Nadaljnje okrevanje in dolgoročna odpornost

Trendi

V letu 2023 je gospodarstvo EU še naprej raslo - odpre se v novem zavihku., čeprav z upočasnjenim tempom zaradi močnih gospodarskih pretresov, ki jih je utrpelo. Inflacija se je ob zniževanju cen energije ter umirjanju inflacijskega pritiska živil in industrijskih izdelkov skozi leto zmanjševala.

Gospodarstvo EU podpira izjemno močan trg dela, ki je beležil rekordno nizke stopnje brezposelnosti ter nadaljnjo rast delovnih mest in plač. Izvajanje reform in naložb v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost - odpre se v novem zavihku. ostaja ključnega pomena, da gospodarstvo EU ostane na pravi poti.

Tudi v prihodnje bodo nadaljevanje ruske vojne agresije proti Ukrajini in širše geopolitične napetosti še naprej ogrožale obete za rast gospodarstva EU.

Uspešnost mehanizma za okrevanje in odpornost

V letu 2023 je izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, osrednjega dela 800 milijard evrov vrednega načrta za okrevanje NextGenerationEU - odpre se v novem zavihku., še naprej spodbujalo gospodarsko okrevanje - odpre se v novem zavihku.. Instrument je okrepil gospodarsko in družbeno odpornost držav članic ter podprl REPowerEU, pobudo EU za pomoč državam članicam pri hitrejšem prehodu s fosilnih goriv v luči neizzvane ruske invazije na Ukrajino (za več o pobudi REPowerEU glej poglavje 4).

Mehanizem je edinstven, saj temelji na rezultatih. Če ga želi država članica izkoristiti, mora Komisiji predložiti načrt za okrevanje in odpornost. V teh načrtih so opredeljene reforme in naložbe, ki jih nameravajo države članice izvesti do konca leta 2026 in za katere lahko prejmejo financiranje do predhodno dogovorjene višine sredstev. Plačila, ki jih državam članicam izplača Komisija, so odvisna od uspešnega doseganja vnaprej določenih mejnikov in ciljev, opisanih v njihovih načrtih. Ti ukrepi so zasnovani za reševanje ključnih izzivov držav članic in uskladitev s cilji EU.

Mehanizem za okrevanje in odpornost spodbuja reforme in naložbe na šestih področjih politike: (i) zeleni prehod, (ii) digitalna preobrazba, (iii) pametna, trajnostna in vključujoča rast, (iv) socialna in teritorialna kohezija, (v) zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost ter (vi) politike za naslednjo generacijo.

EU državam članicam tudi nudi pomoč pri izvajanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost - odpre se v novem zavihku. prek instrumenta za tehnično podporo - odpre se v novem zavihku.. Do danes je to podporo prejelo že več kot 400 projektov. Splošno podporo pri horizontalnih vidikih izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, vključno s podporo pri popravljanju njihovih načrtov, je prejelo oziroma prejema 23 držav članic, vseh 27 držav članic pa prejema tematsko podporo v povezavi z izvajanjem ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Večina ljudi v Evropi (53 %) meni, da je NextGenerationEU lahko učinkovit instrument za odzivanje na sedanje gospodarske izzive.

Vir: standardna raziskava Eurobarometer 100 - odpre se v novem zavihku., december 2023.

Zahvaljujoč izvajanju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost do konca leta 2022 (zadnje razpoložljive številke):

je bilo v izobraževanje in usposabljanje vključenih 6,9 milijona ljudi,

1,4 milijona podjetij je prejelo podporo v naravi,

5,9 milijona ljudi je uživalo prednosti, ki jih prinašajo ukrepi za zaščito pred podnebno pogojenimi nesrečami,

letno je bilo prihranjenih 22,1 milijona megavatnih ur primarne energije.

Primeri projektov

Zeleni prehod

V Franciji so bile v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost financirane prenove 20 000 socialnih in študentskih stanovanj za izboljšanje energijske učinkovitosti.

Socialna in teritorialna kohezija

Mehanizem za okrevanje in odpornost Avstriji omogoča, da dolgotrajno brezposelnim pomaga pri dostopu do usposabljanja in pridobivanju kvalifikacij.

Digitalna preobrazba

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se krepi zmogljivost Italije na področju računalništva v oblaku, in sicer z naložbami v podatkovne centre za digitalno gospodarstvo.

Zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost

S ciprsko reformo, podprto v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, se bodo okrepila prizadevanja za preprečevanje korupcije, ustanovljen pa bo tudi neodvisni protikorupcijski organ.

Pametna, trajnostna in vključujoča rast

Mehanizem za okrevanje in odpornost je pomagal več kot 60 velikim, malim in srednjim podjetjem v Španiji pri raziskavah in inovacijah na področju trajnostne mobilnosti.

Politike za naslednjo generacijo

Sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost so češkim učencem pomagala zagotoviti okoli 74 000 digitalnih naprav za učenje na daljavo.

Proračun EU: za EU, ki je pripravljena na sedanje in prihodnje izzive

Leta 2023 sta bila dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir) in instrument NextGenerationEU osrednjega pomena za okrevanje Evrope, saj sta obravnavala izzive, kot so vojna v sosedstvu, visoka inflacija, naravne nesreče in humanitarne krize. Da bi lahko proračun EU še naprej zagotavljal izpolnjevanje najpomembnejših prednostnih nalog, je Komisija junija predlagala revizijo večletnega finančnega okvira - odpre se v novem zavihku..

Septembra je bil sprejet letni proračun EU za leto 2024 - odpre se v novem zavihku.. V njem je upoštevan odziv na krize na Bližnjem vzhodu ter v Evropi in njenem sosedstvu, ki zahtevajo nujno pomoč.

Komisija je za podporo instrumentu NextGenerationEU in pomoč Ukrajini v letu 2023 zbrala približno 116 milijard evrov dolgoročnih sredstev, vključno z izdajo zelenih obveznic v vrednosti do 12,5 milijarde evrov, s čimer je EU postala vodilna izdajateljica zelenih obveznic - odpre se v novem zavihku..

Krepitev dolgoročne odpornosti

Komisija je med letom predstavila svoje zakonodajne predloge za izvedbo najobsežnejše reforme pravil ekonomskega upravljanja EU - odpre se v novem zavihku. po koncu gospodarske in finančne krize v letih 2007–2008. Predlogi so izhajali iz temeljitega razmisleka in obsežnega posvetovanja. Cilj novih pravil je olajšati izvajanje pomembnih reform in naložb ter države članice spodbuditi k temu izvajanju. Nova pravila bodo znotraj preglednega skupnega okvira EU poenostavila ekonomsko upravljanje, izboljšala nacionalno odgovornost, dala večji poudarek srednjeročnemu obdobju in okrepila izvrševanje fiskalnih pravil EU.

Pridružitev Hrvaške območju evra

Hrvaška se je 1. januarja 2023 pridružila evrskemu - odpre se v novem zavihku. in schengenskemu območju.

Z evrom bo za Hrvate življenje bolj priročno in njihova konkurenčnost bo večja, obenem pa se poenostavljata potovanje in trgovina. Njeni bankovci in kovanci simbolizirajo obljubo EU o svobodi in priložnostih za vse Hrvate.

Raziskava, izvedena na Hrvaškem, potem ko je evro v celoti nadomestil kuno, je pokazala, da 61 % hrvaških državljanov meni, da je prehod potekal tekoče in učinkovito, 88 % pa jih meni, da so dobro obveščeni o enotni valuti.

V EU je podpora evru še vedno zelo močna: 71 % ljudi v EU podpira evropsko ekonomsko in monetarno unijo z enotno valuto, v območju evra pa je ta delež 79 %.

Vira: raziskava Flash Eurobarometer 518 - odpre se v novem zavihku., februar 2023, standardna raziskava Eurobarometer 100 - odpre se v novem zavihku., december 2023.

Povezana Evropska unija

Leta 2023 je minilo 30 let od ustanovitve Kohezijskega sklada - odpre se v novem zavihku.. V treh desetletjih njegovega obstoja se je iz Kohezijskega sklada vložilo skoraj 179 milijard evrov v ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU. Financiranje iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021–2027 - odpre se v novem zavihku. naj bi bruto domači proizvod EU povečalo za 0,5 % in podprlo ustvarjanje 1,3 milijona delovnih mest. Veliki projekti, ki so se zaključili oziroma začeli izvajati leta 2023, vključujejo obnovo Pompejev, nov sistem podzemne železnice v Solunu in izboljšanje infrastrukture za odpadne vode v Romuniji. Do konca leta so programi kohezijske politike za obdobje 2014–2020 dosegli pomembne rezultate na terenu, vključno s podporo 4,5 milijona podjetjem, ustvarjanjem več kot 370 000 novih delovnih mest, boljšim širokopasovnim dostopom za več kot 7,9 milijona gospodinjstev in namestitvijo več kot 6 000 megavatov dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Ti dosežki poudarjajo bistveni pomen regionalnih in lokalnih javnih uprav, ki so najbližje ljudem ter imajo ključno vlogo pri uresničevanju političnih prednostnih nalog in izvajanju zakonodaje EU na terenu. V skladu s tem je cilj pobude ComPAct - odpre se v novem zavihku., ki se je začela izvajati leta 2023, krepitev javnih uprav v državah članicah.

Močan in odporen enotni trg

30 let enotnega trga

EU je leta 2023 praznovala 30. obletnico enotnega trga - odpre se v novem zavihku., katerega vzpostavitev 1. januarja 1993 je bila pomemben mejnik v evropskem povezovanju. Enotni trg je več kot le pravni okvir, pa tudi več kot le trg – gre za območje svobode, napredka, priložnosti, rasti, skupne blaginje, kohezije in odpornosti, ki znatno krepi globalni ekonomski in geopolitični položaj EU. Obsega 15 % svetovnega bruto domačega proizvoda in je največje povezano območje enotnega trga na svetu, obenem pa ostaja eno najbolj navzven usmerjenih.

Enotni trg je že več kot 30 let - odpre se v novem zavihku. osrednjega pomena za konkurenčnost EU, s čimer izboljšuje življenje državljank in državljanov ter olajšuje poslovanje. Bruto domači proizvod EU je povečal za 9 % in tako prinesel znatne gospodarske koristi, ki jih še dodatno krepi podpora kohezijske politike, ki vsem regijam omogoča, da do njega dostopajo in imajo od njega koristi. Enotni trg ima tudi ključno vlogo pri spodbujanju zelenega in digitalnega prehoda. Kot vir regulativnega in finančnega povezovanja ter povezovanja dobavnih verig EU prispeva k ustvarjanju ekonomij obsega, ki so odločilne za rast podjetij.

Na kratko o enotnem trgu

Enotni trg obsega 18 % svetovnega bruto domačega proizvoda …

… ter ponuja blago in storitve več kot 450 milijonom ljudi.

Vir: Letno poročilo o enotnem trgu - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., januar 2023.

Sestavlja ga:

23 milijonov podjetij ...

… ki zaposlujejo skoraj 128 milijonov ljudi

izvoz storitev znotraj EU v višini 965 milijard EUR

izvoz blaga znotraj EU v višini 3 428 milijard EUR

naložbe znotraj EU v višini 8 163 milijard EUR

Ste vedeli? (^*)

Leta 2020 je bilo 47,5 % izvoza blaga EU v tretje države v evrih.

Več kot 60 % podjetij pod tujim nadzorom v EU je pod nadzorom podjetja iz druge države članice EU.

Med letoma 2010 in 2021 se je število zaposlenih v državah članicah, ki so imeli državljanstvo druge države članice, povečalo za 47 %.

2,4 % študentk in študentov na terciarni ravni v državah članicah prihaja iz druge države članice.

(^*) Podatki se nanašajo na EU s 27 državami članicami in na zadnje razpoložljivo leto.

Vir: Eurostat - odpre se v novem zavihku..

Enotni trg je bistven za gospodarsko odpornost EU in se je izkazal za ključnega v nedavnih krizah, kot so bile pandemija ali ruska invazija na Ukrajino in posledična energetska kriza. Poleg tega je pomembno geopolitično orodje, ki krepi vpliv EU v času geopolitičnih premikov in v tekmi za čisto tehnologijo. Kljub svojim dosežkom pa se mora enotni trg ob upoštevanju novih in spreminjajočih se geopolitičnih razmer, tehnološkega napredka ter zelenega in digitalnega prehoda razvijati, da bo še naprej spodbujal dolgoročno konkurenčnost in produktivnost EU.

Močnejši enotni trg

EU nenehno izboljšuje poslovno okolje v vseh sektorjih svojega gospodarstva. Komisija je septembra 2023 predstavila predlog za boj proti zamudam pri plačilih - odpre se v novem zavihku. podjetij in javnih organov, kar je praksa, ki ogroža denarni tok malih in srednjih podjetij (MSP) ter ovira konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Predlog je del širšega sklopa ukrepov iz svežnja pomoči, ki ga je Komisija uvedla v podporo MSP, ki se soočajo z gospodarskimi izzivi.

EU podpira tudi inovacije, saj podjetjem olajšuje zaščito njihove intelektualne lastnine po vsej EU. Junijska uvedba enotnega patentnega sistema - odpre se v novem zavihku. je bila pomemben korak k dokončanju enotnega trga in izboljšanju patentnega varstva v Evropi. Ta sistem zagotavlja enotno vstopno točko za registracijo in uveljavljanje patentov v Evropi, kar bo privedlo do nižjih stroškov, manj birokracije in manjšega upravnega bremena za inovatorje, koristilo pa bo zlasti MSP.

Poleg tega bo novo Enotno sodišče za patente - odpre se v novem zavihku., ki bo pristojno tako za evropske patente z enotnim učinkom kot za obstoječe evropske patente, podjetjem omogočilo učinkovitejše uveljavljanje patentnih pravic. Sklad za MSP - odpre se v novem zavihku., skupna pobuda Komisije in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino - odpre se v novem zavihku., pa nudi finančno podporo MSP (vrednotnice za intelektualno lastnino) pri upravljanju njihovih portfeljev intelektualne lastnine, vključno z blagovnimi znamkami, modeli, patenti in rastlinskimi sortami.

Komisija je aprila 2023 predlagala patentni sveženj - odpre se v novem zavihku., ki dopolnjuje enotni patentni sistem. Ko bo sprejet, bodo podjetja dobila nov, bolj uravnotežen okvir - odpre se v novem zavihku. za patente, ki so bistveni del standarda, in enostavnejši dostop do dodatnih varstvenih certifikatov za farmacevtska in fitofarmacevtska sredstva ter jasnejša pravila o prisilnem licenciranju v kriznih razmerah. Poleg tega uredba o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke - odpre se v novem zavihku., ki je začela veljati med letom, proizvajalcem EU omogoča boljšo zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov ter znanja in izkušenj, ki so povezani z njihovo regijo.

Kako bo deloval enotni patentni sistem?

Izumitelji prijavijo evropski patent.

Evropski patentni urad zagotovi, da izum izpolnjuje merila glede novosti, inventivnosti in industrijske uporabnosti.

Ko je evropski patent podeljen, imetnik zahteva, da se mu prizna enotni učinek.

Enotni patent začne v sodelujočih državah članicah veljati takoj, brez dodatnih formalnosti, kot so prevodi. Velja v:

Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, v Avstriji, Sloveniji, na Portugalskem, Finskem in Švedskem.

Imetnik lahko evropski patent hkrati potrdi tudi v nesodelujočih državah, vključno s tretjimi državami, ob upoštevanju njihovih nacionalnih zahtev.

S predlagano reformo zakonodaje EU o varstvu modelov - odpre se v novem zavihku. se bo okrepilo, poenostavilo in posodobilo tudi varstvo na področju inovacij in modelov v EU.

EU poleg tega podpira tudi čezmejno poslovanje z odstranjevanjem preprek, ki ovirajo gospodarsko rast in poslovanje.

Novi ukrepi za odpravljanje ovir bi lahko gospodarstvu do konca leta 2029 prinesli dodatnih 713 milijard evrov.

Eden od primerov so predlagana nova pravila za odpravo ovir za prosti pretok necestne mobilne mehanizacije - odpre se v novem zavihku., kot so žerjavi, kombajni in viličarji, na javnih cestah.

Uredba o necestni mobilni mehanizaciji bo na koncu nadomestila različne regulativne ureditve, ki trenutno obstajajo v državah članicah, in bo:

odpravila ovire za vstop na trg in zmanjšala zamude na trgu,

zmanjšala stroške izpolnjevanja obveznosti, spodbujala inovacije in izboljšala konkurenčnost,

olajšala uporabo mehanizacije prek notranjih meja EU,

zagotavljala visoke in enake standarde za varnost necestne mobilne mehanizacije v cestnem prometu po vsej EU.

Poleg tega je Komisija septembra predlagala novo pravno obliko, imenovano evropsko čezmejno združenje - odpre se v novem zavihku., da bi nepridobitnim organizacijam olajšala čezmejno delovanje. To bo izboljšalo delovanje enotnega trga z odpravo pravnih in upravnih ovir za neprofitna združenja, ki delujejo ali želijo delovati v več kot eni državi članici.

Komisija je decembra predstavila tudi spremenjeni predlog uredbe o olajševanju čezmejnih rešitev - odpre se v novem zavihku.. Namen predloga je pomagati državam članicam pri odpravljanju ovir, ki vplivajo na vsakdanje življenje 150 milijonov državljank in državljanov, ki živijo v čezmejnih regijah EU. Odprava teh ovir bo znatno izboljšala delovanje enotnega trga ter okrepila ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU.

Spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti

V luči močne svetovne konkurence in novih geopolitičnih izzivov je Komisija predlagala, da se EU osredotoči na devet ključnih gonil za spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti EU - odpre se v novem zavihku.: pravilno delujoč enotni trg, dostop do zasebnega kapitala, javne naložbe in infrastruktura, raziskave in inovacije, energija, krožnost, digitalizacija, izobraževanje in spretnosti ter trgovina in odprta strateška avtonomija.

EU zagotavlja tudi dolgoročno konkurenčnost in uspešen enotni trg z enotno uporabo pravil, namenjenih ohranjanju poštene konkurence v vseh državah članicah in za vsa podjetja. Sklepi Komisije na področjih protimonopolne politike, združitev in nadzora državnih pomoči zagotavljajo uravnotežen in učinkovit notranji trg, ki je ključnega pomena za gospodarstvo EU. Nadzor nad državnimi pomočmi zagotavlja, da so državne subvencije usklajene s skupnimi cilji in da se ohranjajo skladni pogoji poslovanja po vsej EU. Živahna konkurenca v zasebnem sektorju prinaša boljšo kakovost in pravičnejše cene za potrošnike. Vsaka odločitev na področju politike konkurence, ki jo sprejme Komisija, podpira interese potrošnikov in podjetij, hkrati pa varuje ljudi v EU pred brezvestnimi gospodarskimi akterji.

Devet gonil konkurenčnosti

Regulativni okvir, ki spodbuja rast, ima devet gonil konkurenčnosti, njegov osrednji del pa predstavlja delujoč enotni trg. Ta enotni trg deluje s trajnostno konkurenčnostjo, ki jo omogočajo naslednji štirje elementi: okoljska trajnostnost, odpornost in stabilnost, blaginja za vse in pravičnost ter produktivnost. Med preostalih osem gonil konkurenčnosti spadajo dostop do zasebnega kapitala, javne naložbe in infrastruktura, raziskave in inovacije, energija, krožnost, digitalizacija, izobraževanje in spretnosti ter trgovina in odprta strateška avtonomija.

Akt o digitalnih trgih - odpre se v novem zavihku. je dober primer, kako politika konkurence koristi javnosti. Akt, ki ne nadomešča pravil EU o konkurenci, temveč jih dopolnjuje, je eden prvih zakonodajnih aktov na svetu, ki omejuje nadzorno moč velikih digitalnih podjetij, kar državljanom in državljankam prinaša gospodarske in družbene koristi. (Več informacij je na voljo v poglavju 5.)

VIDEOPOSNETEK Uredba o tujih subvencijah.

EU ne zagotavlja le poštene notranje konkurence, temveč preverja tudi, ali imajo podjetja v EU poštene možnosti za uspeh, ko se soočijo z mednarodno konkurenco. Julija se je začela uporabljati uredba o tujih subvencijah - odpre se v novem zavihku., ki Komisiji omogoča, da preuči finančne prispevke držav, ki niso članice EU, podjetjem, ki delujejo v EU. Če takšni prispevki tem podjetjem zagotavljajo nepošteno prednost, lahko Komisija sprejme ukrepe za odpravo izkrivljajočih učinkov.

Učinkovitost pravil EU o konkurenci je odvisna od njihovega izvajanja. EU na naslednje načine zagotavlja lojalno konkurenco z izvrševanjem pravil:

Leta 2023 je bilo sprejetih 335 sklepov o združitvah.

Med letom je bila odobrena državna pomoč v višini 487 milijard EUR, zlasti glede na rusko vojno agresijo proti Ukrajini in njene posledice za cene v EU.

Komisija je junija 2023 družbi Google poslala povzetek relevantnih dejstev - odpre se v novem zavihku., v katerem je predhodno menila, da družba daje prednost lastnim tehnološkim storitvam za spletno prikazovanje oglasov v škodo konkurentov.

Kritične surovine so nepogrešljive za širok nabor strateških sektorjev, vključno z neto ničelnimi tehnologijami, digitalno industrijo, letalskim in vesoljskim ter obrambnim sektorjem. Akt o kritičnih surovinah - odpre se v novem zavihku. bo izboljšal zmogljivost EU za spremljanje in zmanjševanje tveganja za motnje v oskrbi ter okrepil krožnost in trajnostnost. Skupaj z reformo zasnove trga z električno energijo in aktom o neto ničelni industriji, ki sta bila napovedana kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora (glej poglavji 3 in 4), bo ta akt podpiral regulativno okolje, ki spodbuja rast neto ničelnih tehnologij in konkurenčnost evropske industrije.

Tudi akt o neto ničelni industriji - odpre se v novem zavihku. naj bi povečal konkurenčnost gospodarstva EU z zagotavljanjem boljšega regulativnega okvira za industrijo, ki bo podprl njen prehod na zelene in digitalne inovacije. Kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora bo vzpostavil bolj predvidljiv in poenostavljen regulativni okvir za spodbujanje naložb v proizvodnjo izdelkov, ki so bistveni za doseganje ciljev EU glede podnebne nevtralnosti.

Akt bo tudi okrepil industrijsko bazo EU in povečal njeno odpornost na področju neto ničelnih tehnologij, ki so ključne za stroškovno učinkovit, zanesljiv in trajnosten sistem čiste energije. Poleg tega se bosta pospešila ustvarjanje in proizvodnja neto ničelnih tehnologij, s čimer se bo zmanjšala odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv in preprečile nove odvisnosti, ki bi lahko blokirale ključne tehnologije in komponente, potrebne za zeleni prehod (glej poglavje 4).

Še en ključni dejavnik za povečanje konkurenčnosti EU je izboljšanje gospodarske varnosti. Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell sta junija predstavila evropsko strategijo za gospodarsko varnost - odpre se v novem zavihku. – celovit pristop za okrepitev gospodarstva EU. Ta strategija bo spodbujala razvoj industrijske baze EU, zaščitila njene bistvene interese na področju gospodarske varnosti in vzpostavila partnerstvo z najširšim možnim krogom držav, ki niso članice EU, da se stori korak naprej pri skupnih prizadevanjih za spodbujanje gospodarske varnosti na mednarodni ravni. Strategija je bistvena za to, da lahko EU oceni in obvladuje gospodarska tveganja, hkrati pa ohranja svojo odprtost in še naprej deluje na mednarodni ravni.

Tesnejši odnosi med EU in Kitajsko za večjo konkurenčnost

Odnosi EU s Kitajsko so osrednjega pomena za krepitev konkurenčnosti EU.

EU je leta 2023 zaradi čedalje odločnejše Kitajske, ki je zaostrila svojo splošno strateško držo, uvedla pristop zmanjševanja tveganj in ponovnega uravnoteženja svojih odnosov s Kitajsko, obenem pa si je še naprej prizadevala za močnejši mednarodni red, ki temelji na pravilih.

Ponovno uravnoteženje vključuje nadaljevanje dvostranskih gospodarskih odnosov in sodelovanja s Kitajsko pri svetovnih izzivih ob hkratnem odpravljanju izkrivljanja trga, ki je posledica kitajskega nesorazmernega državnega subvencioniranja.

Zmanjševanje tveganj pa vključuje zmanjševanje kritičnih odvisnosti in odpravljanje posebnih tveganj, povezanih s strategijo Kitajske, da za svoj vojaški razvoj izkorišča inovacije, ki izhajajo iz skupnih raziskav, akademskih krogov in mednarodnih zasebnih podjetij.

Finančni sistemi

Unija kapitalskih trgov

Kapitalski trgi so finančni trgi, na katerih se kupujejo in prodajajo vrednostni papirji, kot so delnice in obveznice. Podjetjem, vladam in drugim subjektom omogočajo zbiranje kapitala raznovrstnih vlagateljev. Unija kapitalskih trgov - odpre se v novem zavihku. je pobuda EU za vzpostavitev enotnega kapitalskega trga, ki bo omogočal čezmejne kapitalske tokove in podjetjem EU, vključno z MSP, omogočil dostop do več virov financiranja.

Za več naložb se morajo vlagatelji počutiti zaščiteni in morajo zaupati, da bodo njihove naložbe dovolj donosne. Zato je eden glavnih ciljev akcijskega načrta EU za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020 - odpre se v novem zavihku. zagotoviti, da bo EU varnejše okolje, v katerem bodo ljudje lahko dolgoročno vlagali svoje prihranke.

Komisija je 24. maja 2023 sprejela sveženj ukrepov za naložbe malih vlagateljev - odpre se v novem zavihku., ki bo opolnomočil in zaščitil male vlagatelje. Mali vlagatelji so posamezni, nepoklicni vlagatelji, ki vlagajo v kapitalske trge za upravljanje svojih financ, vključno s pokojninskim varčevanjem. EU želi zagotoviti, da bodo mali vlagatelji pri vlaganju ustrezno zaščiteni in pravično obravnavani, da bodo lahko v celoti izkoristili unijo kapitalskih trgov za plemenitenje svojega premoženja. Krepitev zaupanja vlagateljev in izboljšanje unije kapitalskih trgov sta tudi ključni sredstvi za usmerjanje zasebnega financiranja v gospodarstvo EU ter financiranje zelenega in digitalnega prehoda.

V čem je težava?

Mali vlagatelji težko dostopajo do ustreznih, primerljivih in lahko razumljivih informacij, da bi se lahko ozaveščeno odločali o naložbah.

Zaradi družbenih medijev in novih tržnih kanalov so mali vlagatelji vse bolj izpostavljeni tveganju neprimernega vplivanja.

Finančno svetovanje morda ni vedno v najboljšem interesu malih vlagateljev.

Nekateri naložbeni produkti malemu vlagatelju ne zagotavljajo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Posledice

Le 17 % sredstev gospodinjstev v EU je imelo leta 2021 obliko finančnih vrednostnih papirjev (npr. delnic in obveznic), kar je precej pod ravnjo gospodinjstev v ZDA. (Vir: Eurostat - odpre se v novem zavihku..)
Mali vlagatelji morajo v primerjavi z institucionalnimi vlagatelji (npr. pokojninskimi skladi) plačati

40 % višje pristojbine. (Vir: Poročilo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge o stroških in smotrnosti - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., januar 2023.)

45 % ljudi v EU ni prepričanih, da je investicijsko svetovanje, ki ga prejmejo od finančnih posrednikov, v njihovem najboljšem interesu. (Vir: raziskava Flash Eurobarometer 525 - odpre se v novem zavihku., julij 2023.)

Parlament in Svet sta se maja dogovorila tudi o predlogu za vzpostavitev enotne točke dostopa za vse javne finančne in s trajnostnostjo povezane informacije o podjetjih EU in naložbenih produktih EU. To bo povečalo prepoznavnost podjetij med vlagatelji in odprlo dodatne vire financiranja, kar je zlasti pomembno za mala podjetja na majhnih kapitalskih trgih. Evropska enotna točka dostopa - odpre se v novem zavihku. bo zagotovila tudi enostaven dostop do poročil o trajnostnosti, ki jih objavljajo podjetja, kar bo podprlo doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora.

Poleg tega sta se Parlament in Svet 29. junija dogovorila o zakonodajnem predlogu za revizijo uredbe, ki ureja pravila o strukturi trgov finančnih instrumentov - odpre se v novem zavihku.. Revizija bo zagotovila, da bodo za ponudnika sistema stalnih informacij vzpostavljeni pravi pogoji za zagotavljanje konsolidiranega pregleda nad trgovanjem po vsej EU. Sistem stalnih informacij bo zbiral cene in količine finančnih instrumentov, kot so delnice in obveznice, z več sto mest izvrševanja v državah članicah in jih združeval v enoten tok informacij, tako da bodo enako dostopne vsem. Vse platforme za izvrševanje, kot so borze in platforme za trgovanje, bodo morale svoje podatke o trgovanju prispevati neposredno v sistem stalnih informacij.

Parlament in Svet sta se 19. julija dogovorila o predlogu za izboljšanje regulativnega okvira za investicijske sklade - odpre se v novem zavihku.. Z revizijo se usklajujejo pravila, ki urejajo izbiro in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti v zvezi s skladi, ter se usklajujejo z mednarodnimi priporočili o podpori finančni stabilnosti. Vzpostavlja se tudi skupni okvir za sklade, ki dajejo posojila podjetjem (skladi, iz katerih izvirajo posojila), in povečuje preglednost pravil o prenosu pooblastil, da bodo nadzorniki razumeli, v kolikšni meri so upravitelji skladov odvisni od strokovnega znanja tretjih oseb.

Omenjeni trije predlogi bodo skupaj zagotovili, da bodo imeli vlagatelji boljši dostop do podatkov o podjetjih in trgovanju. Ukrepi bodo tudi spodbudili dolgoročne naložbe ter omogočili enostavnejšo in varnejšo čezmejno prodajo investicijskih skladov. Na splošno bodo predlogi bolje povezali podjetja EU z vlagatelji, izboljšali dostop podjetij do financiranja, razširili naložbene priložnosti za male vlagatelje in nadalje povezali kapitalske trge EU.

EU je novembra posodobila uredbo o centralnih depotnih družbah - odpre se v novem zavihku.. Ta uredba je bila prvotno sprejeta za izboljšanje varnosti in učinkovitosti dejavnosti poravnave na finančnih trgih, in sicer za dokončanje transakcije z vrednostnimi papirji s prenosom denarja, vrednostnih papirjev ali obojega. Revidirana zakonodaja - odpre se v novem zavihku. bo izboljšala kapitalske trge in finančni sistem EU z zagotavljanjem bolj sorazmernih in učinkovitih pravil za zmanjšanje stroškov zagotavljanja skladnosti in regulativnih bremen za centralne depotne družbe, kar jim bo pomagalo, da bodo lažje ponujali širši nabor čezmejnih storitev, ter izboljšalo njihov čezmejni nadzor.

Kaj je sistem stalnih informacij?

Gre za sistem, ki združuje informacije o transakcijah s platform EU za trgovanje v realnem času ali čim bližje realnemu času.

Profesionalnim in malim vlagateljem omogoča, da vidijo ceno in druge informacije o finančnem instrumentu (npr. obseg in čas transakcij) na enem mestu.

Brez sistema stalnih informacij so informacije o trgovanju razpršene po več platformah za izvrševanje, kot so borze, druga mesta trgovanja in investicijske banke (t. i. sistematični internalizatorji).

Centralne depotne družbe - odpre se v novem zavihku. so specializirane finančne institucije, ki posedujejo in upravljajo vrednostne papirje (kot so delnice in obveznice), zagotavljajo njihovo hrambo in omogočajo učinkovito obdelavo transakcij z vrednostnimi papirji. Podpirajo delovanje sodobnih finančnih trgov.

Decembra je bil dosežen politični dogovor o predlogih Komisije - odpre se v novem zavihku. za okrepitev regulativnega okvira za zavarovalništvo. S tem se bo posodobila direktiva Solventnost II - odpre se v novem zavihku., in sicer se bodo izboljšale spodbude za zavarovalniški in pozavarovalniški sektor (tj. zavarovalništvo za zavarovalnice) za več vlaganja v dolgoročni kapital v skladu s cilji unije kapitalskih trgov. Posodobitev bo tudi zagotovila, da bo ta sektor v težkih gospodarskih časih ostal trden in bo varoval interese potrošnikov. Nova pravila bodo bolje upoštevala nekatera tveganja, vključno s tistimi, ki so povezana s podnebnimi spremembami, in bodo zmanjšala občutljivost finančne moči zavarovalcev na kratkoročna nihanja trga. Uvedla se bo tudi nova direktiva o sanaciji in reševanju (po)zavarovalnic - odpre se v novem zavihku., da bi se zagotovila finančna stabilnost ter zaščitili imetniki polic in davkoplačevalci v primeru propada (po)zavarovalnice. V skladu s to direktivo bodo morali večji in sistemsko pomembni subjekti pripraviti preventivne načrte za okrevanje, da se zagotovi njihova pripravljenost na krize. Poleg tega bodo imeli nacionalni organi na voljo orodja za reševanje težav s propadajočimi (po)zavarovalnicami, vključno z njihovim urejenim umikom s trga, pri čemer se ohrani kontinuiteta zavarovalnega kritja, kolikor je to mogoče.

Nazadnje, Komisija je leta 2023 državam članicam pomagala okrepiti njihove nacionalne kapitalske trge - odpre se v novem zavihku.. Doslej je instrument za tehnično podporo na tem področju uporabilo 21 držav članic. Reforme so prispevale k odpravi regulativnih ovir za naložbe in odpravljanju neučinkovitosti trga. Cilji teh reformnih projektov so povečati priložnosti za naložbe, podjetjem zagotoviti večjo prepoznavnost na trgu in pomagati MSP pri dostopu do bančnih posojil.

Digitalne finančne storitve

Komisija je 28. junija predstavila dva predloga - odpre se v novem zavihku. za zagotovitev, da lahko ljudje plačujejo z evrom, ki ga izda Evropska centralna banka, v obliki, ki se jim zdi najbolj priročna.

Prvi predlog se nanaša na zaščito možnosti uporabe gotovine. Predlog je bil pripravljen z namenom zagotoviti, da gotovina ostane splošno sprejeta kot plačilno sredstvo in je zlahka dostopna ljudem in podjetjem v celotnem območju evra.

Drugi predlog je vzpostavitev pravnega okvira za potencialni digitalni evro, ki bi ga centralna banka lahko izdajala v prihodnosti kot dopolnilo gotovini. Oktobra se je banka odločila, da preide v pripravljalno fazo, potem ko je v preteklih dveh letih preučevala možnost uvedbe digitalnega evra.

Gotovina bo sicer ostala široko dostopna in sprejeta, a vse več državljanov in podjetij se odloča za elektronsko plačevanje. Cilj digitalnega evra je poleg sedanjih zasebnih plačilnih možnosti zagotoviti dodatno možnost. Ponudil bi način za digitalno plačevanje z obliko javnega denarja, ki je znotraj območja evra (in morda tudi zunaj njega) splošno sprejeta, poceni, varna in odporna.

Centralna banka se lahko odloči za izdajo digitalnega evra šele po tem, ko Evropski parlament in Svet sprejmeta predlog o digitalnem evru.

Koristi, ki jih ljudem prinaša digitalni evro

uporaba digitalnega evra kjer koli v evrskem območju (druge rešitve za zasebna digitalna plačila ne ponujajo vedno te možnosti)

enostavnejša uporaba kot obstoječe rešitve za digitalna plačila

pri nespletni uporabi digitalnega evra bi bila zasebnost ljudi enaka kot pri uporabi gotovine

plačevanje brez dostopa do interneta

večja izbira za potrošnike

možnost plačila tudi brez bančnega računa

brez stroškov za potrošnike

Ali bi digitalni evro nadomestil gotovino?

Nikakor ne.

Digitalni evro bi preprosto dopolnjeval gotovino in ponujal alternativo sedanjim zasebnim digitalnim rešitvam.

Kaj pa zasebnost?

Banka bi imela pri spletnem plačilu dostop le do osebnih podatkov, potrebnih za izvedbo plačil, preprečevanje goljufij in boj proti pranju denarja.

Enako velja pri plačilu z drugimi digitalnimi plačilnimi sredstvi, npr. s kreditno kartico.

Pri nespletnem plačilu je zasebnost zaščitena bolje kot pri katerem koli drugem digitalnem plačilnem sredstvu, saj bi banka videla le enake podatke kot pri dvigu denarja z gotovinskega avtomata.

Nihče ne bi mogel videti, za kaj ljudje plačujejo pri nespletni uporabi digitalnega evra.

Evropska centralna banka ne bi imela dostopa do osebnih podatkov.

Odprte finance in plačila

S porastom elektronskega plačevanja so se pojavili novi ponudniki storitev, kot so subjekti, ki zagotavljajo odprte bančne storitve. Začele so se pojavljati tudi bolj prefinjene oblike goljufij, ki ogrožajo potrošnike. V odziv na ta razvoj dogodkov in da bo finančni sektor EU lahko izkoristil prednosti digitalne preobrazbe, ki je v teku, je Komisija 28. junija predlagala dva sklopa ukrepov - odpre se v novem zavihku..

Prvič, Komisija je predlagala spremembo in posodobitev sedanje direktive o plačilnih storitvah - odpre se v novem zavihku. (PSD2, ki bo postala PSD3), pa tudi uredbo o plačilnih storitvah. Na podlagi teh sprememb bodo lahko potrošniki še naprej varno izvajali elektronska plačila in transakcije v EU. Cilj je zaščititi pravice potrošnikov in hkrati zagotoviti večjo izbiro ponudnikov plačilnih storitev na trgu.

Predlog revidirane direktive o plačilnih storitvah in nova uredba o plačilnih storitvah bosta:

zagotovila široko dostopnost storitve za preverjanje ujemanja imen in računov pred potrditvijo prenosov

pomagala bankam in drugim ponudnikom plačilnih storitev pri sodelovanju v boju proti goljufijam z večjo izmenjavo informacij, povezanih z goljufijami

zagotovila žrtvam goljufije pravico do povračila s strani njihove banke ali v posebnih okoliščinah drugega ponudnika plačilnih storitev

banke obvezala, da izboljšajo ozaveščenost strank o goljufijah

Drugič, Komisija je predlagala okvir za dostop do finančnih podatkov - odpre se v novem zavihku.. Ta okvir bo določil jasne pravice in obveznosti za urejanje izmenjave podatkov o strankah v finančnem sektorju, ki presegajo podatke o plačilnih računih. V praksi bo to privedlo do bolj inovativnih finančnih produktov in storitev za uporabnike ter spodbudilo konkurenco v finančnem sektorju.

Cilj predlaganega svežnja je zagotoviti, da se bo finančni sektor EU prilagodil digitalni preobrazbi, ki je v teku, ter tveganjem in priložnostim, ki jih prinaša.

Parlament in Svet sta 7. novembra dosegla politični dogovor o predlogu Komisije - odpre se v novem zavihku., da se takojšnja plačila v evrih omogočijo vsem ljudem in podjetjem, ki imajo bančni račun v EU. Namen novih pravil, ki posodabljajo uredbo o enotnem območju plačil v eurih - odpre se v novem zavihku., je zagotoviti, da so takojšnja evrska plačila cenovno dostopna, varna in obdelana brez ovir po vsej EU. Takojšnja plačila nudijo hitre in priročne rešitve za ljudi v vsakodnevnih situacijah, kot je hitro prejemanje sredstev (v manj kot 10 sekundah) v nujnih primerih ali takojšnja delitev skupnih stroškov v različnih družabnih situacijah. Izboljšujejo tudi upravljanje denarnih tokov za javne uprave in podjetja, zlasti MSP, dobrodelnim organizacijam in nevladnim organizacijam omogočajo hiter dostop do sredstev ter spodbujajo banke k razvoju inovativnih finančnih storitev in produktov.

Dostop do finančnih podatkov ima naslednje koristi

za stranke:

• večja preglednost in nadzor nad njihovimi odnosi na področju souporabe podatkov,
• večje zaupanje v souporabo podatkov,
• inovativnejše in cenejše finančne storitve, med katerimi lahko izbirajo.

za uporabnike podatkov:

• večji dostop do ključnih naborov podatkov o strankah bi spodbudil inovacije,
• omogočanje novih storitev in tokov prihodkov za uporabnike podatkov.

Trajnostno financiranje

VIDEOPOSNETEK Podjetja lahko uporabijo taksonomska pravila EU, da bi izboljšala svojo okoljsko uspešnost, vlagatelji pa lahko uporabijo standarde EU za zelene obveznice, da bi ugotovili, kako zelene so v resnici njihove naložbe.

Glavni cilj okvira EU za trajnostno financiranje - odpre se v novem zavihku. je usmeriti naložbe v doseganje ambicioznih ciljev evropskega zelenega dogovora. Čeprav izvajanje napreduje, so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi pravila postala učinkovita v praksi, orodja pa uporabniku prijazna.

Da bi povečala učinkovitost okvira in olajšala njegovo izvajanje, EU jasno opredeljuje, katere gospodarske dejavnosti se štejejo za okoljsko trajnostne in kako dokazati njihovo stopnjo prijaznosti okolju. To je ključno za preprečevanje zelenega zavajanja in zagotavljanje, da se sredstva dodelijo sektorjem, ki so ključni za zeleni prehod.

Komisija je 13. junija predstavila sveženj - odpre se v novem zavihku. za okrepitev okvira EU za trajnostno financiranje. Ta pobuda podpira podjetja in finančni sektor s spodbujanjem zasebnih naložb v projekte in tehnologije za prehod ter z usmerjanjem finančnih sredstev v trajnostne naložbe. Sveženj vključuje nova merila v okviru taksonomije EU, s čimer se je njen klasifikacijski sistem razširil na širši nabor gospodarskih dejavnosti z delegiranima aktoma o okoljski in podnebni taksonomiji EU - odpre se v novem zavihku..

Spodnji diagram prikazuje ključne nove gospodarske dejavnosti, ki se sedaj priznavajo kot okoljsko trajnostne.

Taksonomija EU – gospodarski sektorji in zajete dejavnosti

V delegiranem aktu o podnebju in delegiranem aktu o okolju je zajetih devet gospodarskih sektorjev in dejavnosti. Taksonomija sektorjev in dejavnosti, ki jih zajema, ter elementov, ki so bili tem sektorjem dodani, je naslednja: Obvladovanje tveganja nesreč je na novo dodani sektor. Vključuje sonaravne rešitve, reševalne službe, preprečevanje poplavne ogroženosti in zaščito pred poplavami. Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami sta sprva vključevala oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja. Zdaj so vanju vključene tudi komunalne odpadne vode, trajnostni drenažni sistemi in pridobivanje fosforja iz odpadne vode. Prevoz je sprva zajemal nizke emisije, prehodne alternative do leta 2025 in infrastrukturo. Področje je bilo razširjeno in vključuje nove prehodne komponente pri pomorskem, zračnem, cestnem in železniškem prevozu. Tudi storitve so na novo dodani sektor. Zajemajo prodajo nadomestnih delov in rabljenega blaga, pa tudi pripravo za ponovno uporabo izrabljenih izdelkov in sestavnih delov izdelkov ter trg za trgovanje z rabljenim blagom. Gozdarstvo zajema pogozdovanje, ohranjanje, gospodarjenje z gozdovi ter sanacijo in obnovo gozdov. Informacijske in komunikacijske tehnologije ter poklicne dejavnosti so sprva zajemale raziskave, podatkovne rešitve in podatkovne centre. Sedaj vključujejo tudi programsko opremo in svetovanje ter podatkovne rešitve za informacijske in operativne tehnologije. Energija vključuje obnovljive vire energije, prenos ter posebne jedrske dejavnosti in dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom (za katere veljajo strogi pogoji). Proizvodnja je sprva vključevala omogočitvene tehnologije in težko industrijo (prehodno). Sedaj zajema tudi plastično embalažo, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. Nazadnje, stavbni sektor je sprva zajemal gradbeništvo, ukrepe za energijsko učinkovitost in prenove. Sedaj je razširjen tudi na rušenje, vzdrževanje cest in uporabo betona v gradbenem inženirstvu.

Sveženj vključuje tudi priporočilo o financiranju prehoda, ki nudi smernice in praktične primere za podjetja in finančni sektor. Ti kažejo, kako lahko podjetja prostovoljno uporabljajo različna orodja okvira za usmerjanje naložb v zeleni prehod in obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in degradacije okolja.

Orodja za financiranje zelenega prehoda

Graf vizualno prikazuje pot podjetja pri prehodu na trajnostnost, pri čemer prikazuje povezavo med časovnim napredovanjem od leta 2023 do leta 2033 ter izboljšavami na področju trajnostnosti in naraščajočim deležem zelenih dejavnosti. S povečevanjem deleža zelenih dejavnosti v podjetju skozi čas se povečuje tudi njegova trajnostnost. Naraščajoča zelena krivulja na grafu označuje vrsto postopnih korakov, in sicer se začne z večjo energijsko učinkovitostjo, preide v nadgradnjo proizvodne tehnologije in se konča z naložbami v nove zelene dejavnosti. Prostovoljna orodja, ki jih podjetja lahko uporabljajo za financiranje prehoda na dolgoročno trajnostnost, vključujejo taksonomijo EU, podnebne referenčne vrednosti EU, evropski standard za zelene obveznice, znanstveno utemeljene cilje in načrte za prehod.

Tudi ocene okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov imajo pomembno vlogo na trgu trajnostnega financiranja EU, saj vlagateljem in finančnim institucijam zagotavljajo informacije o, na primer, naložbenih strategijah v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki ter obvladovanjem tveganj, ki te dejavnike ogrožajo. Komisija je junija 2023 predlagala uredbo - odpre se v novem zavihku., ki bo odpravila pomanjkanje preglednosti na trgu ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, zaradi česar bo ta postal zanesljivejši. Nova organizacijska načela in jasna pravila o preprečevanju nasprotij interesov bodo povečala integriteto dejavnosti ponudnikov ocen okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.

Zaradi nejasnosti o metodologijah, virih podatkov in delovanju izvajalcev vlagatelji niso zaupali v kakovost okoljskih, socialnih in upravljavskih ocen. Podjetja niso bila prepričana, ali te ocene pravilno odražajo njihovo uspešnost, kar je otežilo informirano odločanje. Zato potencial enotnega trga, da spodbuja evropski zeleni dogovor in cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, ni bil v celoti izkoriščen. Namen predlaganih sprememb je uvesti večjo preglednost in integriteto z večjo jasnostjo glede ciljev, metodologij in virov podatkov ter strožjimi pogoji za odobritev in nadzor. Ti ukrepi naj bi vlagateljem in podjetjem omogočili sprejemanje bolj informiranih odločitev, ob hkratnem povečanju učinkovitosti enotnega trga ter spodbujanju napredka zelenega dogovora EU in ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov.

Da bi zagotovila, da podjetja usklajeno sporočajo informacije o trajnostnosti, je Komisija julija 2023 sprejela tudi prvi sklop obveznih evropskih standardov poročanja o trajnostnosti - odpre se v novem zavihku.. Standardi zajemajo okoljska, socialna in upravljavska vprašanja, vključno s podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo in človekovimi pravicami. Vlagateljem zagotavljajo informacije, ki jim pomagajo razumeti, kako podjetja, v katera vlagajo, vplivajo na trajnostnost. Upoštevajo tudi razprave z Odborom za mednarodne standarde trajnostnosti - odpre se v novem zavihku. in organizacijo Global Reporting Initiative - odpre se v novem zavihku., da bi se zagotovila visoka stopnja interoperabilnosti med standardi EU in svetovnimi standardi ter preprečilo nepotrebno dvojno poročanje podjetij.

V evropskem zelenem dogovoru - odpre se v novem zavihku. z dne 11. decembra 2019 je poudarjen pomen usmerjanja finančnih in kapitalskih virov v zelene naložbe. Zelene obveznice imajo vse pomembnejšo vlogo pri financiranju sredstev, potrebnih za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Parlament in Svet sta 28. februarja 2023 dosegla dogovor - odpre se v novem zavihku. o predlogu uredbe o evropskih zelenih obveznicah - odpre se v novem zavihku. za vzpostavitev uradnega standarda za zelene obveznice. Uredba je začela veljati decembra. Standard za zelene obveznice je sklop meril, ki zagotavlja okvir za izdajo zelenih obveznic. Evropski standard za zelene obveznice zagotavlja, da se z zelenimi obveznicami financirajo projekti, ki dejansko koristijo okolju, ter pomaga ohranjati integriteto trga zelenih obveznic in zaupanje vanj. Izdajatelji evropskih zelenih obveznic bi morali zagotoviti, da se vsaj 85 % sredstev, zbranih z obveznico, dodeli gospodarskim dejavnostim, ki so usklajene z uredbo o taksonomiji - odpre se v novem zavihku.. Nova zakonodaja vzpostavlja tudi okvir za izdajanje dovoljenj tretjim pregledovalcem in nadzor nad njimi, kar bo pomagalo preverjati značilnosti obveznic, s čimer se bo izboljšalo zaupanje v zelene trditve.

PODKAST Podkast o financah EU: epizoda 9 o evropskem standardu za zelene obveznice.

Bančništvo

Po svetovni finančni krizi v letih 2007–2008 je bilo opravljenega veliko dela za zagotovitev, da so banke EU postale odpornejše. Zahvaljujoč tem prizadevanjem so finančne institucije EU dobro premostile poznejše krize, kot so pandemija COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini in ameriška bančna kriza spomladi 2023. Banke v EU so danes dobro kapitalizirane, visoko likvidne in dobro nadzorovane. Kot kažejo stresni testi za leto 2023 - odpre se v novem zavihku., ki jih je izvedel Evropski bančni organ, so odporne tudi na zelo neugodne scenarije.

Za nadaljnjo krepitev bank je Komisija 18. aprila sprejela predlog za reformo obstoječega okvira EU za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge - odpre se v novem zavihku.. Poudarek je na srednje velikih in manjših bankah. V preteklosti so številnim malim in srednjim bankam v težavah pomagali z uporabo metod zunaj uveljavljenega okvira za reševanje. Včasih je to pomenilo uporabo javnih sredstev (denar davkoplačevalcev) namesto lastnega denarja banke ali sredstev iz drugih rezervnih skladov, ki jih financira sektor in so namenjeni zaščiti vlagateljev (sistemi jamstva za vloge in skladi za reševanje). Reformirani okvir bo olajšal zlasti uporabo s strani bančnega sektorja financiranih varnostnih mrež za zaščito imetnikov bančnih vlog v bančnih krizah. Eden od primerov je prenos imetnikov vlog z banke v težavah na zdravo banko. Uporaba takih varnostnih mrež mora biti le dopolnilo lastnim rezervam bank, ki ostajajo prva obrambna linija.

Reforma okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge

Ohranjanje finančne stabilnosti in zaščita davkoplačevalskega denarja.

Izboljšanje zaščite vlagateljev.

Zaščita realnega sektorja gospodarstva pred posledicami propadov bank.

Cilj reforme je ohraniti finančno stabilnost in zaščititi denar davkoplačevalcev. Hkrati je treba bolje zaščititi vlagatelje, realni sektor pa obvarovati pred učinki propada banke. Cilj je izboljšati sisteme v primeru propada banke in zaščito vlagateljev, s poudarkom na majhnih in srednje velikih bankah. Pred reformo so bili delničarji in upniki prvi, ki so krili izgube v primeru propada banke, sledili pa so jim vlagatelji ter nacionalni sklad za reševanje ali enotni sklad za reševanje (v bančni uniji). Po reformi bodo delničarji in upniki še naprej prvi, ki bodo krili izgube v primeru propada banke, namesto vlagateljev pa jim bodo sledili sistem jamstva za vloge ter nacionalni sklad za reševanje ali enotni sklad za reševanje (v bančni uniji). Namen te nove uredbe je povečati odpornost bančnega sistema, kar bo koristilo zlasti poslovnim modelom z visokim deležem vlog.

Še en pomemben preboj v tem letu je bil politični dogovor - odpre se v novem zavihku. o predlogu Komisije za pregled bančnih predpisov - odpre se v novem zavihku. EU (uredba o kapitalskih zahtevah in direktiva o kapitalskih zahtevah), znanih kot bančni sveženj - odpre se v novem zavihku.. S tem svežnjem se izvaja končni sklop mednarodnih standardov za bančno ureditev (standardi Basel III - odpre se v novem zavihku.), o katerih so se EU in njene partnerice iz skupine G20 dogovorile v Baselskem odboru za bančni nadzor. Začetna faza reform Basel III, ki določa višji in kakovostnejši kapital, zmanjšan finančni vzvod in stroge likvidnostne zahteve, je že v veljavi v vseh bankah EU. EU želi z dokončanjem teh standardov izboljšati preprostost in primerljivost regulativnega okvira ter njegovo občutljivost na tveganja, s čimer bi povrnila zaupanje v kapitalske zahteve na podlagi tveganja.

Kaj obsega bančni sveženj?

Basel III: nova pravila o notranjih modelih

Uvedena bo nova omejitev za zagotovitev, da tveganja niso podcenjena, kadar banke uporabljajo lastne modele izračuna.

Boljši nadzor

Nadzorniki bodo imeli močnejša orodja za nadzor nad bankami v EU, tudi nad zapletenimi bančnimi skupinami. Uvedeni bodo minimalni standardi za nadzor bank tretjih držav v EU.

Trajnostnost

Banke bodo morale pri upravljanju poslovanja upoštevati okoljska, socialna in upravljavska tveganja.

Pravična, enostavna in sodobna obdavčenje in carina

Reforma carinske unije

Komisija je maja kot odgovor na povečan obseg trgovine, rast e-trgovanja in višje standarde EU predlagala najambicioznejšo reformo carinske unije - odpre se v novem zavihku. od njene ustanovitve leta 1968. Zaradi digitalne razdrobljenosti trenutnega sistema in neoptimalnega usklajevanja med nacionalnimi organi so se povečali upravni stroški zagotavljanja skladnosti za trgovce, hkrati pa so se na široko odprla vrata za goljufije.

Reforma vključuje ustanovitev carinskega organa EU, ki bo nadzoroval novo vozlišče carinskih podatkov - odpre se v novem zavihku.. To bo privedlo do bolj centraliziranega in digitaliziranega pristopa k carini, ki bi moral zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti za trgovce, sprostiti vire za nacionalne organe ter zagotoviti učinkovitejšo in močnejšo carinsko unijo, ki je odpornejša na goljufije.

Boj proti davčnim utajam in davčnim goljufijam

Nove zahteve glede poročanja in izmenjave informacij v skladu z okvirom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za poročanje o kriptosredstvih bodo državam članicam v pomoč pri preprečevanju davčnih utaj in goljufij v sektorjih kriptosredstev in elektronskega denarja. Dogovor - odpre se v novem zavihku., dosežen leta 2023, od vseh ponudnikov kriptosredstev s sedežem v EU zahteva, da poročajo o transakcijah strank, ki prebivajo v EU, kar izboljšuje odkrivanje davčnih goljufij in izogibanja davkom.

Komisija je v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020 in akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira okrevanje EU - odpre se v novem zavihku., predlagala poenostavitev postopkov davčnega odtegljaja za vlagatelje, finančne posrednike in davčne uprave. Cilj tega ukrepa je preprečiti dvojno obdavčevanje in zlorabe sistema vračil ali oprostitev. Njegov namen je tudi uskladiti postopke za oprostitev davčnih odtegljajev, s čimer bi se znižali stroški deležnikov.

Komisija je predlagala tudi direktivo o transfernih cenah - odpre se v novem zavihku., katere cilj je zmanjšati breme zagotavljanja skladnosti, povečati davčno varnost in zmanjšati spore glede določanja transfernih cen. Namen tega je preprečiti tako dvojno obdavčevanje kot primere dvojnega neobdavčevanja.

Za pravičnejšo, enostavnejšo in sodobnejšo obdavčitev

Izpolnjevanje davčnih obveznosti podjetja stane veliko denarja, ker morajo poznati 27 različnih davčnih sistemov, od katerih ima vsak svoja pravila. To podjetja ne le odvrača od čezmejnih naložb v EU, ampak jih v primerjavi s podjetji drugod po svetu ovira tudi pri konkurenčnosti.

Z namenom reševanja tega vprašanja je Komisija septembra sprejela predlog z naslovom Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov - odpre se v novem zavihku.. Ta okvir bi uvedel enoten sklop pravil za določanje davčne osnove za skupine podjetij. To bo zmanjšalo stroške zagotavljanja skladnosti za največ 65 % za velika podjetja, ki poslujejo v več državah članicah. Poleg tega bo poenostavil postopek za nacionalne davčne organe, kar bo olajšalo pravilno določitev davčnih obveznosti.

Čeprav je predlog namenjen predvsem velikim skupinam, ki delujejo po vsej Evropski uniji, je EU sprejela tudi ukrepe za poenostavitev davčnih pravil za mikro ter mala in srednja podjetja. Predlagana direktiva o davčnih pravilih države sedeža - odpre se v novem zavihku. uvaja okvir za poenostavitev za MSP, ki poslujejo v drugih državah članicah, prek stalnih poslovnih enot. Omogoča jim, da sodelujejo samo z eno davčno upravo (ali glavnim sedežem) namesto z davčnimi uradi vseh držav članic, v katerih delujejo. Namen predloga je spodbuditi čezmejno širjenje.