Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev

Povzetek

I

Skupno število kmetov v EU-27 se je v zadnjem desetletju hitro zmanjšalo, in sicer s 14,5 milijona leta 2005 na 10,7 milijona leta 2013. Število mladih kmetov (starih do 44 let) se je zmanjšalo s 3,3 milijona leta 2005 na 2,3 milijona leta 2013. Ker se je število kmetov zmanjšalo v vseh starostnih skupinah, je delež mladih kmetov v kmetijskem prebivalstvu ostal razmeroma stabilen, in sicer tik nad 20 %. Vendar med državami članicami obstajajo bistvene razlike.

II

V obdobju 2007–2020 je EU za mlade kmete dodelila posebno pomoč v znesku 9,6 milijarde EUR za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in generacijsko pomladitev v kmetijstvu. Skupaj s sofinanciranjem držav članic za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra skupna javna podpora znaša 18,3 milijarde EUR. V obdobju 2007–2013 je skoraj 200 000 mladih kmetov prejelo pomoč EU za mlade prevzemnike kmetij. Več kot 70 % financiranja EU je bilo zagotovljenega za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra (EKSRP), preostalih 30 % pa so v obdobju 2014–2020 v okviru 1. stebra (EKJS) prejeli mladi kmetje v obliki neposrednih plačil.

III

Sodišče je preučilo vlogo EU pri podpiranju mladih kmetov in spodbujanju generacijske pomladitve. Revizija je bila izvedena na Komisiji in v štirih državah članicah z večino porabe za mlade kmete: v Franciji, Španiji, na Poljskem in v Italiji. Z revizijo je Sodišče želelo odgovoriti na naslednje vprašanje: „Ali je podpora EU za mlade kmete zasnovana tako, da uspešno prispeva k boljši generacijski pomladitvi?“

IV

Splošni zaključek je, da podpora EU za mlade kmete temelji na slabo opredeljeni intervencijski logiki, za katero niso določeni pričakovani rezultati in učinek. Morala bi biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev. Sodišče je ugotovilo bistvene razlike med plačilom za mlade kmete v okviru 1. stebra in ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra.

V

Glede plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra smo ugotovili, da:

• pomoč ni temeljila na dobri oceni potreb, njen cilj pa ne odraža splošnega cilja spodbujanja generacijske pomladitve. Države članice niso uskladile plačil v okviru 1. stebra z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ali nacionalnimi ukrepi,
• se pomoč, ker ni ocene potreb, zagotavlja v standardizirani obliki (letno plačilo na hektar) ter v višini in v času, za katera ni jasno, katere specifične potrebe razen dodatnega dohodka naj bi obravnavala,
• skupni okvir spremljanja in vrednotenja ni zagotovil uporabnih kazalnikov za oceno uspešnosti tega plačila, ker za to plačilo ni kazalnikov rezultatov niti se ne zbirajo podatki o dohodkih in sposobnosti preživetja podprtih gospodarstev.

VI

Glede ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra je Sodišče ugotovilo, da:

• ima ukrep kljub temu, da na splošno temelji na nejasni oceni potreb, cilje, ki so deloma specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni in ki odražajo splošni cilj spodbujanja generacijske pomladitve. Ukrep se uspešno usklajuje z naložbenim ukrepom v okviru 2. stebra,
• se pomoč zagotavlja v obliki (pavšalni znesek za izvedbo poslovnega načrta in v nekaterih primerih tudi subvencioniranje obresti za posojilo), ki bolj neposredno obravnava potrebe mladih kmetov po dostopu do zemljišč, kapitala in znanja. Znesek pomoči je običajno povezan s potrebami in prilagojen za spodbujanje posebnih ukrepov (npr. uvedba ekološkega kmetovanja, pobude za varčevanje z vodo ali energijo),
• je pomoč usmerjena v bolj usposobljene kmete, ki se zavežejo k izvedbi poslovnega načrta, s katerim bodo razvili kmetijska gospodarstva s sposobnostjo preživetja, in ki se jih s postopkom izbire projektov spodbuja k prevzemu kmetijskega gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi. Toda poslovni načrti so bili različno kakovostni, organi upravljanja pa v nekaterih primerih niso uporabljali izbirnih postopkov za prednostno razvrščanje najboljših projektov. Izbirna merila so bila uvedena pozno v programskem obdobju 2007–2013, minimalni pragovi so bili prenizki ali pa jih sploh ni bilo, poleg tega je bil v nekaterih državah članicah sedemletni proračun za ukrep že na začetku programskega obdobja porabljen za financiranje skoraj vseh vloženih prošenj, zaradi česar mladi kmetje, ki so gospodarstvo prevzeli kasneje, niso več mogli prejeti finančnih sredstev,
• je Sodišče našlo malo dokazov o tem, ali so ukrepi EU mladim kmetom olajšali prevzem gospodarstev in izboljšali generacijsko pomladitev in sposobnost preživetja podprtih gospodarstev, predvsem zaradi slabe kakovosti kazalnikov, določenih v skupnem sistemu spremljanja.

VII

Sodišče priporoča, naj Komisija in države članice:

1. izboljšajo intervencijsko logiko z izboljšanjem ocene potreb in opredelitvijo ciljev SMART, ki bodo odražali skupni cilj spodbujanja generacijske pomladitve,
2. bolje ciljno usmerjajo ukrepe z boljšimi sistemi za izbor projektov in uporabo poslovnih načrtov,
3. izboljšajo okvir spremljanja in vrednotenja z uporabo najboljših praks, ki so jih razvile države članice v svojih sistemih spremljanja in ocenjevalnih poročilih.

Uvod

Manjšanje kmetijskega prebivalstva

01

Kmetijstvo EU se sooča z manjšanjem kmetijskega prebivalstva. Skupno število kmetov v EU-27⁵ se je v zadnjem desetletju hitro zmanjšalo, in sicer s 14,5 milijona leta 2005 na 10,7 milijona leta 2013, torej za četrtino v manj kot desetletju. Do zmanjšanja je prišlo v vseh starostnih skupinah kmetov (glej sliko 1). Števila kmetov, mlajših od 40 let, ni mogoče ugotoviti, saj Eurostat starostne skupine 35–44 let ne deli na podskupine.⁶

02

Število mladih kmetov (starih do 44 let) se je s 3,3 milijona leta 2005 zmanjšalo na 2,3 milijona leta 2013, torej za tretjino v manj kot desetletju. Toda delež mladih kmetov v kmetijskem prebivalstvu je ostal razmeroma stabilen, in sicer tik nad 20 % (glej sliko 2).

03

Med državami članicami so bistvene razlike: na Poljskem, na primer, se je delež mladih kmetov v kmetijskem prebivalstvu povečal s 34 % leta 2007 na 36 % leta 2013, v Španiji pa se je zmanjšal z 21 % leta 2007 na 16 % leta 2013. V Prilogi I je prikazano število kmetov v posameznih državah članicah in spremembe med letoma 2007 in 2013, v Prilogi II pa je prikazano spreminjanje porazdelitve kmetov po starosti.

Generacijska pomladitev je visoko uvrščena na politični agendi

04

Leta 2008 je Evropski parlament menil, da „je obnova generacij potrebna za visoko kakovost hrane, varnost oskrbe s hrano v EU, kakor tudi samozadostnost EU v prihodnosti” ter „da si mora SKP […] prizadevati za odstranitev ovir, s katerimi se soočajo mladi, ki se želijo posvetiti kmetovanju, tako da postavi obnovo generacij za svojo prednostno nalogo”.⁸ Leta 2011 je navedel, „da ukrepi za mlade kmete v drugem stebru ne zadostujejo za zaustavitev hitrega staranja v kmetijstvu” in „da je treba razširiti sheme podpor v drugem stebru”.⁹ Tudi Svet je leta 2014 poudaril, da so mladi kmetje in generacijska pomladitev v kmetijstvu temeljni za trajnostnost in dolgoročno konkurenčnost evropskega kmetijstva.¹⁰

05

Leta 2015 je Komisija zatrjevala, da je podpiranje mladih kmetov prioriteta.¹¹ Komisar Phil Hogan¹² je povedal, da generacijska pomladitev še zdaleč ne pomeni samo znižanja povprečne starosti kmetov v EU. Po njegovem mnenju gre tudi za omogočanje novi generaciji visokousposobljenih mladih kmetov, da v celoti izkoristijo prednosti tehnologije za podporo trajnostnih načinov kmetovanja v Evropi. Povedal je še, da obstajajo ovire, zaradi katerih mladi težje začnejo izvajati kmetijsko dejavnost. Najpomembnejše med njimi so dostop do zemljišč, finančnih sredstev in znanja.

Podpora EU za mlade kmete

06

Skupna proračunska sredstva EU, dodeljena posebej za podporo mladim kmetom v obdobju 2007–2020, znašajo 9,6 milijarde EUR. S 3,2 milijarde EUR v obdobju 2007–2013, dodeljenih za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, so se podvojila na 6,4 milijarde EUR v obdobju 2014–2020, predvsem zaradi uvedbe dodatnega neposrednega plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra (glej sliko 3). Skupni javni odhodki, vključno z nacionalnim sofinanciranjem držav članic za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, znašajo 18,3 milijarde EUR.

07

Podpora za mlade kmete je bila uvedena v 80-ih letih prejšnjega stoletja.¹³ Od leta 2000 je bila večina podpore zagotovljene za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra¹⁴. Temu ukrepu je v obdobju 2014–2020 sledil ukrep za razvoj kmetij in podjetij. Ta ukrep se izvaja v 92 od 118 programov razvoja podeželja (PRP) v 24 od 28 držav članic.

08

Dodatna podpora za mlade kmete je bila uvedena v obdobju 2014–2020 v okviru 1. stebra¹⁵ v obliki dodatnega plačila v višini 25 % za mlade kmete poleg neposrednih plačil.

09

Na sliki 4 je pregled instrumentov EU, neposredno ali posredno usmerjenih v mlade kmete v obdobju 2007–2020. Kot je razvidno iz slike 4, je bila revizija Sodišča osredotočena na ukrepa, s katerima so se neposredno podpirali mladi kmetje, in sicer ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra in dodatno plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra.

10

V tabeli 1 je primerjava glavnih značilnosti podpore za mlade kmete v okviru 1. stebra in 2. stebra v obdobju 2014–2020.

Tabela 1

Glavne značilnosti podpore za mlade kmete v okviru 1. stebra in 2. stebra v obdobju 2014–2020

	1. steber – Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) Plačila za mlade kmete	2. steber – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) Ukrep 6.1 – Razvoj kmetij in podjetij za mlade kmete
Pravna podlaga	člen 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013	člen 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013
Oblike podpore	Dodatno plačilo za mlade kmete, ki so upravičeni do plačila v okviru sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino.	Pomoč za zagon podjetja v višini največ 70 000 EUR, ki se dodeli na podlagi poslovnega načrta (končno plačilo je pogojeno s pravilno izvedbo poslovnega načrta).
Trajanje podpore	Izplačuje se letno, in sicer največ 5 let (od leta prevzema gospodarstva).	Plača se enkrat na gospodarstvo/na kmeta, in sicer vsaj v 2 obrokih.
Izvajanje	Obvezno za vse države članice, ki lahko določijo le nekaj parametrov: proračun, metoda za izračun, omejitev glede hektarov, zahteve po usposobljenosti in skupnem obvladovanju gospodarstev, ki so organizirana kot pravne osebe (glej odstavek 40).	Prostovoljno za države članice/regije, ki v programih razvoja podeželja opredelijo prioritete in cilje, določijo merila za upravičenost in izbirna merila, izbirajo projekte in poročajo Komisiji o izvajanju ukrepov.
Cilji	Olajšati mladim kmetom zagon njihove dejavnosti in strukturno prilagoditev njihovih kmetijskih gospodarstev po začetnem prevzemu1 ter prispevati k splošnemu cilju SKP – trajnostni proizvodnji hrane z izboljšanjem sposobnosti preživetja kmetij2 in spodbujanjem generacijske pomladitve3.
Upravičenci	Kmetje, mlajši od 40 let. Kmetje, ki prvič prevzemajo gospodarstvo kot vodje kmetij ali so ga prevzeli v zadnjih petih letih pred oddajo zahtevkov za neposredna plačila leta 2015. Fizične in pravne osebe, vključno s tistimi, pri katerih mladi kmet skupno obvladuje kmetijsko gospodarstvo.	Kmetje, mlajši od 40 let. Kmetje, ki prvič prevzemajo gospodarstvo kot vodje kmetij. Pravne osebe, vključno s tistimi, pri katerih mladi kmet skupno obvladuje kmetijsko gospodarstvo.
Število upravičencev	279 071 (leta 2015).	193 828 v obdobju 2007–2013. Ni ciljne vrednosti na ravni EU za obdobje 2014–2020.
Povprečni znesek pomoči na upravičenca	1 135 EUR (leta 2015).	20 000 EUR (v obdobju 2007–2013).

1 Uvodna izjava (47) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in uvodna izjava (17) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

2 Glej člen 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3 Za 1. steber glej MEMO/13/621 Komisije z dne 26. junija 2013 z naslovom Reforma SKP – obrazložitev glavnih elementov: „Da bi h kmetovanju spodbudili mlado generacijo, bi bilo treba osnovno plačilo, ki se dodeli novim mladim kmetom (mlajšim od 40 let) dopolniti z dodatnimi 25 % za prvih 5 let kmetovanja.“ in kratek vodnik Evropskega parlamenta „Prvi steber skupne kmetijske politike: neposredna plačila kmetom”: „Da bi spodbudili generacijsko pomladitev na kmetijah, bi bilo treba osnovno plačilo za mlade kmete, mlajše od 40 let, nove kmete in kmetije, ustanovljene v zadnjih petih letih, dopolniti z dodatnimi 25 % vrednosti pravic za prvih pet let kmetovanja.“

Za 2. steber glej člen 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki se nanaša na posebno prioriteto „zagotavljanj[a] lažjega začetka opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenim kmetom, zlasti pa generacijske pomladitve”.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije.

Obseg revizije in revizijski pristop

11

Z revizijo je Sodišče želelo odgovoriti na naslednje vprašanje:

Ali je podpora EU za mlade kmete zasnovana tako, da uspešno prispeva k boljši generacijski pomladitvi?

12

Da bi lahko odgovorilo na to vprašanje, se je Sodišče osredotočilo na ukrepe, s katerimi so se neposredno podpirali mladi kmetje v obdobju 2007–2020 (glej sliko 4), in sicer ukrep 112 za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra za obdobje 2007–2013 in temu ustrezajoč ukrep 6.1 za obdobje 2014–2020 ter plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra za obdobje 2014–2020. Ocenilo je intervencijsko logiko (del I tega poročila), usmerjenost izvajanja ukrepov (del II) in njihove rezultate (del III).

13

Revizija je bila izvedena med aprilom in oktobrom 2016, zajela pa je štiri države članice, ki porabijo največ za mlade kmete: Francija, Španija, Poljska in Italija (glej sliko 5). Te štiri države porabijo 56 % skupnega proračuna EU za ukrepe za neposredno podporo mladim kmetom v obdobju 2007–2020 (glej sliko 4). V Prilogi III je pregled sredstev EU, dodeljenih posebej mladim kmetom, po državah članicah.

14

V teh štirih državah članicah je Sodišče preučilo nacionalne okvire, ki določajo intervencijsko logiko in glavne značilnosti ukrepov, ter to, kako obsežno je usklajevanje med temi ukrepi in nacionalnimi politikami za spodbujanje generacijske pomladitve. Za oceno izvajanja in rezultatov ukrepov se je Sodišče osredotočilo na sedem regij, ki so med tistimi, ki porabijo največ sredstev v okviru ukrepov za neposredno podporo mladih kmetov:

• Francija (regiji Loire in Midi-Pyrénées),
• Španija (Andaluzija),
• Poljska (Varminsko-Mazursko vojvodstvo in Spodnješlezijsko vojvodstvo),
• Italija (Emilija-Romanja in Apulija).

15

Revizijski pristop je bil kombinacija revizije kontrolnih sistemov, v glavnem na ravni Komisije in držav članic, in preučitve vzorca 57 projektov na ravni končnih upravičencev zaradi preverjanja izvajanja in rezultatov ukrepov. Sodišče je analiziralo tudi ustrezne statistične podatke in študije, ki so jih zagotovili Eurostat (npr. raziskave o strukturi kmetijskih gospodarstev), nacionalni parlamenti in statistični uradi, univerze in organizacije mladih kmetov na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni.

16

Te študije so pokazale, da na generacijsko pomladitev poleg ukrepov EU vplivajo tudi drugi splošni dejavniki (npr. gospodarske in socialne razmere, pripravljenost bank za kreditiranje, zaposlitvene možnosti v drugih sektorjih kot v kmetijstvu, visoka koncentracija kmetijskih zemljišč v rokah razmeroma majhnega števila kmetij¹⁶). Tudi nacionalne politike, ki podpirajo izstop starejših kmetov, imajo lahko pomembno vlogo, kot je navedla Nemčija, ena od držav članic, ki se je kot Danska, Irska, Nizozemska in Severna Irska (UK) odločila, da v obdobju 2014–2020 ne bo izvajala ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra. Vmesno vrednotenje v obdobju 2007–2013 za Nemčijo (Porenje-Pfalz) je res pokazalo, da se z ukrepom 112 za pomoč mladim prevzemnikom kmetij ni ustrezno reševal problem, da kmetije nimajo ustreznih naslednikov, in da ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen učinek je imela ta podpora na starostno strukturo kmetijske populacije. Poleg tega je Nemčija menila, da ima njena shema socialne varnosti Hofabgabeklausel, v skladu s katero se morajo kmetje odpovedati svoji kmetiji, da so upravičeni do starostne pokojnine, pomembno vlogo pri uspešni generacijski pomladitvi v kmetijskem sektorju.

Opažanja

Del I – Intervencijska logika

17

Komisija in države članice bi morale ustrezno zasnovati intervencije politike. V ta namen je Sodišče preučilo, ali so Komisija in države članice:

• izvajale dobre predhodne ocene potreb na področjih, na katerih so se izvajale intervencije,
• določile, kateri skladi najbolj ustrezajo potrebam mladih kmetov,
• določile specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene (SMART) cilje,
• določile ureditve za zagotavljanje uspešne, učinkovite in usklajene uporabe različnih skladov.

Potrebe mladih kmetov so opredeljene na splošni ravni …

18

Na podlagi študij Komisije, pogovorov s predstavniki revidiranih organov upravljanja in združenj mladih kmetov je mogoče kot ovire, ki mladim otežujejo to, da bi postali kmetje, navesti:

1. dostop do zemljišč: približno 60 % mladih kmetov v 28 državah članicah EU je poročalo o težavah pri nakupu ali najemu zemljišč.¹⁷ Več raziskav¹⁸ je pokazalo, da je težava v visokih cenah zemljišč in nepripravljenosti starejših kmetov, da se upokojijo;
2. dostop do kapitala: približno 35 % mladih kmetov v 28 državah članicah EU je poročalo o težavah pri dostopu do subvencij in posojil.¹⁹ Glede na ugotovitve študij²⁰ in pogovore s predstavniki združenj mladih kmetov v Franciji, Italiji in Španiji do problema pride zaradi zapletenosti in dolžine postopkov za pridobitev javne podpore in ne zato, ker ne bi bilo na voljo dovolj subvencij;
3. dostop do znanja: približno 20 % mladih kmetov v 28 državah članicah EU je poročalo o težavah pri dostopu do znanja.²¹ Leta 2010 je imelo le 14 % kmetov, starih do 35 let, v 27 državah članicah EU popolno kmetijsko izobrazbo²², čeprav se je to v različnih delih EU bistveno razlikovalo. Na primer, v Franciji (regija Loire) je imelo 84 % kmetov, starih do 35 let, popolno kmetijsko izobrazbo, v Italiji (Emilija-Romanja) 27 %, na Poljskem 26 %, v Španiji (Andaluzija) pa le 3 %;
4. dostop do zadostnega in stabilnega dohodka: to potrebo so navedli nekatere države članice in združenja mladih kmetov, čeprav v štirih revidiranih državah članicah ni statistično reprezentativnih podatkov o dohodku mladih kmetov (starih do 40 let) ali podatkov, ki bi kazali na to, da je dohodek v prvih letih kmetijske dejavnosti na splošno nezadosten ali nestabilen ali pa da je bolj nezadosten in nestabilen kot v kasnejših letih;
5. dostop do osnovne infrastrukture in storitev na podeželskih območjih, enakovrednih tistim, ki so na voljo mladim, ki ne živijo na podeželskih območjih, kot so širokopasovna omrežja, vrtci, šole, promet in poštne storitve, zdravstveno varstvo in storitve nadomeščanja.

… toda splošne potrebe niso bile dodatno raziskane

19

V večini revidiranih držav članic/regij je preučitev Sodišča pokazala, da ni znano, ali te ovire enako zadevajo vse mlade kmete, ki prevzamejo gospodarstvo v neki regiji, ali samo nekatere od njih, na primer tiste, ki živijo na posebnih geografskih območjih, ki delujejo v posebnih kmetijskih sektorjih, ali tiste s posebnim finančnim stanjem (npr. tiste, ki niso podedovali dovolj površin in kapitala). Prav tako ni znano, v kateri fazi procesa prevzema gospodarstva se te ovire zdijo resnejše.

1. steber

20

Dodatno plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra temelji na domnevi, da se mladi kmetje, ki začenjajo kmetijsko dejavnost, srečujejo s finančnimi izzivi.²³ Tudi če ta domneva drži, ocena učinka, ki jo je opravila Komisija,²⁴ ni zagotovila nobenih podatkov, ki bi jo podprli, niti ocene pričakovanega učinka tega dodatnega plačila na dohodek mladih kmetov, sposobnost preživetja njihovega kmetijskega gospodarstva ali na raven generacijske pomladitve, temveč se je osredotočila na posledice različnih metod, ki so na voljo za izračun tega plačila, na proračun. Ni jasno, katere potrebe mladih kmetov poleg dodatnega dohodka naj bi to plačilo obravnavalo in kakšno dodano vrednost naj bi prineslo.

21

Tudi na ravni držav članic ni bilo dokumentacije, študij ali podatkov, ki bi pojasnjevali, zakaj je potrebno to dodatno plačilo, ali ki bi podpirali domnevo, da se mladi kmetje, ki začenjajo kmetijsko dejavnost, srečujejo s finančnimi izzivi. Sodišče je v Italiji našlo nereprezentativne podatke na nacionalni ravni, ki so pokazali, da je bila leta 2010 neto dodana vrednost kmetije²⁵ malo večja (v povprečju 80 000 EUR) za gospodarstva, ki so jih vodili kmetje, mlajši od 40 let, v primerjavi s starejšimi kmeti (73 000 EUR). Poleg tega ni nobenih podatkov, ki bi kazali na to, da je dohodek v prvih letih kmetijske dejavnosti na splošno nezadosten ali nestabilen ali pa da je bolj nezadosten in nestabilen kot v kasnejših letih.

22

Z Uredbo (EU) št. 1307/2013 so bile na države članice prenesene nekatere odločitve pri izvajanju, kot je določanje proračuna za plačila ali določanje omejitve števila hektarjev, na podlagi katerih bi ga bilo treba izračunati (glej tudi odstavke 39 do 41). Ni pa bilo dokumentov, študij ali podatkov, ki bi zagotovili dobro utemeljitev teh odločitev.

2. steber

23

Splošne potrebe in zmanjšanje števila mladih kmetov so bili omenjeni v programskih dokumentih večine revidiranih držav članic (predhodne ocene, programi razvoja podeželja), ki se nanašajo na ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra. Toda razlogi za ovire, s katerimi se mladi srečujejo pri dostopanju do zemljišč, kapitala, znanja, dohodka ali storitev, niso bili dovolj raziskani in večinoma niso bili podprti s količinsko opredeljenimi dokazi.

Potrebe in oblika podpore so bile deloma neusklajene

1. steber

24

Ker ni bilo ocene potreb, ni jasno, katere specifične potrebe, razen dodatnega dohodka, se s plačili za mlade kmete v okviru 1. stebra pravzaprav obravnavajo. V zvezi z dohodkom nismo mogli ugotoviti, ali je bila potreba po višjem in stabilnejšem dohodku, ki naj bi se neposredno obravnavala s tem plačilom, tudi dejansko obravnavana. Revidirane države članice niso mogle zagotoviti statistično reprezentativnih podatkov o dohodkih mladih kmetov ali podatkov, ki bi pokazali, ali so njihovi dohodki v prvih letih kmetovanja v splošnem nezadostni ali nestabilni ali bolj nezadostni ali nestabilni kot v poznejših letih. Kar zadeva druge potrebe:

1. to plačilo ne obravnava neposredno potrebe po izboljšanju dostopa do zemljišč, saj ga prejmejo le mladi kmetje, ki že imajo zemljišča;
2. ni očitne potrebe po boljšem dostopu do kapitala, saj ni znano, ali imajo upravičenci do tega plačila dovolj kapitala za vodenje kmetijskega gospodarstva, ki je sposobno preživetja, in/ali zadosten dostop do posojil za subvencioniranje naložb, ki bi verjetno izboljšale sposobnost preživetja njihovih kmetijskih gospodarstev, ali ne;
3. to plačilo ne obravnava posebej potrebe po boljšem dostopu do znanja, saj se v večini držav članic dodeljuje brez zahteve po minimalni stopnji kmetijske izobrazbe.

2. steber

25

Pri ukrepu za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra se pomoč dodeljuje kot enkratno plačilo (pod pogojem, da je uresničen poslovni načrt), kot subvencionirana obrestna mera ali kot kombinacija obeh oblik. Zato se z njo bolj neposredno obravnavajo specifične potrebe mladih kmetov. Podrobneje:

1. potreba po izboljšanju dostopa do zemljišč je obravnavana deloma, saj so lahko kmetje enkratni znesek uporabili za nakup zemljišča ali izkoristili subvencioniranje posojila za nakup zemljišč;
2. potreba po boljšem dostopu do kapitala je v glavnem obravnavana, saj lahko kmetje pomoč uporabijo za naložbe, ki bodo verjetno povečale sposobnost preživetja njihovih kmetijskih gospodarstev, in, v nekaterih primerih, tudi za pridobitev subvencioniranega posojila;
3. to plačilo v splošnem obravnava potrebo po boljšem dostopu do znanja, saj morajo upravičenci do njega imeti minimalno stopnjo kmetijske izobrazbe ali jo pridobiti;
4. potreba po zadostnih in stabilnejših dohodkih je obravnavana posredno, saj se s to pomočjo podpirajo ukrepi in naložbe, ki bodo verjetno prispevali k razvoju kmetijskih gospodarstev, sposobnih preživetja.

Cilji so bili zastavljeni na splošno …

26

Skupni splošni cilj podpore za mlade kmete v okviru 1. in 2. stebra na ravni EU je olajšati zagon dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih kmetijskih gospodarstev po začetnem prevzemu gospodarstva, končni cilj pa je izboljšati sposobnost preživetja in spodbujati generacijsko pomladitev (glej tabelo 1).

… vendar splošni cilj spodbujanja generacijske pomladitve ni bil vključen v cilj plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra

27

V Prilogi IV je prikazana interventna logika 1. stebra: plačilo za mlade kmete naj bi prispevalo k izboljšanju kmetijske konkurenčnosti in povečanju dohodkov kmetijskih gospodarstev, ter, splošneje, k doseganju cilja SKP v zvezi s trajnostno proizvodnjo hrane. Vendar splošni cilj spodbujanja generacijske pomladitve v cilj tega plačila ni bil zajet.

28

Ker ni ocene potreb, za cilj plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra velja, da:

1. je premalo specifičen, saj ni opisa pričakovanega izida (ki bi bil izražen kot stopnja, število, odstotek ali pogostost) ali navedbe ciljne populacije mladih kmetov, katerim je podpora namenjena (npr. na določenih geografskih območjih ali v določenem finančnem položaju);
2. je le delno merljiv, saj ni znano, kolikšen delež dohodka mladih kmetov naj bi to plačilo predstavljalo, prav tako pa ni količinsko opredeljivih ciljnih vrednosti v zvezi z rezultati, ki naj bi se s tem plačilom dosegli;
3. ni znano, ali in v kolikšni meri je dosegljiv, saj ni dovolj specifičen in merljiv;
4. ni jasno, v kolikšni meri je ustrezen, saj ni znano, katere potrebe mladih kmetov, razen dodatnega dohodka, naj bi to plačilo obravnavalo, in kako razširjena je taka potreba med mladimi kmeti, ki začenjajo kmetijsko dejavnost (glej odstavke 19 do 22);
5. ni časovno opredeljen, saj ni določeno, do kdaj bi ga bilo treba doseči.

Splošni cilj spodbujanja generacijske pomladitve je bil vključen v cilj ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra

29

Na ravni EU je cilj ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra „spodbujanje prevzema kmetijskih gospodarstev pri ustrezno usposobljenih kmetih in zlasti generacijske pomladitve” in prispevanje k splošnemu cilju SKP v zvezi s trajnostno proizvodnjo hrane s krepitvijo sposobnosti preživetja kmetij (glej tabelo 1). Dodatno k temu cilju so države članice v svojih programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za ta ukrep opredelile bolj specifične cilje, kot so spodbujanje zaposlovanja, ohranitev prebivalstva na podeželskih območjih, izboljšanje konkurenčnosti kmetij, povečanje njihove donosnosti ter uporaba novih tehnologij in krepitev človeškega kapitala.

30

Sodišče je ugotovilo, da so bili cilji ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra v štirih državah članicah, ki so bile revidirane, deloma skladni z zahtevami SMART, saj so bili:

1. relativno specifični, saj je bila podpora namenjena ustrezno usposobljenim mladim kmetov, pogosto pa so vsebovali tudi opis pričakovanega rezultata (npr. „ustvarjanje dodane vrednosti z diverzifikacijo in ustvarjanjem delovnih mest” ali „povečanje donosnosti kmetij”);
2. delno merljivi, saj so vsebovali kazalnik ciljnih vrednosti za izložke (absolutno število mladih kmetov, ki prejmejo podporo, in relativni odstotek skupnega števila kmetijskih gospodarstev v regiji), vendar ni bilo količinsko opredeljivih ciljnih vrednosti glede pričakovanih rezultatov, kot je na primer stopnja generacijske pomladitve, ki je potrebna za dosego ciljev (glej odstavek 71);
3. delno dosegljivi, saj je bilo mogoče doseči njihove izložke (število mladih kmetov, ki prejmejo podporo), vendar ni znano, ali je bilo mogoče doseči njihove rezultate in vpliv na generacijsko pomladitev;
4. delno ustrezni, saj so bili ustrezni za splošno potrebo po podpori za generacijsko pomladitev. Vendar pa pogosto ni bilo znano, v kolikšni meri so bili ustrezni za potrebe dostopa do zemljišč, kapitala, znanja, dohodkov ali storitev (glej odstavka 19 in 23);
5. delno časovno opredeljeni, saj ni roka, do katerega bi bilo treba doseči določeno razmerje med mladimi in starejšimi kmeti.

Kljub samo delni usklajenosti ukrepov podpore so bile ugotovljene nekatere dobre prakse

Slaba usklajenost med ukrepi EU in nacionalnimi ukrepi za podporo mladim kmetom

31

V vseh štirih revidiranih državah članicah je Sodišče ugotovilo le malo usklajevanja med ukrepi podpore EU in nacionalnimi ukrepi podpore. Natančneje:

• v Franciji obstaja široka paleta državnih pomoči v korist mladih kmetov, kot so davčne olajšave, oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, prednostni dostop do nakupa kmetijskih zemljišč in pomoč za usposabljanje. Informacijski centri obveščajo morebitne upravičence o različnih oblikah pomoči. Obstajajo tudi usklajevalni organi, ki zagotavljajo dopolnjevanje med različnimi pomočmi, vendar ni posebnih mehanizmov za usklajevanje ukrepov EU in nacionalnih ukrepov;
• v Italiji se je področje uporabe te intervencije v določeni meri usklajevalo z nacionalnim ukrepom, s katerim se mladim kmetom zagotavljajo subvencionirane obresti za nakup zemljišča (to je vprašanje, ki ga ukrepi EU le delno obravnavajo), vzpostavljeni pa so bili tudi mehanizmi za preprečevanje podvajanja te pomoči z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra. Za nekatere davčne olajšave ni bilo mehanizmov usklajevanja z ukrepi EU;
• na Poljskem se ponujajo možnosti najema posojila pod ugodnimi pogoji, vendar ni mehanizmov usklajevanja z ukrepi EU;
• v Španiji so na voljo posojila pod ugodnimi pogoji in davčne ugodnosti, ki neposredno vplivajo na dohodke mladih kmetov, enako kot plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra. Vendar med temi pomočmi, ki se lahko prejmejo vzporedno, ni mehanizma usklajevanja.

32

V nobeni od štirih revidiranih držav članic organi nimajo pregleda nad različnimi pomočmi EU in nacionalnimi pomočmi, ki se dodelijo upravičencem. Pojavlja se tveganje, da nekateri mladi kmetje prejmejo več podpore, kot je dejansko potrebujejo (npr. plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra, ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, naložbe, diverzifikacija, usposabljanje in različne nacionalne pomoči), drugi pa je prejmejo premalo.

Med plačilom za mlade kmete v okviru 1. stebra in ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ni bilo usklajevanja

33

Čeprav je Komisija navedla, da je bila reforma SKP iz leta 2013 namenjena „krepitvi povezav med obema stebroma, kar bo omogočilo bolj celosten in integriran pristop k politiki zagotavljanja podpore”²⁶, Sodišče v štirih revidiranih državah članicah ni odkrilo nobenega usklajevanja med nacionalnimi organi, ki upravljajo plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra, in tistimi, ki so zadolženi za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra. Ukrepa upravljata različna organa z različnimi pravili (glej tabelo 1). Tako torej dejstvo, da je nekdo že prejel pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, ne vpliva na možnost prejetja plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra.

Sinergija med ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in ukrepom za naložbe v okviru 2. stebra je bila dobra

34

Sodišče je v štirih revidiranih državah članicah ugotovilo različne ravni usklajevanja med ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in ukrepom za naložbe v okviru 2. stebra, ki so prinesle nekaj sinergijskih učinkov.

35

V Italiji, kjer se je pomoč mladim kmetom zagotavljala kot paket pomoči, kot je bilo priporočeno v nacionalnem strateškem načrtu (glej okvir 1), se je kombiniranje ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in ukrepa za naložbe izkazalo za uspešno.

36

Tudi v Španiji (Andaluzija) so bili v obdobju 2007–2013 pripravljeni skupni razpisi za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in ukrep za naložbe, kar je mladim kmetom omogočilo, da so podporo prejeli v okviru obeh ukrepov. Pristop dodeljevanja pomoči v paketu se je nehal izvajati v obdobju 2014–2020, ko sta bila pripravljena ločena razpisa, vloge pa so se ocenjevale na različne datume in na podlagi različnih izbirnih meril.

37

V Franciji in na Poljskem sta se ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in ukrep za naložbe dodeljevala ločeno, vendar so mladi kmetje, ki so vložili zahtevek za naložbeni ukrep, dobili 10 % dodatne pomoči za sofinanciranje naložb, v Franciji pa so prejeli še dodatne točke v sistemu za izbor projektov.

Del II – Ciljna usmerjenost ukrepov

38

Države članice bi morale uporabljati izbirne metode, ki dajejo prednost stroškovno najučinkovitejšim intervencijam, na primer tako, da:

• ciljno usmerjajo pomoč na bolj usposobljene mlade kmete in območja z omejenimi možnostmi (na primer tista z najvišjim deficitom pri generacijski pomladitvi),
• uporabljajo izbirne postopke (npr. konkurenčne razpise za zbiranje predlogov na podlagi jasnih in ustreznih izbirnih meril) in orodja (npr. poslovne načrte), ki dajejo prednost upravičencem, ki bodo s pomočjo verjetno povečali sposobnost preživetja svojih kmetijskih gospodarstev,
• zagotavljajo zneske pomoči glede na verjetnost, da se bo sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev povečala,
• zagotavljajo pomoč v doglednem času, kadar je ta potrebna za olajšanje zagona dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih kmetijskih gospodarstev.

Plačilo mladim kmetom v okviru 1. stebra: prekomerno standardizirana pomoč

Pravni okvir omejuje ciljno usmerjanje pomoči …

39

Plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra se zagotavlja letno in za največ pet let za posameznega vlagatelja zahtevka, ki v letu oddaje prvega zahtevka ni starejši od 40 let in ki prvič prevzema kmetijsko gospodarstvo kot vodja gospodarstva ali ga je že prevzel v petih letih pred prvo oddajo vloge za shemo.

40

1. steber resda zagotavlja dodatni dohodek za mlade kmete, vendar pa pravni okvir 1. stebra državam članicam ne omogoča, da bi pomoč v zadostni meri ciljno usmerjale na mlade kmete, za katere je najbolj verjetno, da potrebujejo dodatno plačilo za zagotovitev sposobnosti preživetja svojih kmetijskih gospodarstev. Države članice lahko pravzaprav samo:

1. določijo odstotek nacionalne zgornje meje, ki se bo uporabljala za financiranje plačil mladim kmetom (do 2 % proračuna za neposredna plačila);²⁹
2. izbirajo med tremi metodami izračuna (večina držav članic, vključno s Francijo in Poljsko, je to pomoč izračunala kot 25 % povprečnega nacionalnega neposrednega plačila na hektar);³⁰
3. določijo mejo za število hektarjev (med 25 in 90 hektarjev), na podlagi katerega se izračuna to plačilo (večina držav članic jo je postavila pri 90 hektarjih);
4. sprejmejo odločitev, da bodo zahtevale dodatna znanja in/ali usposabljanje (take zahteve je dodalo 10 držav članic in ena regija³¹);
5. sprejmejo odločitev, da bodo sprejele, da pravni subjekt, za katerega se vlaga zahtevek za plačilo, skupno obvladujejo mladi kmetje in kmetje, ki ne sodijo v to kategorijo, ali da bodo omejile dostop in ga omogočile samo pravnim subjektom, ki jih obvladujejo izključno mladi kmetje.³²

41

Poleg tega je izvajanje sheme plačila za mlade kmete obvezno za vse države članice, tudi za tiste, ki so se odločile, da ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ne bodo izvajale (glej odstavek 16). V tabeli 2 je pregled možnosti, ki so jih za izvajanje plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra izbrale revidirane države članice, v Prilogi V pa je predstavljen enak pregled za vseh 28 držav članic EU.

Tabela 2

Možnosti, ki so jih za izvajanje plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra izbrale revidirane države članice

	Francija	Italija	Poljska	Španija
% letne nacionalne zgornje meje	1 %	1 %	1 %	2 %
Metoda izračuna	25 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar	povprečna vrednost pravic, ki jih ima kmet	25 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar	povprečna vrednost pravic, ki jih ima kmet
Zgornja meja števila hektarjev, na podlagi katerega se izračuna plačilo	34 ha	90 ha	50 ha	90 ha
Zahteve glede dodatnega znanja in/ali usposabljanja	Da	Ne	Da	Ne
Dovoljeno, da pravni subjekt skupno obvladujejo mladi kmetje in kmetov, ki ne spadajo v to kategorijo, nad	Da	Da	Da	Da

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije.

… zato je pomoč prekomerno standardizirana

42

To plačilo se zato dodeljuje ne glede na:

1. znanja, ki jih ima vlagatelj zahtevka, ali izobraževanja, ki jih je opravil (v večini držav članic³³): podporo lahko prejmejo tudi mladi kmetje, ki niso opravili nobenega kmetijskega usposabljanja;
2. geografsko lokacijo upravičenca: mladi kmetje z območij z omejenimi možnostmi, ki se na splošno soočajo z večjimi izzivi glede sposobnosti preživetja, nimajo prednosti v primerjavi s tistimi z drugih območij;
3. sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev: podporo lahko prejmejo tudi kmetijska gospodarstva, ki so že dobičkonosna in za zagotovitev sposobnosti preživetja ne potrebujejo tega dodatnega plačila.

Plačila so prejela tudi kmetijska gospodarstva, v katerih imajo mladi kmetje manjšo vlogo

43

Če mladi kmet skupno obvladuje kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot pravna oseba, s kmetom, ki ne spada v kategorijo mladih kmetov, se plačilo pomoči dodeljuje pod enakimi pogoji kot za mlade kmete ne glede na vlogo mladega kmeta pri odločanju. V takem primeru je do plačila upravičeno celotno kmetijsko gospodarstvo celo, če je le majhen delež kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot pravna oseba, v lasti mlade osebe, tudi če ta ne opravlja kmetijske dejavnosti in se kot posameznik ne šteje za aktivnega kmeta³⁵, (glej primer v okviru 3).

44

Obstaja tveganje, da se to plačilo po vsej EU zagotavlja številnim kmetijskim gospodarstvom, v katerih ima mladi upravičenec manjšo vlogo v gospodarstvu in omejene pristojnosti odločanja ter, kot posameznik, ne bi štel za aktivnega kmeta, tako kot v zgoraj opisanem primeru. Med 279 071 vlagatelji zahtevkov³⁷ za to plačilo v EU letu 2015, jih je 61 742 (okoli 20 %) skupno obvladovalo kmetijsko gospodarstvo. Od teh jih je skoraj polovica (tj. 26 925, okoli 10 % vseh vlagateljev zahtevkov) kmetijsko gospodarstvo skupno obvladovala s kmeti, ki ne spadajo v kategorijo mladih kmetov.

45

Od štirih revidiranih držav članic je to tveganje večje v Franciji in Italiji (Emilija-Romanja), kjer 64 % oziroma 42 % upravičencev prevzame kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot pravna oseba. Sodišče od nobene od držav ni moglo pridobiti podatkov o povprečni velikosti deležev kmetijskih gospodarstev, organiziranih kot pravne osebe, ki jih imajo v lasti mladi upravičenci, ali drugih informacij, s katerimi bi bilo mogoče oceniti njihovo dejansko vlogo (npr. ali imajo mladi kmetje tehten vpliv na odločitve o upravljanju kmetijskega gospodarstva, ali bi se kot posamezniki šteli za aktivne kmete in ali so registrirani kot kmetje, vključeni v sistem socialne varnosti).

46

Še splošneje, obstaja tveganje, da se to plačilo po vsej EU zagotavlja kmetijskim gospodarstvom, v katerih mladi kmet ni vključen v vsakodnevno upravljanje. Ker se pomoč zagotavlja pod enakimi pogoji kot za neposredna plačila, se tudi ne preverja pravice do uporabe zemljišča, ki jo je mladi kmet prijavil, da prejme to plačilo.

Ni znano, ali je znesek pomoči odvisen od potreb

47

V tabeli 3 je pregled zneska pomoči v štirih revidiranih državah članicah.

Tabela 3

Pregled letnega zneska pomoči, dodeljenega iz ukrepa plačila za mlade kmete v okviru 1. stebra v štirih revidiranih državah članicah v letu 2015

Znesek podpore (v EUR)	Francija1	Italija	Španija (Andaluzija)	Poljska
Povprečje	ni znano	1 143	2 182	1 040
Spodnja meja	ni znano	15	16	25
Zgornja meja	ni znano	25 887	15 342	3 000

1 Do februarja 2017 francoski organi niso uspeli zagotovili podatkovne zbirke s seznamom upravičencev do tega plačila v letu 2015, v kateri bi bili navedeni zneski, prejeti v okviru tega plačila in drugih neposrednih plačil iz 1. stebra, datumi prevzema kmetijskega gospodarstva in vložitve zahtevka, števila hektarjev in delež kmetijskega gospodarstva v lasti mladega kmeta (v primeru skupnega obvladovanja kmetijskega gospodarstva).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov držav članic.

48

Na ravni EU je leta 2015 povprečni znesek pomoči, ki je bila zagotovljena s plačilom za mlade kmete, znašal 1 200 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Ta znesek predstavlja približno 4 % povprečnega dohodka kmetijskega gospodarstva (30 000 EUR) v EU³⁸, v nekaterih državah članicah pa celo manj. V Italiji, na primer, je povprečni znesek pomoči znašal 1 143 EUR, kar je predstavljalo manj kot 2 % povprečnega dohodka kmetijskih gospodarstev, ki jih vodijo mladi kmetje (64 328 EUR).³⁹

49

Ta znesek ni odvisen od sposobnosti preživetja ali drugih značilnostih kmetijskih gospodarstev (glej odstavek 42) niti ni znano, ali je sorazmeren s potrebami mladih kmetov, saj te niso bile ocenjene (glej odstavke 19 do 22). Revidirani upravičenci so navedli, da so znesek v glavnem uporabili za kritje tekočih stroškov in izpada prihodkov zaradi nihanja cen kmetijskih proizvodov, s čimer se morajo spopadati vsi kmetje, ne le tisti, stari do 40 let. Zato je malo verjetno, da bi imel znesek pomoči, ki se trenutno zagotavlja, bistven vpliv na sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev ali na odločitve mladih kmetov v zvezi s prevzemom kmetijskega gospodarstva.

50

Italija in Španija sta se odločili, da bosta znesek pomoči izračunali kot 25 % povprečne vrednosti pravic, ki jih ima posamezen mladi kmet. Ta vrednost je odvisna od zgodovinske vrednosti pravic, ki jih ima posamezen mladi kmet, ki jih je pridobil ali jih ima v najemu od drugih kmetov (npr. staršev ali starejših kmetov). Ker je to plačilo namenjeno lažjemu zagonu dejavnosti mladih kmetov, ni jasno, zakaj je znesek pomoči odvisen od zgodovine kmetijskih gospodarstev, saj so tako mladi kmetje, ki niso podedovali ali pridobili visokih vrednosti pravic drugih kmetov, v slabšem položaju.

Čas izplačila pomoči mladim kmetom ni olajšal prevzema kmetijskih gospodarstev

51

Pomoč je bila pogosto plačana upravičencem, ki so kmetijska gospodarstva prevzeli že pred nekaj leti in so v nekaterih primerih (glej primere v okviru 2) že dosegali zadostne in stalne dohodke. To pomeni, da čas izplačila pomoči v splošnem ni bil v skladu njenimi zastavljenimi cilji, saj je bila pomoč pogosto plačana prepozno, da bi se z njo olajšal zagon dejavnosti za mlade kmete ali da bi pripomogla k strukturnemu prilagajanju njihovih kmetijskih gospodarstev. Prav tako pomoč ni delovala kot spodbuda, saj je večina mladih kmetov prevzelo kmetijska gospodarstva, preden so vedeli, da bodo pomoč prejeli.

Sistem za izbor projektov v okviru 2. stebra omogoča dobro ciljno usmerjanje pomoči, kljub temu pa najboljši projekti včasih niso dobili prednosti

Z merili za upravičenost in izbirnimi merili je bilo pomoč mogoče ciljno usmeriti na bolj usposobljene kmete in na območja z omejenimi možnostmi …

52

Vse štiri revidirane države članice so pomoč usmerjale na bolj usposobljene kmete tako, da so zahtevale, da ima kmet bodisi zadostno stopnjo izobrazbe kmetijske smeri bodisi da jo v 36 mesecih od vložitve zahtevka pridobi. S pomočjo se je v splošnem izboljšala poklicna usposobljenost mladih kmetov in njihove zmožnosti za uvedbo inovacij. V Italiji (Emilija-Romanja) je imelo, na primer, 31 % mladih kmetov, ki so prejeli podporo, zaključeno izobrazbo kmetijske smeri, medtem ko je imelo tako izobrazbo le 25 % vseh mladih kmetov v regiji. V Španiji (Andaluzija) je 84 % mladih kmetov, ki so prejeli podporo, zaključilo neko stopnjo usposabljanja s področja kmetijstva, medtem ko je bilo od vseh mladih kmetov v regiji takih le 26 %. Metode ekološkega kmetovanja je uporabljajo 12 % mladih kmetov, ki so prejeli podporo, medtem ko so od vseh mladih kmetov v regiji take metode uporabljali le 4 %.

53

Vse štiri revidirane države članice so spodbujale mlade kmete, naj prevzamejo kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi (npr. območja z naravnimi omejitvami ali višjo stopnjo brezposelnosti):

• Francija in Italija (Emilija-Romanja) sta to storili tako, da sta vlagateljem zahtevkov, ki so prevzeli kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi, zagotovili znatno višjo pomoč (približno za 20 000 EUR),
• Italija (Apulija) je dajala prednost mladim kmetom, ki so prevzeli kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi tako, da jim je dodelila več točk pri izbirnih merilih in jim odobrila dodatni znesek v višini 5 000 EUR. Tako je pomoč prejel večji delež mladih kmetov s podeželskih območij s splošnimi razvojnimi problemi (12 %) in vmesnih podeželskih območjih (10,6 %) kot tistih s podeželskih območjih s specializiranim intenzivnim kmetijstvom (9,9 %) in iz urbanih središč (8 %);⁴⁰
• Španija je to storila tako, da je mladim kmetom, ki so prevzeli kmetijska gospodarstva na takih območjih, dodelila več točk pri izbirnih merilih in jim odobrila dodatni znesek v višini 10 %.
• na Poljskem je bilo to izvedeno z izbirnimi merili, pri katerih so v obdobju 2007–2013 vlagateljem zahtevkov, ki so prevzeli kmetijska gospodarstva na območjih z višjo stopno brezposelnosti, dodelili dodatne točke.

… vendar je bila generacijska pomladitev v izbirnih merilih le redko obravnavana

54

Samo v Španiji (Andaluzija) v obdobju 2007–2013 in na Poljskem v obdobju 2014–2020 je eno od izbirnih meril neposredno spodbujalo generacijsko pomladitev: v Španiji (Andaluzija) so vlagatelji zahtevkov, ki so prevzemali kmetijsko gospodarstvo zaradi predčasne upokojitve nosilca kmetijskega gospodarstva, prejeli več točk, na Poljskem pa je se je število točk, ki so bile dodeljene projektu, višalo z višjo starostno razliko med prenosnikom gospodarstva in mladim kmetom. Vendar v praksi takšna merila skoraj nikoli niso odločilno vplivala na ciljno usmerjanje pomoči, predvsem zato ne, ker so bili minimalni pragi za zbrane točke prenizki ali jih sploh ni bilo (glej odstavek 55).

Zaradi slabosti v izbirnih sistemih najboljši projekti pogosto niso dobili prednosti

55

Izbirni sistemi bi morali omogočati, da se predlogi projektov primerjalno ocenijo in razvrstijo tako, da se prednost nameni stroškovno najučinkovitejšim projektom. Vendar so imela izbirna merila pogosto le malo vplivala na ciljno usmerjanje pomoči na najboljše projekte, saj so bila bodisi uvedena pozno v obdobju 2007–2013 bodisi se skoraj nikoli niso uporabljala za izključitev projektov slabe kakovosti. Do tega je prišlo, ker so bili minimalni pragi za zbrane točke pri izboru projektov prenizki ali pa jih sploh ni bilo in ker je bil sedemletni proračun za ta ukrep neenakomerno porazdeljen.

56

V Italiji (Apulija), na primer, je bil izčrpan skoraj celotni proračun ukrepa za obdobje 2007–2013, saj je bila podpora dodeljena skoraj vsem vlagateljem, ki so predložili zahtevke na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, objavljenega leta 2009. Minimalni prag za zbrane točke je bil tako nizka, da je bilo od 2 424 projektov zavrnjenih le osem. Zato mladih kmetov, ki so prevzeli kmetijska gospodarstva v naslednjih petih letih in katerih projekti so bili morda boljši, ni bilo mogoče financirati.

57

Podobno je bilo tudi v Španiji (Andaluzija), kjer je bil celotni proračun ukrepa za obdobje 2014–2020 porabljen v prvih dveh razpisih za zbiranje predlogov (v letih 2015 in 2016), minimalni prag za zbrane točke pa je prinesel samo eno točko od 20. To je pomenilo, da v preostanku programskega obdobja mladi kmetje z morebitnimi boljšimi projekti brez povečanja proračuna za ukrep ne bodo imeli možnosti za financiranje.

58

Na Poljskem je organ upravljanja do leta 2011, ko je bil proračun izčrpan, uporabljal sistem brez kakršnih koli izbirnih meril po načelu „kdor prvi pride, prvi melje”. Do leta 2014, ko je bil proračun za ukrep povečan in so bila uvedena izbirna merila, ni bilo mogoče objaviti nobenega dodatnega razpisa za zbiranje predlogov, zato mladi kmetje, ki so kmetijska gospodarstva prevzeli v vmesnem triletnem obdobju, niso imeli možnosti za financiranje.

59

Samo v Franciji in Italiji (Emilija-Romanja) je bil proračun enakomerno porazdeljen po celotnem programskem obdobju, uporabljali pa so se tudi dovolj visoki minimalni pragi pri točkovanju (čeprav v Franciji samo v regiji Midi-Pyrénées v obdobju 2014–2020). Tako je bilo mogoče vsako leto izbrati podobno število prijav dobre kakovosti, ki so prejele finančna sredstva.

O izboljšanju sposobnosti gospodarskega preživetja je bilo le malo dokazov

60

Cilj ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra je okrepitev sposobnosti preživetja kmetij s spodbujanjem prevzemanja kmetijske dejavnosti pri ustrezno usposobljenih kmetih in generacijska pomladitev (glej odstavek 29). Poslovni načrti so načeloma koristno orodje, ki mladim kmetom služijo kot vodilo pri razvoju kmetijskih gospodarstev, ki bodo sposobna preživetja. Služiti bi morali tudi temu, da lahko organi upravljanja v fazi izbora na njihovi podlagi ocenijo sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva, kasneje pa spremljajo in vrednotijo rezultate.

61

V nobeni od revidiranih držav članic se v izbirnem postopku ni uporabil prvotni ocenjeni dohodek kmetijskega gospodarstva (pred projektom), da bi se ocenila zmožnost za samofinanciranje naložb. Poslovni načrti so sicer koristna orodja, vendar je Sodišče našlo le malo dokazov o tem, da se je sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev izboljšala (glej okvir 4).

62

Sodišče je samo v Italiji (Emilija-Romanja) našlo dokaze o izboljšanju sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, kot je bilo prikazano v poročilu o naknadnem vrednotenju (glej okvir 5).

Zneski pomoči so bili odvisni od potreb in prilagojeni tako, da so spodbujali specifične ukrepe

63

Tabela 4 spodaj prikazuje pregled možnih zneskov pomoči v revidiranih državah članicah v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020.

Tabela 4

Pregled zneskov pomoči za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra v revidiranih državah članicah v obdobjih 2007–2013 in 2014–2020

Programsko obdobje 2007–2013
Znesek podpore (v EUR)	Francija	Italija (Emilija-Romanja)	Italija (Apulija)	Španija (Andaluzija)	Poljska1
Povprečje	15 440	38 077	40 000	53 270	17 000
Spodnja meja	8 000	15 000	40 000	24 000	12 000
Zgornja meja	58 400	40 000	45 000	70 000	24 000
Primeri prilagoditev	Minimalni znesek je bil povečan na 16 500 EUR za prevzem kmetijskega gospodarstva na gorskem območju.	Uvedba ekološkega kmetovanja, najem posojila, naložbe v vrednosti več kot 60 000 EUR.	+5 000 EUR na območjih z omejenimi možnostmi.	+10 % EUR na območjih z omejenimi možnostmi.	Brez prilagoditev.

Programsko obdobje 2014–2020
Znesek podpore (v EUR)	Francija	Italija (Emilija-Romanja)	Italija (Apulija)	Španija (Andaluzija)	Poljska
Povprečje	20 282 v regiji Midi-Pyrénées. 12 747 v regiji Loire.	Še ni na voljo.	Še ni na voljo.	60 331	24 000
Spodnja meja	8 000	30 000	40 000	30 000	24 000
Zgornja meja	58 000	50 000	45 000	70 000	24 000
Primeri prilagoditev	+30 % za prevzem kmetijskega gospodarstva izven družinskega kroga.	+20 000 EUR na območjih z omejenimi možnostmi.	+5 000 EUR na območjih z omejenimi možnostmi.	+25 000, če je bil standardni prihodek nad 50 000 EUR.	Brez prilagoditev.

1 Od 12. decembra 2014: 24 000 EUR (100 000 PLN), do 31. decembra 2011: 12 000 EUR (50 000 PLN), od 1. januarja 2012 do 12. decembra 2014: 17 000 EUR (75 000 PLN).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov držav članic.

64

V Franciji, Italiji in Španiji je bil znesek pomoči v obdobju 2007–2013 običajno odvisen od specifičnih potreb in značilnosti kmetijskega gospodarstva (npr. lokacija, standardni prihodek) ter ukrepov, navedenih v poslovnem načrtu (npr. inovacije, posojila, naložbe), in prilagojen tako, da jim je ustrezal.

65

Prilagoditve zneska pomoči so se izkazale kot dobro orodje za spodbujanje mladih kmetov k prevzemu kmetijskega gospodarstva v težjih pogojih (npr. na gorskih območjih, izven družinskega kroga, z najemom posojila), uvedbi sistemov kakovosti v proizvodnji, kot so ekološko kmetovanje ter tehnologije za varčevanje vode in/ali energije, izvedbi večjih naložb ali povečanju produktivnosti njihovih kmetijskih gospodarstev. Vendar je Komisija zahtevala, naj države članice v programskem obdobju 2014–2020 zneskov pomoči ne povezujejo z naložbenimi elementi ali njihovo velikostjo.

66

Poljska je določila fiksni znesek pomoči (trenutno 24 000 EUR) za vse mlade kmete, ki prevzamejo kmetijsko gospodarstvo, ne glede na značilnosti gospodarstva in vsebino ukrepov ter ciljev, opredeljenih v poslovnem načrtu (npr. lokacija, velikost, naložbe itd.). S takim standardiziranim pristopom se povečuje tveganje, da znesek pomoči morda ne bo sorazmeren s potrebami in prizadevanji mladega kmeta, ki prevzema kmetijsko gospodarstvo, prav tako pa se z njim ne spodbuja specifičnih dejavnosti.

Čas izplačila pomoči je bil na splošno ustrezen

67

V Franciji, Italiji in na Poljskem je bil čas izplačila pomoči na splošno ustrezen, saj so v večini primerov mladi kmetje prejeli pomoč v enem letu od prevzema kmetijskega gospodarstva, tj. ko je bila potrebna za njegov razvoj. Zahtevki za projekte so bili v splošnem obravnavani v doglednem času (manj kot šest mesecev po datumu oddaje zahtevka). Mladi kmetje so pomoč prejeli, preden so izvedli večino ukrepov, določenih v poslovnem načrtu. Tako je pomoč pripomogla k zmanjšanju problema dostopa do kapitala in včasih tudi k pridobitvi bančnega posojila.

68

Samo v Španiji (Andaluzija) je v obdobju 2007–2013 upravna obdelava zahtevkov potekala dolgo, vlagatelji zahtevkov pa so morali na odobritev projekta v povprečju čakati 17 mesecev (precej več od roka šestih mesecev, ki ga je organ za upravljanje določil v razpisu za zbiranje predlogov za projekte). Posledično sta dva od osmih revidiranih upravičencev nekaj naložb izvedla, preden sta vedela, ali bosta njuna projekta odobrena. Poleg tega je bila pomoč vedno izplačana na podlagi dokazil o izdatkih, torej po tem, ko so upravičenci že izvedli vse svoje naložbe. Tako se je pomoč v splošnem izplačevala prepozno glede na potrebe mladih kmetov v procesu prevzema kmetijskega gospodarstva.

Del III – Spremljanje in vrednotenje ukrepov

69

Da bi se pridobile informacije o uspešnosti in učinkovitosti porabe EU:

• mora Komisija oblikovati skupni okvir spremljanja in vrednotenja (CMEF) s kazalniki izložkov, rezultatov in učinkov, na podlagi katerih se oceni napredek, uspešnost in učinkovitost politike glede na zastavljene cilje (glej sliko 6);
• morajo države članice Komisiji predložiti vse informacije, s katerimi se omogoči spremljanje in vrednotenje ukrepov, tudi tako, da razvijejo uporabne dodatne kazalnike. Takšne informacije morajo kar v največji možni meri temeljiti na priznanih virih podatkov, kot sta Mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in Eurostat,
• morajo vrednotenja smotrnosti izvajati neodvisni izvajalci, za njih pa so odgovorne Komisija (za ukrepe 1. stebra) in države članice (za ukrepe 2. stebra).

Na podlagi kazalnikov CMEF ni mogoče oceniti smotrnosti izvajanja ukrepov pri doseganju zastavljenih ciljev

70

Države članice morajo, da bi dokazale smotrnost izvajanja ukrepov EU, s katerimi se podpirajo mladi kmetje, pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev (glej odstavke 26 do 30), zbirati podatke o doseženih izložkih in rezultatih. V okviru CMEF morajo države članice zbirati informacije vsaj o kazalnikih izložkov in rezultatov, ki so navedeni spodaj (glej tabelo 5).

Tabela 5

Pregled obveznih kazalnikov CMEF za ukrep pomoči mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra (ukrep 112 v obdobju 2007–2013, ukrep 6.1 v obdobju 2014–2020) in za dodatno plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra (v obdobju 2014–2020)

Vrsta kazalnika	2007–2013: 2. steber (ukrep 112: pomoč mladim prevzemnikom kmetij)	2014–2020: 2. steber (ukrep 6.1: pomoč mladim prevzemnikom kmetij)	2014–2020: 1. steber (plačila za mlade kmete)
Skupni javni odhodki (v EUR)	5 281 543 934	10 440 973 292	2 621 619 765
Izložek	število mladih kmetov, ki so prejeli podporo obseg naložb skupaj	število kmetijskih gospodarstev s poslovno-razvojnim načrtom oziroma naložbami za mlade kmete, ki se podpirajo v skladu z programom razvoja podeželja	število mladih kmetov število hektarjev
Rezultat	povečanje bruto dodane vrednosti kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo	odstotek kmetijskih gospodarstev s poslovno-razvojnim načrtom oziroma naložbami za mlade kmete, ki se podpirajo v skladu z programom razvoja podeželja (od skupnega števila kmetijskih gospodarstev)	brez rezultatov
Učinek1	gospodarska rast (neto dodana vrednost na enoto vloženega dela) produktivnost dela (dodana vrednost na enoto vloženega dela)	podjetniški dohodek v kmetijstvu faktorski dohodek v kmetijstvu skupna faktorska produktivnost v kmetijstvu spremenljivost cen primarnih proizvodov v EU

1 Na ravni programa razvoja podeželja v obdobju 2007–2013 in v povezavi s ciljem SKP v zvezi s trajnostno proizvodnjo hrane v obdobju 2014–2020.

71

Sodišče je tako kot že v svojih v predhodnih poročilih⁴³ ugotovilo, da na podlagi informacij o smotrnosti, zbranih s kazalniki v okviru CMEF, ni mogoče oceniti uspešnosti in učinkovitosti ukrepov pri doseganju zastavljenih ciljev. Razlogi za to so zlasti naslednji:

• za obdobje 2007–2013 je v vseh revidiranih državah članicah razen Italije (Emilija-Romanja, glej odstavek 35) edini kazalnik rezultatov v okviru CMEF (povečanje bruto dodane vrednosti v kmetijskih gospodarstvih, ki so prejela podporo) temeljil na nepreverljivih ocenah in ne na dejanskih podatkih, zbranih od kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo;
• za obdobje 2014–2020 v okviru CMEF ni kazalnikov rezultatov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti izboljšanje sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, kar je končni cilj, h kateremu bi morali taki ukrepi prispevati. Edini kazalnik rezultatov v zvezi z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra (odstotek kmetijskih gospodarstev s poslovno-razvojnim načrtom oziroma naložbami za mlade kmete, ki se podpirajo v skladu s programom razvoja podeželja (od skupnega števila kmetijskih gospodarstev)) ni pravi kazalnik rezultatov, temveč kazalnik izložkov, saj ne meri učinka podpore glede na njene cilje (npr. sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev, generacijsko pomladitev, ustvarjanje delovnih mest, zvišanje ravni izobrazbe in povečanje števila inovacij pri mladih kmetih itd.);
• dejanski podatki o strukturnih in finančnih značilnostih kmetijskih gospodarstev (npr. prihodki, dohodek, število zaposlenih) se običajno ne zbirajo. Tudi ocene dohodkov iz Mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev niso reprezentativne za mlade kmete, ki so prejeli podporo, ali za populacijo mladih kmetov.⁴⁴ Zato za nobeno od revidiranih držav članic razen Italije (Emilija-Romanja, glej odstavek 75) ni znano, ali kmetijska gospodarstva, ki so prejela podporo, dejansko zaposlujejo več ljudi, postajajo večja, produktivnejša in bolj sposobna preživetja ter ustvarjajo več dohodka kot kmetijska gospodarstva, ki podpore niso prejela. Prav tako ni znano, ali kmetijska gospodarstva, ki so prejela plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra in pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, v teh pogledih dejansko poslujejo bolje kot kmetijska gospodarstva, ki so prejela podporo samo v okviru enega ukrepa.

… kljub temu pa so nekatere države članice oblikovale uporabne kazalnike

72

Poleg obveznih kazalnikov v okviru CMEF lahko države članice določijo dodatne posebne kazalnike. V tabeli 6 je pregled dodatnih prostovoljnih kazalnikov, ki so jih za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra določile nekatere revidirane države članice.

Tabela 6

Pregled dodatnih kazalnikov, ki so jih za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra določile nekatere revidirane države članice

Vrsta kazalnika	2. steber: ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij
Italija (Emilija-Romanja)
Rezultat	povečanje ali ohranjanje delovnih mest v kmetijskih gospodarstvih, ki so prejela podporo število mladih kmetov, ki so prejeli podporo in uvedli prostovoljne sisteme certificiranja število mladih kmetov, ki so prejeli podporo in so pri svojih naložbah upoštevali okoljske vidike in vidike dobrobiti živali
Učinek	število ustvarjenih delovnih mest
Poljska
Rezultat	povprečno povečanje ekonomske velikosti (standardni prihodek) kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo povprečno povečanje ekonomske velikosti (standardni prihodek) kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, v odstotkih povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, po izvedbi poslovnega načrta
Učinek	število ustvarjenih delovnih mest
Španija (Andaluzija)
Izložek	število mladih kmetov, ki so prevzeli kmetijsko gospodarstvo zaradi predčasne upokojitve nosilca kmetijskega gospodarstva odstotek žensk med mladimi kmeti, ki so prejeli podporo in prevzeli kmetijsko gospodarstvo
Rezultat	število ustvarjenih delovnih mest

Vir: elaborat Evropskega računskega sodišča na podlagi revidiranih programov razvoja podeželja.

73

Na podlagi teh dodatnih kazalnikov, ki so jih določile države članice, je mogoče oceniti uspešnost ukrepov glede na njihove specifične cilje, kot so ustvarjanje delovnih mest, uravnotežena zastopanost spolov, generacijska pomladitev kmetov in inovacije. V Italiji (Emilija-Romanja), na primer, je bilo na podlagi kazalnika „število mladih kmetov, ki so prejeli podporo in uvedli prostovoljne sisteme certificiranja” ugotovljeno, da je to vrsto inovacije v svoja kmetijska gospodarstva vpeljalo 214 (13 %) od 1640 upravičencev ukrepa. V Španiji (Andaluzija) je bilo na podlagi dveh dodatnih kazalnikov izložkov ugotovljeno, da je bil ukrep manj učinkovit, kot je bilo pričakovano, pri spodbujanju generacijske pomladitve (zaradi predčasne upokojitve nosilca kmetijskega gospodarstva je kmetijsko gospodarstvo prevzelo samo 53 mladih kmetov, ki so prejeli podporo; cilj je bil 92) in pri spodbujanju prevzemanja kmetijskih gospodarstev pri ženskah (le 23 % mladih kmetov, ki so prejeli podporo, je bilo žensk, čeprav je bil cilj 45 %; delež žensk, mlajših od 44 let, pa naj bi glede na cilj dosegel 32 % populacije kmetov v Andaluziji).

Vrednotenje na splošno ne prinaša koristnih informacij o smotrnosti izvajanja ukrepov, kljub temu pa je Sodišče odkrilo primer dobre prakse

74

Na podlagi vmesnih in naknadnih vrednotenj za obdobje 2007–2013 je bilo v štirih revidiranih državah članicah, razen v Italiji (Emilija-Romanja), pridobljenih zelo malo informacij o smotrnosti izvajanja ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij ali pa so bile nezanesljive. Na primer:

• Francija (konec februarja 2017⁴⁵) še ni predložila poročila o naknadni oceni programa razvoja podeželja, čeprav je bil rok za to 31. december 2016;
• naknadno vrednotenje programov za razvoj podeželja v Italiji (Apulija) za obdobje 2007–2013 je pokazalo, da se je povprečni promet kmetijskih gospodarstev od njihovega prevzema v povprečju povečal za 15 500 EU in da je 73 % kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, zaposlilo novo delavce. Vendar pa so bili ti rezultati pridobljeni s spletno anketo, na katero je odgovorilo le 16 upravičencev, navedeni podatki o prometu pa se niso preverjali na podlagi dokazov;
• na podlagi vmesnega vrednotenja programov za razvoj podeželja na Poljskem za obdobje 2007–2013 je bilo ugotovljeno, da se je bruto dodana vrednost kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, do konca leta 2009 v povprečju povečala za 35 %, vendar ni bilo navedeno, katero leto je služilo kot izhodiščno leto za primerjavo. V poročilu o vrednotenju je bilo tudi navedeno, da je bil razlog za to povečanje v glavnem povečanje nepovratnih sredstev in subvencij in ne povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje;
• z naknadnim vrednotenjem programa za razvoj podeželja v Španiji za obdobje 2007–2013 je bilo ugotovljeno, da se je bruto dodana vrednost kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, v povprečju povečala za 23,5 %, vendar metodologija, ki je bila uporabljena za izračun ocene, in vir podatkov nista bila pojasnjena.

75

Samo za Italijo (Emilija-Romanja) je naknadno vrednotenje programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 prineslo uporabne informacije o smotrnosti izvajanja ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij (glej okvir 5).

Malo dokazov o lažjem prevzemu kmetij

76

Sodišče je v štirih revidiranih državah članicah našlo le malo dokazov, da so ukrepi EU olajšali pomoč mladim prevzemnikom kmetij tako, da so pripomogli k premagovanju ovir za vstop na trg, kot so dostop do zemljišč in kapitala, znanje in zadostni dohodki.

77

Ukrepi EU so le v manjši meri pomagali mladim kmetom pri dostopu do zemljišč. Dejansko se je plačilo za mlade kmete v okviru 1. stebra dodeljevalo le mladim kmetom, ki so že imeli zemljišča, plačilo iz 2. stebra pa je z merili za upravičenost in izbirnimi merili le v manjši meri spodbudilo mlade kmete, da so povečali velikost svojega kmetijskega gospodarstva. Ni pa bilo dokazov, da je spodbudilo izboljšanje sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev (glej odstavka 60 in 61). Samo za Italijo (Emilija-Romanja) je obstajalo nekaj dokazov, da so mladi kmeti, ki so prejeli podporo, povečali svoja kmetijska gospodarstva bolj kot tisti, ki do pomoči niso bili upravičeni (glej odstavek 75).

78

V splošnem je skupno število hektarjev v lasti mladih kmetov v obdobju 2005–2013 ostalo nespremenjeno (glej sliko 7). Zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev mladih kmetov je bilo uravnoteženo s povečanjem povprečne velikosti kmetij.

	Skupno število hektarjev v lasti mladih kmetov (v milijonih)
V milijonih hehtarjev	2005	2007	2010	2013
Skupno število hektarjev v  lasti mladih kmetov	57,7	54,8	55,2	51,9
Skupno število hektarjev v lasti kmetov vseh starosti	172,1	172,8	174,5	173,0

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Eurostata, raziskava o strukturi kmetijskih gospodarstev 2005–2013.

79

Ukrepi EU so z zagotavljanjem finančne pomoči neposredno pomagali mladim kmetom pri dostopu do kapitala. Vendar v primeru plačila mladim kmetom v okviru 1. stebra ni dokazov, da so imeli mladi kmetje zaradi pomoči EU olajšan dostop do posojil poslovnih bank, v primeru ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra pa je takih dokazov malo:

• v Franciji in Italiji (Apulija) se je pomoč v okviru 2. stebra lahko zagotovila tudi v obliki subvencionirane obrestne mere, vendar taka oblika pomoči ni imela velikega uspeha. V Franciji je mnogo upravičencev izrazilo nezadovoljstvo zaradi dejstva, da se o posojilih, ki so jih prejeli, ni bilo mogoče pogajati in da jih ni bilo mogoče refinancirati, kar je pomenilo, da so morali plačati fiksno obrestno mero, ki je bila precej višja od trenutne tržne obrestne mere. V Italiji (Apulija) je v obdobju 2007–2013 tako pomoč zahtevalo samo 37 upravičencev od 2 502, predvsem zato, ker je organ za upravljanje zahteval, da morajo upravičenci pred vložitvijo zahtevka za subvencionirano obrestno mero zaključiti vse naložbe iz poslovnega načrta;
• v Italiji (Emilija-Romanja) in na Poljskem se pomoč iz ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ni zagotavljala kot subvencionirana obrestna mera za posojilo, vendar so upravičenci v Italiji (Emilija-Romanja) lahko dobili višji znesek pomoči, če so pridobili posojilo, večje od 30 000 EUR (glej tabelo 4);
• samo v Španiji (Andaluzija), kjer se je pomoč v okviru 2. stebra zagotavljala tudi v obliki subvencionirane obrestne mere za posojila (za 567 od 738 upravičencev v obdobju 2007–2013). Kot je bilo ugotovljeno pri sedmih od osmih revidiranih upravičencev, so poslovne banke postale bolj pripravljene za kreditiranje, kadar je bil dostop do posojil za mlade kmete posebej težaven.⁴⁶

80

Ukrepi EU, zlasti ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra, so imeli v splošnem pozitiven učinek na raven znanja mladih kmetov, zlasti zaradi meril za upravičenost, na podlagi katerih se je pri vstopu v kmetijski sektor dajala prednost bolj usposobljenim kmetom. Vendar pa pozitivni učinek na stopnjo usposobljenosti mladih kmetov ni bil ugotovljen za plačilo mladim kmetov v okviru 1. stebra v Italiji in na Poljskem, saj ti državi članici nista zahtevali, da morajo vlagatelji zahtevkov imeti ali pridobiti kakršna koli posebna znanja ali imeti opravljena ali opraviti kakršna koli posebna usposabljanja.

Med pomočjo EU in generacijsko pomladitvijo ni jasne povezave

81

Generacijska pomladitev je splošni problem, ki vpliva na celotno populacijo in delovno silo v EU. Kot je prikazano na sliki 8, se delež mladih v celotni populaciji in v delovni sili zmanjšuje hitreje kot v populaciji kmetov.

82

V glavnem ni mogoče določiti jasne povezave med zagotovljeno pomočjo EU ter spremembami števila mladih kmetov (glej sliko 9). Prav tako je težko ugotoviti, ali in koliko je pomoč EU prispevala k povečanju povprečne velikosti kmetije (glej odstavka 77 in 78) in ali je to povečanje pripomoglo k večji sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev.

83

Vzroki za to so različni:

• pomoč EU navadno prejme majhen odstotek mladih kmetov: samo 7 % vseh mladih kmetov iz 27 držav članic EU je prejelo pomoč mladim prevzemnikom kmetij;⁴⁷
• obstaja več nacionalnih politik za podporo mladim kmetom, ki so le redko usklajene z ukrepi EU (glej odstavke 16, 31 in 32).
• sistem za spremljanje in vrednotenje ne daje ustreznih informacij o doseganju ciljev, v glavnem zaradi slabe kakovosti kazalnikov skupnega sistema spremljanja (glej odstavka 70 in 71) ter zato, ker se z večino vrednotenj pridobijo le neceloviti ali nezanesljivi podatki o smotrnosti (glej odstavek 74);
• na omenjeno povezavo poleg ukrepov EU vplivajo tudi drugi splošni dejavniki, kot so npr. gospodarske in socialne razmere, pripravljenost bank za kreditiranje, zaposlitvene možnosti v drugih sektorjih kot v kmetijstvu (glej odstavek 16).

Zaključki in priporočila

84

Kmetijstvo EU se sooča z manjšanjem kmetijskega prebivalstva. Skupno število kmetov v EU-27 se je v zadnjem desetletju strmo zmanjšalo, in sicer s 14,5 milijona leta 2005 na 10,7 milijona leta 2013. Število mladih kmetov (starih do 44 let) se je s 3,3 milijona leta 2005 zmanjšalo na 2,3 milijona leta 2013. Zmanjšanje se je pojavilo v vseh starostnih skupinah, delež mladih kmetov v kmečkem prebivalstvu pa je ostal razmeroma stabilen, tj. nekoliko nad 20 %. Vendar med državami članicami obstajajo bistvene razlike (glej Prilogo II).

85

V obdobju 2007–2020 je EU za mlade kmete dodelila posebno podporo v znesku 9,6 milijarde EUR za spodbujanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in generacijsko pomladitev v kmetijstvu. Skupaj s sofinanciranjem držav članic za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra znaša skupna javna podpora 18,3 milijarde EUR. V obdobju 2007–2013 je pomoč EU za pomoč mladim prevzemnikom kmetij prejelo skoraj 200 000 mladih kmetov. Več kot 70 % finančnih sredstev EU je bilo dodeljenih za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra (EKSRP), preostalih 30 % pa so v obdobju 2014–2020 v okviru 1. stebra (EKJS) prejeli mladi kmetje v obliki neposrednih plačil.

86

Sodišče je zato preučilo vlogo EU pri podpiranju mladih kmetov in spodbujanju generacijske pomladitve. Z revizijo je želelo odgovoriti na naslednje vprašanje:

Ali je podpora EU za mlade kmete zasnovana tako, da uspešno prispeva k boljši generacijski pomladitvi?

87

Sodišče je v splošnem zaključilo, da podpora EU za mlade kmete temelji na slabo opredeljeni intervencijski logiki, ki nima določenih pričakovanih rezultatov in učinka. Da bi spodbujala uspešno generacijsko pomladitev, bi morala bi biti bolje ciljno usmerjena.

88

Glede intervencijske logike:

Sodišče je v zvezi s plačilom za mlade kmete v okviru 1. stebra ugotovilo, da:

• ne temelji na oceni potreb, njegov cilj ne odraža splošnega cilja spodbujanja generacijske pomladitve, države članice pa ga niso uskladile z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ali nacionalnimi ukrepi (glej odstavke 19 do 33);
• se pomoč, ker ni ocene potreb, zagotavlja v standardizirani obliki (letno plačilo na hektar), glede na njeno višino in čas izplačila pa ni jasno, katere specifične potrebe razen dodatnega dohodka naj bi obravnavala (glej odstavke 39 do 51).

Sodišče je v zvezi z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ugotovilo, da:

• so cilji ukrepa, kljub temu, da ukrep na splošno temelji na nejasni oceni potreb, deloma skladni z načeli SMART in odražajo splošni cilj spodbujanja generacijske pomladitve. Ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra in ukrep za naložbe sta dobro usklajena. Zelo malo pa je usklajenosti z nacionalnimi finančnimi instrumenti, kot so posojila pod ugodnimi pogoji za nakup zemljišča (glej odstavke 19 do 37);
• se pomoč zagotavlja v obliki, s katero se lahko neposredno obravnavajo potrebe mladih kmetov glede dostopa do zemlje, kapitala in znanja. Znesek pomoči je v glavnem odvisen od potreb in prilagojen tako, da spodbuja specifične ukrepe, kot so uvedba ekološkega kmetovanja, pobude za varčevanje vode ali energije, pomoč mladim prevzemnikom kmetij na območjih z omejenimi možnostmi (glej odstavke 25, 52 in 53).

Priporočilo 1 – Izboljšanje intervencijske logike s poudarjanjem pomena ocen potreb in opredelitvijo ciljev v skladu z načeli SMART

Za SKP po letu 2020 bi morala Komisija opredeliti (ali v skladu z deljenim upravljanjem to zahtevati od držav članic) jasno intervencijsko logiko za instrumente politike, ki so namenjeni obravnavanju generacijske pomladitve v kmetijstvu. Intervencijska logika bi morala zajemati:

• zanesljivo oceno potreb mladih kmetov, s katero bi se preučili temeljni razlogi, zakaj se mladi, ki bi želeli postati kmetje, spopadajo z ovirami v procesu prevzemanja kmetijskih gospodarstev, in stopnjo razširjenosti takšnih ovir glede na geografska območja, kmetijske sektorje ali druge specifične značilnosti kmetijskih gospodarstev;
• oceno, katere potrebe je mogoče obravnavati z instrumenti politik EU in katere bi se lahko (ali pa se že) bolje obravnavajo s politikami držav članic, ter analizo, katere oblike pomoči (npr. neposredna plačila, enkratni zneski, finančni instrumenti) so najprimernejše za obravnavanje ugotovljenih potreb;
• opredelitev ciljev v skladu z načeli SMART z jasnimi in količinsko opredeljivimi pričakovanimi rezultati instrumentov politike glede pričakovane stopnje generacijske pomladitve in prispevka k sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo; zlasti bi moralo biti jasno, ali naj bo cilj instrumentov politike podpora kar največjega številna mladih kmetov ali ciljna usmerjenost na specifično skupino mladih kmetov (npr. najbolj izobraženi; tisti, ki prevzamejo kmetijsko gospodarstvo na območjih z omejenimi možnostmi; tisti, ki na kmetijskih gospodarstvih uvajajo tehnologije za varčevanje energije ali vode; tisti, ki izboljšajo donosnost ali produktivnost svojih kmetijskih gospodarstev; tisti, ki zaposlujejo več ljudi).

89

Glede ciljne usmerjenosti ukrepov:

Sodišče je v zvezi s plačilom za mlade kmete v okviru 1. stebra ugotovilo, da:

• se pomoč zagotavlja v standardizirani obliki ne glede na sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev, njihovo lokacijo in, v večini držav članic, znanje in/ali izobrazbeno stopnjo upravičencev. V primeru skupnega obvladovanja kmetijskih gospodarstev, ki so organizirana kot pravne osebe, s kmeti, ki ne spadajo v kategorijo mladih kmetov, se pomoč včasih zagotavlja gospodarstvom, v katerih lahko imajo mladi kmetje zgolj manjšo vlogo pri odločanju (glej odstavke 39 do 46).

Sodišče je v zvezi z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ugotovilo, da:

• je pomoč usmerjena v bolj usposobljene kmete, ki se zavežejo k izvedbi poslovnega načrta, s katerim bodo razvili kmetijska gospodarstva s sposobnostjo preživetja, in ki se jih s postopkom izbire projektov pogosto spodbuja k prevzemu kmetijskega gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi. Vendar so bili poslovni načrti različno kakovostni, organi za upravljanje pa pogosto niso uporabljali izbirnih postopkov za prednostno razvrščanje najboljših projektov. Izbirna merila so bila uvedena pozno v programskem obdobju 2007–2013, minimalni pragovi za zbrane točke so bili ali prenizki ali pa jih sploh ni bilo, poleg tega pa je bil v nekaterih državah članicah sedemletni proračun za ukrep izčrpan že na začetku programskega obdobja, saj so se financirali skoraj vsi vloženi zahtevki, zaradi česar mladi kmetje, ki so gospodarstvo prevzeli kasneje, niso več mogli prejeti finančnih sredstev (glej odstavke 52 do 61).

Priporočilo 2 – Izboljšanje ciljne usmerjenosti ukrepov

Države članice bi morale pri izvajanju ukrepov SKP v obdobju po letu 2020 izboljšati ciljno usmerjanje ukrepov tako, da bi:

• uporabljale merila, s katerimi bi se zagotovila izbira stroškovno najučinkovitejših projektov, kot so projekti, ki prinašajo največje povečanje produktivnosti ali sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev ali najbolj povečajo zaposlovanje na območjih z najvišjo brezposelnostjo ali območjih z najnižjo stopnjo generacijske pomladitve;
• uporabljale jasna merila za ocenjevanje vlog za podporo mladih kmetov v primeru skupnega obvladovanja kmetijskih gospodarstev, ki so organizirana kot pravne osebe (npr. z opredelitvijo, kolikšen odstotek glasovalnih pravic ali delnic mora imeti upravičenec, kolikšen je minimalni odstotek njegovih prihodkov, ki mora izvirati iz njegove dejavnosti v kmetijskem gospodarstvu, ki je prejelo podporo), da bi pomoč usmerile na mlade kmete, katerih glavna dejavnost je kmetovanje v kmetijskem gospodarstvu, ki prejme podporo;
• uporabljale dovolj visoki minimalni pragi za zbrane točke, ki bi jih morali doseči projekti, proračun za ukrepe pa ustrezno porazdelile, da bi zagotovile enako razpoložljivost sredstev za mlade kmete, ki prevzamejo kmetijsko gospodarstvo, v celotnem programskem obdobju;
• bolje uporabljale poslovne načrte kot orodja, s katerimi bi se ocenila tako potreba po javnem financiranju z oceno (ob vložitvi zahtevka) verjetne sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev brez pomoči kot tudi (po zaključku projekta) učinek pomoči na sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva ali na druge jasno določene cilje (npr. zaposlovanje, uvedba tehnologij za varčevanje energije ali vode).

90

Glede rezultatov ukrepov:

Sodišče je v zvezi s plačilom za mlade kmete v okviru 1. stebra ugotovilo, da:

• s skupnim okvirjem spremljanja in vrednotenja niso bili pridobljeni uporabni kazalniki, s katerimi bi se ocenila uspešnost tega plačila, saj za to plačilo ni kazalnikov rezultatov, podatki o dohodkih in sposobnosti preživetja gospodarstev, ki so prejeli podporo, pa se ne zbirajo (glej odstavka 70 in 71).

Sodišče je v zvezi z ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru 2. stebra ugotovilo, da:

• obstaja malo dokazov o tem, da je ukrep mladim kmetom olajšal prevzem kmetijskih gospodarstev in okrepil generacijsko pomladitev ter sposobnost preživetja gospodarstev, ki so prejela podporo, predvsem zaradi slabe kakovosti kazalnikov, določenih v skupnem sistemu spremljanja in vrednotenja. Samo v Italiji (Emilija-Romanja) je Sodišče našlo dokaze, da so upravičenci do ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij razvili večja, bolj produktivna in bolj dobičkonosna kmetijska gospodarstva, ki so zaposlovala več ljudi, kot tista, ki podpore niso prejela (glej odstavke 70 do 83).

Priporočilo 3 – Izboljšanje sistema za spremljanje in vrednotenje

Komisija in (v skladu z deljenim upravljanjem) države članice bi morale pri izvajanju ukrepov SKP v obdobju po letu 2020 izboljšati sistem spremljanja in vrednotenja, zlasti:

• Komisija bi morala opredeliti kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti napredek, uspešnost in učinkovitosti orodij politike glede na cilje, pri tem pa bi morala izhajati iz najboljših praks, kot so uporabni kazalniki, ki so jih države članice razvile za svoje sisteme spremljanja (glej odstavka 72 in 73);
• države članice bi morale redno zbirati dejanske podatke o strukturnih in finančnih značilnostih gospodarstev, ki prejmejo podporo (npr. prihodki, dohodki, število zaposlenih, uvedene inovacije, izobrazbena stopnja kmetov), s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinkovitost in uspešnost ukrepov pri doseganju zastavljenih ciljev politike;
• Komisija in države članice bi morale zahtevati, da se pri vrednotenjih pridobijo uporabne informacije o dosežkih projektov in ukrepov, ki temeljijo na dejanskih podatkih o razvoju strukturnih in finančnih značilnosti kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, pri tem pa bi morale izhajati iz najboljših praks (npr. primerjalna analiza, analiza hipotetičnih scenarijev, raziskave), kot so na primer tiste, ugotovljene med to revizijo (glej odstavek 75).

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Phil WYNN OWEN, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 31. maja 2017.

Glosar

Aktivni kmet: določba iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013¹ v zvezi z aktivnostjo kmetov je namenjena preprečevanju tega, da bi posamezniki in podjetja prejeli podpore iz skupne kmetijske politike, če njihova dejavnost ni kmetijstvo ali je le obrobno povezana s kmetijstvom. Ključni element določbe v zvezi z aktivnostjo kmetov je negativni seznam podjetij/dejavnosti, ki vključuje letališča, vodne objekte, nepremičninske storitve, železniške storitve ter stalna športna in rekreacijska igrišča. Če države članice želijo, lahko uporabijo strožjo opredelitev aktivnega kmeta.

Cilji SMART: specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji.²

CMEF (skupni okvir spremljanja in vrednotenja): okvir spremljanja in vrednotenja na področju razvoja podeželja v programskem obdobju 2007–2013, ki se uporablja po vsej EU. Za programsko obdobje 2014–2020 zajema oba stebra SKP (EKSRP in EKJS).

Deljeno upravljanje: metoda izvrševanja proračuna EU, pri kateri so naloge izvrševanja prenesene na države članice, Komisija pa ohrani končno odgovornost (nadzor).³

EKJS: Evropski kmetijski jamstveni sklad primarno financira neposredna plačila kmetom in ukrepe za urejanje ali podporo kmetijskih trgov in je znan kot 1. steber SKP.

EKSRP: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja financira prispevek EU k programom razvoja podeželja in je znan kot 2. steber SKP.

Intervencijska logika: intervencijska logika določa razmerje med socialno-ekonomskimi potrebami, ki naj bi jih obravnavala intervencija, in njenimi cilji, vložki, procesi, izložki, rezultati in učinki.

Izložek: tisto, kar je bilo v okviru programa narejeno.

Kmetijsko gospodarstvo: tehnično in gospodarsko samostojna enota, ki ima eno vodstvo in opravlja kmetijsko dejavnost na gospodarskem ozemlju Evropske unije, bodisi kot glavno bodisi kot stransko dejavnost. Kmetijsko gospodarstvo lahko zagotavlja tudi druge dopolnilne (nekmetijske) proizvode.

Mladi kmet: v okviru 1. stebra je to oseba, ki je ob predložitvi vloge mlajša od 40 let in ki prvič prevzema kmetijsko gospodarstvo kot njegov nosilec ali ga je prevzela v petih letih pred prvo predložitvijo vloge, kot je določeno v členu 50(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. V okviru 2. stebra je to oseba, ki v času predložitve vloge ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič prevzema kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva, kot je določeno v členu 2(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013⁴. Števila kmetov, mlajših od 40 let, ni mogoče ugotoviti, saj Eurostat starostne skupine 35–44 let ne deli na podskupine.

Mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN): instrument za vrednotenje dohodka komercialnih kmetijskih gospodarstev ter učinkov SKP. Temelji na računovodskih podatkih vzorca več kot 80 000 kmetijskih gospodarstev iz vseh držav članic EU.

Neposredna plačila: neposredna plačila se odobrijo neposredno kmetom, da se jim zagotovi varnostna mreža. Večinoma se odobrijo kot osnovne dohodkovne podpore, ki ni vezana na proizvodnjo in stabilizira njihove dohodke, ki izhajajo iz prodaje na trgih, ki so podvrženi nestanovitnosti. Zagotavljajo se iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, t. i. 1. stebra SKP.

Organ upravljanja: lokalni, regionalni ali nacionalni organ, ki ga imenuje država članica. Komisiji predloži program razvoja podeželja, ki ga nato vodi in izvaja.

Plačilna agencija: nacionalni ali regionalni organ, pristojen za ocenjevanje, izračun in izplačilo kmetijskih subvencij.

Plačilne pravice: plačilne pravice so bile uvedene leta 2003 z reformo SKP za izvajanje sheme enotnega plačila. Razdeljene so bile med kmete na podlagi preteklih podatkov (na regionalni ravni ali na ravni posameznega kmeta). Po reformi iz leta 2003 je moral vsak kmet, ki je hotel prejeti enotno plačilo, aktivirati plačilne pravice, ki jih je imel skupaj z enakim številom upravičenih hektarov kmetijskih površin. Z reformo iz leta 2013 so bile te plačilne pravice nadomeščene z novovzpostavljenimi plačilnimi pravicami v okviru sheme osnovnega plačila. Na podlagi odstopanja lahko nekatere države članice, ki izpolnjuje nekatere pogoje, ohranijo obstoječe plačilne pravice.

Program razvoja podeželja: programski dokument, ki ga pripravi država članica, odobri pa ga Komisija, in je namenjen načrtovanju in spremljanju izvajanja politike EU na področju razvoja podeželja na regionalni ali nacionalni ravni.

Programsko obdobje: večletni okvir za načrtovanje in izvajanje politik EU, kot je politika razvoja podeželja. Ta revizija se nanaša na obdobji 2007–2013 in 2014–2020.

Raziskava o strukturi kmetijskih gospodarstev: raziskava, ki jo izvedejo vse države članice EU. Izvaja se usklajeno po celotni EU z uporabo skupne metodologije. Zagotavlja primerljive in reprezentativne statistične podatke za različne države in obdobja na regionalni ravni. Vsaka tri ali štiri leta se izvaja v obliki vzorčne raziskave, vsakih deset let pa v obliki popisa.

Rezultat: takojšnji učinek programa na neposredne naslovnike ali prejemnike.

SKP (skupna kmetijska politika): sklop zakonodaje in praks, ki jih je Evropska unija sprejela, da bi zagotovila skupno in poenoteno politiko na področju kmetijstva. Začetni ukrepi so bili uvedeni leta 1962. Od takrat se je politika prilagajala in razvijala, polega tega pa je bila večkrat reformirana.

Steber: SKP ima dva sklada, ki se imenujeta tudi „stebra”: „1. steber” je EKJS, ki zagotavlja neposredna plačila za kmete, „2. steber” pa je EKSRP, ki financira programe za razvoj podeželja.

Učinek: dolgoročne spremembe v družbi, ki jih je vsaj delno mogoče pripisati ukrepom EU.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti za posamezna proračunska področja ali upravljavske teme. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To poročilo je sprejel revizijski senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen in ki je specializiran za trajnostno rabo naravnih virov. Revizijo je vodil član Sodišča Janusz Wojciechowski. Pri njej so sodelovali vodja njegovega kabineta Kinga Wisniewska-Danek, atašejka v njegovem kabinetu Katarzyna Radecka-Moroz, vodilni upravni uslužbenec Helder Faria Viegas, vodja naloge Lorenzo Pirelli in namestnica vodje naloge Malgorzata Frydel. Ekipo revizorjev so sestavljali Antonio Caruda Ruiz, Anzela Poliulianaite, Carlos Sanchez Rivero, Frédéric Soblet, Matteo Tartaggia in Diana Voinea. Pisarniško pomoč so zagotovili Frederique Hussenet, Monika Schmidt in Terje Teppan-Niesen.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev
(v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU)

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

PDF	978-92-872-7742-8	1977-5784	10.2865/272323	QJ-AB-17-010-SL-N
HTML	978-92-872-7797-8	1977-5784	10.2865/7372	QJ-AB-17-010-SL-Q

© Evropska unija, 2017

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod:
  • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:
  • pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),
  • pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),
  • pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali
  • s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).