Instrument za mala in srednja podjetja v praksi: uspešen in inovativen program z izzivi

Povzetek

I

Instrument za MSP je bil vzpostavljen v okvirnem programu za raziskave Obzorje 2020 za podporo inovacijam v malih in srednjih podjetjih (MSP). Njegov cilj je razviti in izkoristiti potencial MSP z zapolnitvijo vrzeli v financiranju projektov z visoko stopnjo tveganja v zgodnji fazi in povečanjem komercializacije rezultatov raziskav v zasebnem sektorju. Ciljno je usmerjen v inovativna MSP v državah EU in 16 pridruženih državah, ki kažejo velike ambicije za razvoj, rast in internacionalizacijo v zvezi z vsemi različnimi vrstami inovacij.

II

Instrument s skupnim proračunom v višini 3 milijard EUR za obdobje 2014–2020 podjetjem z velikim potencialom zagotavlja nepovratna sredstva za podporo bodisi pri razvoju študije izvedljivosti (do 50 000 EUR v fazi 1) bodisi pri raziskavah, razvoju in testiranju trgov (2,5 milijona EUR v fazi 2). Pomoč se lahko zagotovi tudi v okviru usposabljanja, mentorstva ali drugih poslovnih pospeševalnih storitev (faza 3).

III

Sodišče je pri tej reviziji ocenilo, ali se z instrumentom za MSP podpirajo inovacije MSP. Preučilo je, ali je bil instrument za MSP ciljno usmerjen v ustrezno vrsto MSP, ali je bila pri tem dosežena široka geografska pokritost, ali sta bila izbirni postopek in podpora Komisije uspešna ter ali je Komisija ustrezno spremljala instrument in njegovo izvajanje, da bi omogočila izboljšave. Sodišče pričakuje, da bodo opažanja in priporočila, izrečena na podlagi revizije, prispevala k razpravi o tem, kako vzpostaviti in upravljati instrument, ki bo od leta 2020 naprej nasledil instrument za MSP.

IV

Sodišče je ugotovilo, da se z instrumentom za MSP zagotavlja uspešna podpora MSP pri razvoju njihovih inovacijskih projektov in da podjetja zaradi blagovne znamke EU, ki jo dobijo, če prejmejo podporo EU, lažje privabijo dodatne naložbe.

V

Kljub temu pa so širši cilji in ciljne vrednosti instrumenta skupaj s spremembami, ki so bile uvedene med njegovim izvajanjem, povzročili nekaj negotovosti med deležniki. Sodišče je odkrilo tveganje, da se z instrumentom financirajo nekatera MSP, ki bi se lahko financirala na trgu.

VI

Sodelovanje v instrumentu za MSP se med državami izrazito razlikuje. To je deloma posledica zunanjih dejavnikov, pa tudi različnih stopenj podpore, ki jo zagotavljajo nacionalne kontaktne točke, in omejitev pri dejavnostih Komisije na področju trženja in komuniciranja.

VII

Sodišče je ugotovilo, da sta se postopek ocenjevanja in izbirni postopek v obdobju trajanja instrumenta izboljšala, pri čemer je bila ustna predstavitev predlogov projektov odboru članov žirije posebno koristen dodatek pri iskanju najboljših predlogov. Vendar pa bi bilo treba med fazami ocenjevanja uvesti dvosmerno zagotavljanje povratnih informacij, poleg tega pa nekatera orodja IT ne ustrezajo svojemu namenu, kar ogroža proces, ki je že tako izpostavljen pritisku.

VIII

Ponovne predložitve neuspešnih predlogov pomenijo veliko in vse večje odtekanje virov za upravljanje in ocenjevanje in ne zagotavljajo dodane vrednosti. Povečujejo namreč upravne stroške in tudi znižujejo stopnjo uspešnosti ter tako odvračajo od sodelovanja.

IX

V fazi 1 instrumenta se s preprostim in hitrim izbirnim postopkom, blagovno znamko EU in omogočanjem dostopa do poslovnih pospeševalnih storitev zagotavlja uspešna podpora, vendar pri tem nastajajo nesorazmerno visoki upravni stroški za upravo Komisije, poleg tega pa je instrument v državah, v katerih podobni programi že obstajajo, manj relevanten.

X

Faza 2 instrumenta, v kateri se zagotavlja višja stopnja podpore z namenom, da inovacije pridejo na trg, ima enake pozitivne izide kot faza 1 in tudi pripomore k temu, da MSP zberejo dodatne naložbe.

XI

Kljub temu je Sodišče ugotovilo, da večina upravičencev še vedno potrebuje dodatno financiranje za podporo njihovih prizadevanj na področju inovacij in za to, da njihovi projekti pridejo na trg. Komisija je le malo naredila za to, da bi vzpostavila povezave med potrebami MSP po financiranju in finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU, njeno poznavanje finančnih potreb upravičencev pa je omejeno.

XII

S storitvami usposabljanja in poslovnimi pospeševalnimi storitvami bi se lahko okrepili učinki instrumenta, toda ker so se začele pozno izvajati, jih je uporabljal le majhen delež MSP. Poleg tega niso bile dovolj prilagojene potrebam upravičencev.

XIII

Spremljanje zbranih naložb in razvoja podjetja je stroškovno učinkovito, vendar se z njim ne ocenjuje dejanski učinek instrumenta. Upravičencem je poleg prejetih nepovratnih sredstev sicer uspelo zbrati naložbe, vendar pa obstajajo neravnovesja med sodelujočimi državami, pri čemer MSP na severozahodu Evrope zberejo več zasebnih sredstev od tistih na jugu in vzhodu Evrope.

XIV

Sodišče v poročilu priporoča Komisiji, naj:

• izboljša strategijo trženja in komuniciranja za instrument,
• izboljša svojo podporo nacionalnim kontaktnim točkam za MSP in evropski podjetniški mreži; natančneje določi izbirni postopek instrumenta, da bi se bolje izkoristili viri in financirali najboljši predlogi,
• določi, kolikokrat največ se predlog lahko ponovno predloži, in objavi stopnjo uspešnosti na predlog projekta,
• državam članicam predlaga, da bi sama upravljala sheme, podobne fazi 1,
• ohrani fazo, podobno fazi 2, tudi v naslednjem programskem obdobju, in sicer na podlagi obstoječih rezultatov,
• okrepi poslovne pospeševalne storitve z dodelitvijo ustreznih virov ter
• opredeli in spodbuja sinergije med instrumentom za MSP in finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU.

Uvod

Pomen MSP in inovacij v gospodarstvu EU

01

Glede na letno poročilo Evropske komisije o MSP za obdobje 2017/2018 MSP pomenijo 99 % podjetij, ki delujejo v nefinančnem poslovnem sektorju EU, ter zagotavljajo 66 % vseh delovnih mest in 57 % dodane vrednosti v nefinančnem poslovnem sektorju EU.

02

Evropski parlament in tudi Svet sta poudarila pomen podpiranja inovacij (zlasti prodornih inovacij) ter rasti zagonskih podjetij in MSP. Navedla sta, da je podpora inovativnim MSP in zagonskim podjetjem bistvena za to, da se čim bolj poveča potencial Evrope za rast in socialno-ekonomsko preobrazbo¹. V akademskih študijah²,³ je bil prikazan odnos med podjetništvom, dejavnostjo MSP, gospodarsko rastjo in ustvarjanjem delovnih mest.

03

V strategiji Evropa 2020⁴ je poudarjen pomen inovacij pri spodbujanju rasti in zaposlovanja v EU. Unija inovacij je ena od njenih sedmih vodilnih pobud, katere namen je vzpostavitev inovacijam prijaznega okolja, v katerem se odlične zamisli lažje pretvorijo v proizvode in storitve, ki bodo gospodarstvu prinesli rast in delovna mesta⁵.

V programu Obzorje 2020 večji poudarek na MSP in inovacijah

04

Program Obzorje 2020 je osmi okvirni program EU za raziskave. S proračunom v višini 76,4 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 velja za največji javno financiran program za raziskave in inovacije na svetu⁶.

05

S programom Obzorje 2020 je bil inovacijam namenjen večji poudarek kot s katerim koli njegovim predhodnikom, saj se zagotavlja več sredstev za preizkušanje, izdelavo prototipov, poslovno usmerjene dejavnosti raziskav in razvoja ter spodbujanje inovativnega podjetništva. Poleg tega so bile za sredstva, ki se dodelijo MSP, določene tudi ambicioznejše ciljne vrednosti kot v okviru katerega koli prejšnjega okvirnega programa: MSP naj bi prejela najmanj 20 % skupnega združenega proračuna v višini 9 milijard EUR v okviru stebrov „vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij” ter „družbeni izzivi”.

06

Instrumentu za MSP je bil namenjen proračun v višini 3 milijard EUR, kar ustreza 33 % ciljne vrednosti za MSP za celotni program Obzorje 2020⁷.

Kaj je instrument za MSP?

07

Instrument za MSP je bil vzpostavljen v okvirnem programu za raziskave Obzorje 2020 za podporo inovacijam v malih in srednjih podjetjih (MSP). Z njim se zagotavljajo nepovratna sredstva podjetjem z velikim potencialom za podporo pri pripravi študije izvedljivosti (faza 1) ter pri izvajanju raziskav in razvoja (R&R) ter testiranju trga (faza 2). Pomoč se lahko zagotovi tudi z usposabljanjem, mentorstvom ali drugimi poslovnimi pospeševalnimi storitvami (faza 3). Namen instrumenta za MSP, ki je na voljo MSP v državah članicah in državah, ki so podpisale pridružitveni sporazum (pridružene države)⁸, je pomagati podjetjem pri širitvi in internacionalizaciji.

08

Instrument za MSP je novost med instrumenti, saj MSP omogoča, da v njem sodelujejo kot posamezni upravičenci in ne nujno kot del konzorcija, kot se običajno zahteva pri okvirni programih za raziskave. Ciljno je usmerjen v projekte, ki so dosegli vsaj raven 6 tehnološke pripravljenosti.

09

Cilj instrumenta za MSP je razviti in izkoristiti potencial MSP z zapolnitvijo vrzeli v financiranju raziskav in inovacij z visoko stopnjo tveganja v zgodnji fazi ter povečanjem komercializacije rezultatov raziskav v zasebnem sektorju. Ciljno je usmerjen v MSP, ki kažejo velike ambicije za rast in internacionalizacijo, zagotavljal pa naj bi se za vse vrste inovacij, pri katerih ima vsaka posamezna dejavnost jasno evropsko dodano vrednost.

10

Za razvoj politike v zvezi z instrumentom za MSP je odgovoren Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije (GD RTD), izvaja pa ga Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME).

11

Instrument obsega tri faze (glej sliko 1):

• fazo 1 (preiskovanje tehnične in tržne izvedljivosti poslovne zamisli): raziskovanje znanstvene ali tehnične izvedljivosti in tržnega potenciala novih zamisli. Dodelijo se nepovratna sredstva v višini 50 000 EUR s 70-odstotno stopnjo sofinanciranja EU,
• fazo 2 (razvoj in predstavitev): razvoj inovacije za namene predstavitve, preverjanja učinkovitosti, preizkušanja, razvoja pilotnih linij, potrjevanja za tržno replikacijo in drugih dejavnosti, katerih namen je doseči, da bo inovacija pripravljena na naložbe in zrela za tržno uveljavljanje. Dodelijo se lahko nepovratna sredstva v višini do 2,5 milijona EUR s 70-odstotno stopnjo sofinanciranja,
• fazo 3 (dodatna podpora EU za vstop na trg): zagotovitev podpore in usposabljanja ter omogočanje lažjega dostopa do tveganega financiranja. Ta faza zajema sveženj storitev, ki se nudijo upravičencem v fazah 1 in 2. V tej fazi se ne dodelijo dodatna nepovratna sredstva.

12

Različne faze so sicer oštevilčene, vendar instrument za MSP ni zaporeden: za sodelovanje v fazi 2 namreč ni treba zaključiti faze 1. Storitve, ki se nudijo v fazi 3, se lahko zagotovijo kadar koli med izvajanjem inovacijskega projekta ali celo po njegovem zaključku.

Kratka zgodovina instrumenta za MSP

13

Instrument za MSP se je začel izvajati leta 2014 z zasnovo, ki temelji na raziskovalnem programu ZDA za inovacije v malih podjetjih⁹. Na podlagi njegovega „modela lijaka” bi se številne naložbe nizkih stopenj v študijah izvedljivosti štele kot obetavni inovacijski projekti (faza 1), od katerih bi najboljši napredovali v fazo 2 z večjo stopnjo financiranja. Vendar je bila obveznost zaključka faze 1 pred fazo 2 v fazi zasnove opuščena, zato so lahko kandidati oddali vlogo neposredno za eno ali drugo fazo.

14

Kar zadeva druge dele programa Obzorje 2020, se instrument za MSP izvaja v okviru delovnih programov, ki zajemajo obdobja dveh ali treh let, pri čemer se lahko značilnosti instrumenta z vsakim delovnim programom spremenijo glede na namene politike.

15

V delovnih programih za obdobji 2014–2015 in 2016–2017 je bil proračun instrumenta za MSP razdeljen na tematska področja, npr. biotehnologijo, zdravje, varnost. MSP so tako svoje vloge oddala v okviru teme, ki je najbolj ustrezala njihovemu projektu.

16

V delovnem programu za obdobje 2018–2020 je bil naveden pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije, v katerem je bil instrument za MSP v skupini z nekaterimi drugimi programi: Odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije (odprte FET), Hitra pot do inovacij (FTI) in Nagrade Obzorje 2020. Glavne spremembe, uvedene v okviru pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije, ki se nanašajo na instrument za MSP, so bile:

• pristop od spodaj navzgor v odprtem razpisnem postopku brez obvezne oddaje vloge v okviru tematskega področja,
• predstavitev MSP za izbor v fazi 2: osebni razgovori z odborom, ki ga sestavljajo izkušeni inovatorji,
• več možnosti za mentorstvo in usposabljanje za vse upravičence v fazi 3.

17

Komisija je junija 2018 predstavila predlog uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa za obdobje po letu 2020¹⁰. V predlogu je določeno, da bo Evropski svet za inovacije tretji steber okvirnega programa s proračunom v višini 10,5 milijarde EUR, ki bi združeval vso podporo EU prodornim inovacijam in inovacijam, ki ustvarjajo nove trge, na enem mestu ter zajemal dva instrumenta: Iskalec za napredne raziskave in Pospeševalec. Zato bi se prejšnja faza 1 zagotovo prenehala izvajati, medtem ko bi se ukrepi, podobni tistim iz prejšnjih faz 2 in 3, vključili v instrument Pospeševalec¹¹.

18

Marca 2019 je Komisija spremenila delovni program in začela izvajati okrepljeni pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije, ki naj bi se izvajal od junija 2019 do konca leta 2020. Okrepljeni pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije je prehodna faza pred predlaganim projektom Evropski svet za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa (po letu 2020), ki vzpostavlja tesnejši odnos med sestavnimi deli in prinaša pomembne spremembe instrumenta za MSP. Faza 1 se je prenehala izvajati in uvedeni so bili naslednji instrumenti:

• Iskalec, ki nadomešča nekdanja programa Odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije (odprte FET) ter Proaktivne prihodnje in nastajajoče tehnologije (proaktivne FET),
• Pospeševalec, ki nadomešča prejšnjo fazo 2:
  • razvoj in povečanje inovacij z visokim tveganjem v okviru MSP,
  • uvedba koncepta nebankabilnosti¹²,
  • nepovratna sredstva v višini do 2,5 milijona EUR ter
  • možnost za kapitalsko injekcijo v višini do 15 milijonov EUR (kombinirano financiranje).

19

Pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije je predstavljal napredek v razvoju instrumenta za MSP in je bil večinoma v skladu z njegovo prvotno zasnovo, z okrepljenim pilotnim projektom Evropskega sveta za inovacije pa so bile uvedene spremembe, ki omogočajo lažji prehod na predlagani Evropski svet za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa. Instrument za MSP je najobsežnejši element pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije in tudi okrepljenega pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije in pomeni približno dve tretjini njunih proračunov.

20

V predlogu za Evropski svet za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa, ki je trenutno v zakonodajnem postopku, so ohranjeni nekateri elementi instrumenta, kot sta neprekinjena osredotočenost na MSP in podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev. Vendar pa je treba nekatere druge vidike, ki se še obravnavajo, še razviti ali preizkusiti¹³.

 

Obseg revizije in revizijski pristop

21

To posebno poročilo je najnovejše poročilo v seriji objav Evropskega računskega sodišča o preučevanju finančne podpore inovativnim MSP¹⁴. Evropski parlament in tudi Svet sta poudarila, da je pomembno podpirati inovativna MSP in zagonska podjetja, da se čim bolj poveča potencial Evrope za rast. Sodišče pričakuje, da bodo opažanja in priporočila, izrečena na podlagi revizije, prispevala k razpravi o večletnem finančnem okviru v zvezi s tem, kako vzpostaviti in upravljati instrument, ki bo od leta 2020 naprej nasledil instrument za MSP.

22

Sodišče je pri tej reviziji preučilo, ali so se z instrumentom za MSP uspešno podpirale inovacije MSP.

23

Pri reviziji se je obravnavalo, ali:

• je bil instrument ciljno usmerjen v ustrezna MSP (tj. v tista z velikim inovacijskim potencialom),
• sta bila z instrumentom dosežena geografski doseg in prizadevanja za odličnost,
• je bil izbirni postopek Komisije zasnovan za financiranje najboljših projektov,
• je Komisija upravičencem zagotovila uspešno podporo,
• je Komisija ustrezno spremljala instrument in njegovo izvajanje, da bi omogočila izboljšave.

24

Revizija Sodišča je bila zato osredotočena na zasnovo, upravljanje in izložke instrumenta za MSP ter njegov razvoj do projekta Evropski svet za inovacije, vključno s pilotnim projektom Evropskega sveta za inovacije. V revizijo so bila vključena nepovratna sredstva, dodeljena v obdobju od januarja 2014 do maja 2019.

25

Revizija je zajemala dokaze iz različnih virov:

• pregleda dokumentacije,
• pregleda analitičnih podatkov,
• ankete, izvedene med upravičenci, neuspešnimi kandidati, ki so prejeli pečat odličnosti, ocenjevalci na daljavo in nacionalnimi uradi za inovacije,
• informativnih obiskov v Bolgariji, na Danskem, v Franciji, Romuniji, Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu ter
• razgovorov z uslužbenci generalnih direktoratov Komisije, agencije EASME, Evropske investicijske banke (EIB), Evropskega investicijskega sklada (EIS) in drugimi zadevnimi deležniki.

26

Več podrobnosti o revizijski metodologiji Sodišča in njegovih virih dokazov je v Prilogi I.

Opažanja

Ciljna usmerjenost v ustrezne upravičence

27

V skladu z uredbo o programu Obzorje 2020¹⁵ je instrument za MSP ciljno usmerjen v inovativna MSP, ki kažejo velike ambicije za razvoj, rast in internacionalizacijo.

Cilji in ciljna skupina instrumenta za MSP so se med njegovim izvajanjem spremenili

28

Deležniki instrumenta za MSP so v razgovorih in svojih odgovorih v anketi poudarili, da bi bilo za instrument koristno, če bi bili njegove ciljne vrednosti in cilji že na začetku natančneje opredeljeni.

29

Ta dvoumnost, zlasti glede vrste podjetij, v katere je instrument za MSP ciljno usmerjen, je bila poudarjena tudi v poročilu strokovne svetovalne skupine za MSP iz leta 2014¹⁶. Po mnenju te skupine bi imela Komisija z dodatnimi viri in bolj poglobljeno analizo predvidene ciljne skupine večjo gotovost, da bodo privabljeni ustrezni kandidati.

30

Cilji delovnih programov, ki so sledili, so se med izvajanjem večkrat spremenili. Prva dva delovna programa (za obdobji 2014–2015 in 2016–2017) sta bila osredotočena na vse inovacije, s katerimi se je spodbujala rast podjetij in ki so bile nove na trgu. V delovnih programih za pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije (za obdobje 2018–2020) in okrepljen pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije (za obdobje 2019–2020) je bila osredotočenost preusmerjena v inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Za primerjavo: raziskovalni program ZDA za inovacije v malih podjetjih se je od svoje prenove leta 2011 le malo spremenil¹⁷.

31

Zaradi pogostih sprememb, uvedenih v času kratkega trajanja instrumenta za MSP, je med ključnimi akterji, kot so nacionalne kontaktne točke, evropska podjetniška mreža in kandidati, prišlo do zmede o tem, kaj naj bi se financiralo.

32

Med izvajanjem instrumenta za MSP se je vrsta podjetij, v katero je bil instrument ciljno usmerjen, preusmerila z zrelih podjetij, ki so sodelovala v prejšnjih okvirnih delovnih programih, na inovativna in zlasti mlada podjetja brez predhodnih izkušenj z okvirnimi delovnimi programi. Z uvedbo pristopa od spodaj navzgor in predstavitve v okviru pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije leta 2018 se je prehod na bolj mladosten nabor MSP še pospešil (glej sliko 2).

33

Sedanji starostni profil upravičencev ustreza profilu podjetij, ki so bila glede dejavnikov rasti in razlik v ustvarjanju delovnih mest za podjetja opredeljena v študiji Nesta¹⁸. To kaže, da je sedanji portfelj upravičencev v boljšem položaju za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest.

34

S pristopom od spodaj navzgor se je rešil problem prejšnje strukture, v kateri so podjetja „temo”, v okviru katere so želela oddati vlogo za podporo, izbrala na podlagi različnih stopenj uspešnosti pri dodelitvi. Poleg tega se je poenostavil upravni postopek za razpise. Alternativni pristop bi lahko bil ustrezen v primerih, kadar obstaja potreba po ločitvi posebnih področij, ki jih EU šteje za prednostna.

Pozna uvedba koncepta nebankabilnosti

35

Namen instrumenta za MSP je „zapolnjevanje […] vrzeli v financiranju za raziskave in inovacije z visokim tveganjem v začetni fazi”¹⁹. Vendar pa v delovnih programih, ki so sledili, ni bilo natančno določeno, kako se ciljno usmeriti v MSP, ki imajo težave pri pridobivanju sredstev iz drugih virov, koncept „nebankabilnosti” pa je bil uveden šele leta 2019 z okrepljenim pilotnim projektom Evropskega sveta za inovacije.

36

Po mnenju različnih deležnikov, s katerimi so bili opravljeni razgovori, obstaja tveganje, da bi instrument za MSP izrival zasebne naložbe. To so pokazali rezultati ankete med upravičenci, ki jo je opravilo Sodišče. V fazi 2 je 36 % anketirancev menilo, da bi njihovi projekti lahko prejeli sredstva iz zasebnega sektorja, 17 % pa jih je odgovorilo, da bi za financiranje inovacij lahko uporabili lastna sredstva podjetja. Člani žirije so to tveganje potrdili tudi na razgovorih (glej sliko 3).

37

Deležniki so poudarili, da je učinek privabljanja sredstev, ki je sledil in so ga ustvarila nepovratna sredstva EU, pripomogel k temu, da so upravičenci pozneje pritegnili dodatna sredstva, potrebna za napredovanje njihovih inovacijskih projektov in širitev.

38

Nebankabilnost projekta je kompleksen koncept, ki ga določa več spremenljivk, kot so obseg potrebnih sredstev, časovni okvir in cena. Zaradi te kompleksnosti je večina vprašanih menila, da je treba opredeliti, kaj nebankabilnost pomeni in kako bi jo bilo treba meriti.

39

Pred letom 2019 se nebankabilnost projektov ni upoštevala v izbirnem postopku instrumenta za MSP. V okviru instrumenta so se dejansko dodeljevala nepovratna sredstva nekaterim MSP, ki bi se lahko financirala na trgu. Uvedba koncepta nebankabilnosti zahteva jasne določbe o tem, kako se ta lahko dokaže, zlasti ker blagovna znamka EU instrumenta za MSP in sama nepovratna sredstva pritegnejo dodatna finančna sredstva za podporo inovacijskim projektom upravičencev.

Geografski doseg

Različne stopnje sodelovanja med državami – deloma zaradi dejavnikov, na katere Komisija ne more vplivati

40

Glavni dejavnik, ki vpliva na sodelovanje v instrumentu za MSP in uspeh projekta, je odličnost. Zato je glede na različne stopnje inovacij med državami članicami pričakovati tudi neenakomerno razporeditev sredstev. Hkrati pa želi EU prek programa Obzorje 2020 zagotoviti, da bodo koristi gospodarstva, ki temelji na inovacijah, široko porazdeljene in čim večje²⁰.

41

Na diagramih in zemljevidih v nadaljevanju slika 4, 1. del in 2. del) so po državah ponazorjeni statistični podatki o številu predloženih vlog in prejetih sredstvih glede na število MSP, BDP in število prebivalcev. V Prilogi II so prikazani porazdelitev finančnih sredstev v okviru instrumenta za MSP po državah članicah v absolutnem in relativnem smislu, število dodeljenih projektov, število predlogov in stopnja uspešnosti po državah članicah.

42

V analizi izvajanja programa Obzorje 2020 sta se običajno uporabljali dve skupini držav članic: EU‑15 in EU-13²¹. V primeru instrumenta za MSP razlik v prejetih sredstvih ni mogoče pojasniti s tem razlikovanjem (glej prvi stolpec slike 4).

43

Na stopnjo sodelovanja v instrumentu za MSP in stopnjo uspešnosti projektov vpliva več dejavnikov:

1. inovacijski ekosistem in število MSP v državi;
2. obstoj nacionalne strategije za instrument za MSP;
3. prizadevanja za spodbujanje instrumenta za MSP;
4. podpora, ki jo zagotavljajo nacionalne kontaktne točke in evropska podjetniška mreža.

44

Medtem ko Komisija na nekatere od teh dejavnikov ne more vplivati, pa na druge – kot so trženje in spodbujanje instrumenta ali podpora, ki jo zagotavljajo nacionalne kontaktne točke – lahko.

45

Razlike v stopnjah uspešnosti med državami se lahko delno utemeljijo z obstoječimi razlikami v stopnjah inovacij. Na sliki 5 je ponazorjena velika soodvisnost med stopnjami uspešnosti v instrumentu za MSP in skupnim inovacijskim indeksom v okviru evropskega sistema inovacijskih kazalnikov²².

46

Skupna značilnost sodelujočih držav z visoko stopnjo sodelovanja in uspešnosti v instrumentu je prisotnost dejavnega nacionalnega urada za inovacije, ki deluje kot posrednik z inovativnimi MSP. Nasprotno pa v treh državah članicah z najnižjimi stopnjami sodelovanja (glede na število MSP v državi) in najnižjimi stopnjami uspešnosti nacionalni urad za inovacije ne obstaja.

47

Sodišče je v svoji anketi med nacionalnimi uradi za inovacije tem postavilo vprašanje, ali so imeli nacionalne programe za podporo MSP pri oddaji vloge za instrument za MSP. Slaba polovica jih je potrdila, da so imeli tak nacionalni program za podporo MSP, ki so se prijavljali za fazo 2, medtem ko jih je 35 % to navedlo za fazo 1 (glej sliko 6). Vprašani so navedli, da so nekateri nacionalni uradi po ustanovitvi instrumenta za MSP skrčili podobne programe in namesto tega svoja podjetja pripravili za instrument za MSP.

48

Španija je dober primer države članice z nacionalno strategijo, ki podpira inovativna podjetja, ki bi lahko bila upravičena v okviru instrumenta za MSP. Španski organi so vzpostavili sistem za trženje instrumenta za MSP, v okviru katerega se aktivno iščejo visoko inovativna podjetja, katerim se zagotovi podpora pri oddaji vlog za instrument. Španija je največja upravičenka v okviru instrumenta za MSP. Prejme namreč približno 20 % skupnih proračunskih sredstev in ima največje število prijavljenih MSP. Kljub temu, da glede na evropski sistem inovacijskih kazalnikov spada med zmerne inovatorje, ima eno najvišjih stopenj uspešnosti. Tudi Irska in Danska instrument dejavno spodbujata in svoja MSP pripravljata za sodelovanje v njem.

49

V obiskanih državah članicah z nizko stopnjo sodelovanja v instrumentu za MSP (v smislu dodeljenih sredstev in stopnje uspešnosti) je bila ozaveščenost o instrumentu za MSP omejena. Na nacionalni ravni je bilo le malo posebne podpore in spodbujanja ter smernic v zvezi z instrumentom za podjetja. Posledično so nizke stopnje uspešnosti odvračale druga podjetja od oddaje vlog v okviru instrumenta za MSP. Poleg tega se je zaradi obstoja alternativnih nacionalnih programov, ki imajo višje stopnje uspešnosti, zmanjšala privlačnost instrumenta za MSP za podjetja in pomožne uslužbence, kot so svetovalci.

Na ozaveščenost vpliva neobstoj ciljno usmerjene strategije trženja in komuniciranja na ravni Komisije

50

Instrument za MSP je nova oblika podpore v okvirnih delovnih programih. Ciljno je usmerjen zlasti v posamezna MSP z visoko inovativnimi projekti in tržno usmerjenim pristopom.

51

Običajni kandidati v okviru programa Obzorje 2020 (univerze, velike korporacije in raziskovalna središča) poznajo možnosti financiranja, ki jih program ponuja. Te organizacije imajo izkušnje s programom Obzorje 2020 in tudi s prejšnjimi okvirnimi delovnimi programi, pogosto pa tudi uslužbence za upravljanje vlog in vodenje projektov. Podjetja, v katera je instrument za MSP ciljno usmerjen, običajno niso sodelovala v prejšnjih okvirnih delovnih programih in morda v svojo finančno strategijo niti niso vključila javnih sredstev.

52

Sodišče je preučilo, ali se je instrument za MSP spodbujal, izvajal in spremljal, tako da bi MSP zagotavljal enostaven dostop do instrumenta, kot je določeno v Sklepu Sveta št. 743/2013. Pregledalo je tudi obseg, v katerem so bile tehnike trženja uporabljene za to, da so bila ustrezna podjetja obveščena o tem, da ta možnost financiranja obstaja ter da je treba za dostop do nje najti in uporabiti ustrezne načine komuniciranja.

53

Komisija in agencija EASME sta imeli za začetek izvajanja dejavnosti komuniciranja in organizacijo različnih dogodkov za zbiranje potencialnih upravičencev instrumenta za MSP, zlasti informativnih dni o programu Obzorje 2020, omejen proračun. V poročilih, ki jih je objavila strokovna svetovalna skupina, je bilo poudarjeno, da za instrument za MSP ni bila pripravljena strategija trženja ter da je treba opredeliti ustrezne „stranke” in temu ustrezno prilagoditi načine in orodja za komuniciranje. V oceni instrumenta za MSP²³ je bilo to navedeno kot ena od utemeljitev za različne stopnje prodora na trg v državah EU‑28. Poleg tega je bilo opozorjeno, da je treba ponovno preučiti strategijo komuniciranja in trženja.

54

Komisija kljub prizadevanjem, da bi dosegla potencialne upravičence, ni pripravila strukturirane strategije trženja in komuniciranja. Njen pristop za ozaveščanje inovativnih MSP o možnostih financiranja, ki jih ponuja instrument za MSP, ni bil dovolj ciljno usmerjen.

55

Komisija se močno opira na spodbujanje, ki ga za dosego enotnega izvajanja instrumenta za MSP na nacionalni ravni izvajajo nacionalne kontaktne točke in evropska podjetniška mreža. Po njenem mnenju so nacionalne kontaktne točke glavna struktura za zagotavljanje praktičnih informacij in pomoči potencialnim udeležencem. Ker so MSP manj seznanjena s programom Obzorje 2020 kot drugi udeleženci v okvirnem delovnem programu (glej odstavek 51), je vloga nacionalnih kontaktnih točk za MSP še posebej pomembna. Nacionalne kontaktne točke imenujejo in plačujejo nacionalni organi. Odgovorni so za zagotavljanje, da so novi programi znani in lahko dostopni vsem potencialnim kandidatom²⁴. Toda kot je navedeno v Posebnem poročilu Sodišča št. 28/2018²⁵, se stopnja podpore, ki jo nudijo nacionalne kontaktne točke, med državami članicami razlikuje. V nekaterih opravljajo samo delo nacionalnih kontaktnih točk, v drugih te naloge združujejo še z drugimi nalogami in odgovornostmi.

56

Stopnja podpore, ki jo zagotavljajo nacionalne kontaktne točke, se med državami članicami razlikuje, kar vpliva na stopnjo sodelovanja in uspešnosti. V samo dveh od šestih obiskanih držav članic so bile nacionalne kontaktne točke v celoti namenjene tej vlogi. Nacionalne kontaktne točke v dveh državah članicah so organizirale delavnice za pripravo predlogov in predhodno pregledovale vloge. Ena je organizirala simulacijo predstavitve pred žirijo. Druge so razen gostovanja informativnih dni programa Obzorje 2020 naredile le malo.

57

Nacionalne kontaktne točke in evropska podjetniška mreža so poročale, da se je instrument za MSP spodbujal zlasti na nacionalni ravni z majhno podporo Evropske komisije, saj nacionalnim kontaktnim točkam v okviru programa niso dodeljena posebna proračunska sredstva za dejavnosti obveščanja.

58

Access4SMEs je usklajevalni in podporni ukrep v okviru programa Obzorje 2020, katerega cilj je olajšati nadnacionalno sodelovanje med nacionalnimi kontaktnimi točkami za MSP in dostop do tveganega financiranja, nadgraditi njihovo znanje in spretnosti ter orodja in s tem povečati njihov standard podpore²⁶. Vprašani so navedli, da je bil Access4SMEs za nacionalne kontaktne točke, evropsko podjetniško mrežo in upravičence glavni vir informacij o instrumentu za MSP. Vendar pa je bila mreža ustanovljena šele septembra 2016 – skoraj tri leta po začetku izvajanja instrumenta – torej takrat, ko bi bile njene storitve najbolj dragocene, ni obstajala.

Izbira projektov

59

Uspešen izbirni postopek je bistven za zagotovitev, da bodo za financiranje izbrane najboljše vloge. Zato bi bilo treba zanj dodeliti zadostne vire in v vsaki fazi ocenjevanja ustrezno vrsto strokovnjakov.

60

Instrument za MSP temelji na stalno odprtem razpisu za zbiranje predlogov s štirimi presečnimi datumi na leto za vsako fazo. Postopek ocenjevanja se izvaja na daljavo, izvajajo pa ga štirje neodvisni ocenjevalci za vsak predlog. Od leta 2018 je izbirni postopek za nepovratna sredstva faze 2 vključeval predstavitev projektov žiriji, kar je druga faza ocenjevanja, ki jo opravi odbor šestih strokovnjakov, večinoma vlagateljev.

Omejeni viri za ocenjevanje in postopek ocenjevanja na daljavo so preobremenjeni zaradi velikega števila vlog

61

Agencija EASME ob vsakem od štirih presečnih datumov na leto za vsako od teh dveh faz prejme in upravlja zelo veliko predlogov. Na zadnji presečni datum za leto 2018 je prejela več kot 1 800 vlog za fazo 2 in 2 200 vlog za fazo 1.

62

Na postopek ocenjevanja vpliva kombinacija omejenih virov in velikega števila predloženih vlog. Ocenjevalci imajo kljub temu, da so vloge obsežne (10 strani brez prilog za fazo 1 in 30 strani brez prilog za fazo 2) v fazi 1 na voljo samo 1,6 ure in v fazi 2 samo 2,4 ure, da končajo oceno in zadevno dokumentacijo.

63

V anketi Sodišča je le 34 % ocenjevalcev za fazo 2 odgovorilo, da je 2,4 ure, kolikor jim je Komisija dodelila, zadostovalo za oceno predlogov. Povprečno so potrebovali 5,1 ure. Za fazo 1 je bilo 56 % anketirancev zadovoljnih, potrebovali so tri ure namesto 1,6 ure, kolikor jim je dodelila Komisija (glej sliko 7).

64

Ocenjevalci, ki so odgovorili na anketo Sodišča, so bili večinoma zadovoljni z zagotovljenimi smernicami in usposabljanjem, čeprav bi si želeli dobiti povratne informacije o svojih ocenah in statistične podatke o izidih, da bi jih lahko primerjali in izboljšali svojo uspešnost. Izrazili so zaskrbljenost glede usposabljanja novih ocenjevalcev in posledično razlik v njihovem točkovanju. Statistični podatki agencije EASME potrjujejo ta nihanja, skladno s pravili za program Obzorje 2020 pa mora biti 25 % izvajalcev novih.

S predstavitvijo žiriji je bil izbirni postopek v veliki meri izboljšan, pri čemer je bil čas za dodelitev nepovratnih sredstev upoštevan

65

Uvedba predstavitve projektov žiriji leta 2018 je bila pozitivna sprememba, saj so se z njo izravnale slabosti, povezane z ocenjevanjem na daljavo, poleg tega pa omogoča preverjanje praktičnosti projekta in zmožnosti skupine za njegovo izvedbo. Vendar pa nekateri elementi še vedno niso optimalni.

66

Člani žirije v ocenjevalnem tednu ocenijo 20 predstavitev projektov in naj bi dokumente, ki so jih kandidati predložili, vnaprej prebrali. Vendar so člani žirije, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, menili, da teh dokumentov niso prejeli dovolj zgodaj, da bi lahko pregledali tudi 1 600 strani informacij o vlogi.

67

Predlagali so tudi, da bi imeli dostop do pripomb iz poročil ocenjevalcev na daljavo. Tako bi se ohranilo koristno znanje in s tem izboljšala učinkovitost glede na omejen čas, ki je na voljo za pripravo predstavitve projektov žiriji in razpravo o njej. Podobno so ocenjevalci menili, da bi se kakovost njihovih ocen izboljšala, če bi prejeli pripombe članov žirije v zvezi s predlogi, ki so jih ocenili.

68

Za vloge, ki so dosegle stopnjo predstavitve, se trenutno ne izvajajo sistematični skrbni pregledi. Člani žirije so navedli, da je za preverjanje točnosti informacij, ki so jih predložili kandidati za patente, profil podjetja in sestavo skupine, potreben enostaven postopek skrbnega pregleda.

69

Komisija je določila čas do dodelitve nepovratnih sredstev (čas med presečnim datumom in podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev), in sicer največ tri mesece za fazo 1 in šest mesecev za fazo 2. Dejanski čas do dodelitve nepovratnih sredstev se je od začetka programa in kljub temu, da je bila leta 2018 uvedena predstavitev žirijam, zmanjšal. Agencija EASME je v navedenem letu 90 % sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev podpisala v ciljnem času.

Nekatera orodja IT pomenijo tveganja za postopek ocenjevanja

70

Kandidati svoje predloge oddajo prek elektronskega sistema za predložitev predlogov na portalu za udeležence programa Obzorje 2020.

71

Agencija EASME za pripravo predstavitve projektov in sestavo žirij z ustreznim znanjem in spretnostmi uporablja datoteko v obliki preglednice, ki se lahko pokvari, kar bi lahko povzročilo zamude in ogrozilo postopek ocenjevanja.

72

Ker ne obstajajo posebna orodja IT, prek katerih bi se kandidatom povrnili stroški za predstavitev, so ti v notranjem sistemu upravljanja strokovnjakov (EMI) registrirani kot ocenjevalci. Zato obstaja tveganje, da bi bili pomotoma kontaktirani za ocenjevanje predlogov.

73

Poleg tega so zaradi sprememb izbirnega postopka, uvedenih septembra 2019 v okviru okrepljenega pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije (zahteva za finančne podatke udeležencev in informacije o stopnji tehnološke pripravljenosti), potrebne prožne rešitve, ki še niso razvite.

S ponovnimi predložitvami predlogov se obremenjujejo viri za ocenjevanje

74

Glede tega, kolikokrat se neuspešna vloga lahko ponovno predloži za instrument za MSP, ni nobenih omejitev. V postopku ocenjevanja se ponovno predložen predlog obravnava enako kot katera koli prvič predložena vloga, pri čemer se ne prenesejo informacije iz prejšnjih ocen.

75

Dodatni stroški, ki jih ima kandidat za ponovno predložitev nespremenjenega predloga, so zanemarljivi. Število ponovno predloženih vlog stalno narašča in zdaj predstavlja precejšen delež vseh predloženih vlog. Za zadnje presečne datume za fazo 2, tj. za leto 2018, (glej sliko 8) je bilo 66 % vlog ponovno predloženih, pri čemer je bila polovica predložena vsaj tretjič.

76

Sčasoma vse večje število vlog je samo posledica njihovih ponovnih predložitev. Število novih projektov, za katere so predložene vloge za fazo 2, je ostalo nespremenjeno in znaša 500 vlog na presečni datum (glej sliko 9).

77

S ponovnimi predložitvami vlog se precej in tudi vse bolj obremenjujejo viri za ocenjevanje. Med letoma 2015 in 2018 so stroški ocenjevanja predlogov, ki so bili vsaj trikrat predloženi – samo ob upoštevanju honorarjev strokovnih ocenjevalcev na daljavo –, znašali več kot 4,3 milijona EUR (vključno z več kot 1,8 milijona EUR v letu 2018).

78

Vmesna ocena programa Obzorje 2020 je pokazala, da je preveliko število predlogov kandidate odvračalo od sodelovanja, negativno vplivalo na kakovost ocen, preobremenjevalo vire in onemogočilo financiranje številnih visokokakovostnih predlogov.

79

Povprečna stopnja uspešnosti vlog za instrument za MSP je 4,7 % v fazi 2 in 8,6 % v fazi 1. Toda če se izračuna stopnja uspešnosti na predlog projekta in ne na predloženo vlogo, je na koncu uspešnih približno 11,5 % predlogov za fazo 2 in 16,6 % za fazo 1.

Uspešnost podpore v posameznih fazah instrumenta za MSP

80

Podpora, zagotovljena v okviru instrumenta za MSP, bi morala biti pravočasna in ustrezna ter bi morala izpolnjevati potrebe inovativnih MSP.

V fazi 1 se zagotavlja koristna podpora MSP, vendar v nekaterih državah članicah že obstajajo podobne sheme

81

Po mnenju deležnikov, s katerimi so bili opravljani razgovori, sta faza 1 in faza 2 dejansko postali dva različna programa. V fazi 1 se zagotavlja pomoč podjetjem, ki nimajo izkušenj z javnim financiranjem, kot so mala podjetja IT ali zagonska podjetja. Faza 2 je kompleksnejša, kar pomeni, da podjetjem, ki se prijavijo za fazo 1, oddaja vloge za fazo 2 pomeni izziv.

82

Razlika v stopnjah uspešnosti med podjetji, ki pred prijavo za fazo 2 uspešno zaključijo fazo 1, in podjetji, ki se prijavijo neposredno za fazo 2, se v celotnem obdobju izvajanja instrumenta za MSP zmanjšuje. Vendar pa je stopnja uspešnosti v fazi 2 za podjetja, ki uspešno zaključijo fazo 1, kljub temu za 50 % višja kot za podjetja, ki se prijavijo neposredno za fazo 2 (glej sliko 10).

83

Upravičenci faze 2, ki so uspešno zaključili fazo 1, so navedli, da je prva faza obsegala dobro pripravo, kar jim je pomagalo izboljšati projekt.

84

Deležniki v nekaterih državah članicah, s katerimi so bili opravljeni razgovori, so menili, da bi se projekti faze 1 pogosto lahko izvajali tudi na nacionalni ravni, čeprav bi bilo to v nekaterih državah članicah izziv.

85

V anketi, ki jo je Sodišče opravilo med nacionalnimi uradi za inovacije, je 48 % anketirancev navedlo, da imajo njihove države članice nacionalne programe, podobne fazi 1. Na vprašanje o glavnih prednostih faze 1 instrumenta za MSP v primerjavi z nacionalnimi programi so nacionalni uradi za inovacije navedli hiter in pregleden izbirni postopek, verodostojnost, ki jo daje znak EU, ter dostop do usposabljanja in poslovnih pospeševalnih storitev. Poleg tega so pohvalili kritično maso inovativnih podjetij, ki je bila dosežena s fazo 1 instrumenta za MSP in s katero so se v program EU privabila številna inovativna podjetja.

86

Na vprašanje o stališčih glede nadaljevanja faze 1 v novem okvirnem delovnem programu je 86 % anketiranih nacionalnih uradov za inovacije menilo, da bi bilo treba v okviru novega okvirnega delovnega programa fazo 1 ohraniti (za primere mnenj nacionalnih uradov za inovacije o tem, ali naj se financiranje faze 1 nadaljuje, glej okvir 1). Tisti, ki so bili za nadaljevanje faze 1, so navedli, da se je s poslovnimi pospeševalnimi storitvami in storitvami usposabljanja povečala zmogljivost podjetij za strokovno vodenje inovacijskih dejavnosti, kar jim je omogočilo širitev in rast. Predlagali so, da so MSP zaradi evropske narave razpisov za zbiranje predlogov zvišala stopnjo svojih ambicij že v zgodnjih fazah razvoja ter da na nacionalni ravni ni postopkov, ki bi bili enakovredni temu preprostemu in hitremu postopku ocenjevanja. Tisti, ki bili proti nadaljevanju faze 1 (14 %), so navedli, da ta ne zagotavlja dodane vrednosti v primerjavi z nacionalnimi/regionalnimi instrumenti in pomembne povezave med fazama 1 in 2.

Faza 1 pomeni preveliko breme za upravljanje instrumenta za MSP

87

Od začetka izvajanja instrumenta za MSP je bilo sklenjenih 3 978 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za fazo 1. Za izvedbo postopka od začetka do konca so potrebne precejšnje upravne obremenitve za ocenjevanje, pripravo nepovratnih sredstev, sklenitev sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev in storitve usposabljanja. Štirje uradniki, zadolženi za vodenje projektov, vodijo približno 1 000 projektov letno. Spremljanje projektov je zato omejeno na administrativne preglede brez ocene kakovosti študije izvedljivosti.

88

V tabeli 1 je primerjava stroškov ocenjevanja na daljavo za posamezno fazo in skupnim dodeljenim zneskom. Jasno je razvidna velika razlika pri stroških posamezne faze, pri čemer so relativni stroški ocenjevanja v fazi 1 desetkrat višji (na odobren euro) kot v fazi 2. Referenčna vrednost za stroške ocenjevanja v sektorju zasebnega tveganega kapitala znaša 3 %.

	FAZA 1	FAZA 2
Število ocenjenih predlogov	39 419	20 957
Število ocenjenih predlogov na dan in ocenjevalca	5	3
Stroški ocenjevanja na daljavo na predlog	360 EUR	600 EUR
Skupni stroški	14 190 840 EUR	12 574 200 EUR
Znesek dodeljenih nepovratnih sredstev	170 800 000 EUR	1 760 609 479 EUR
Stroški ocene/znesek dodeljenih nepovratnih sredstev	8,3 %	0,7 %

Vir: Evropsko računsko sodišče

89

Čeprav so upravni režijski stroški v fazi 1 višji kot v fazi 2, pa faza 1 zaradi hitrega izbirnega postopka na ravni EU, znaka EU za upravičence in dostopa do poslovnih pospeševalnih storitev zagotavlja uspešno podporo. Poleg tega je v program EU pritegnila številna inovativna podjetja. Vendar je v državah, v katerih že obstajajo programi, podobni fazi 1, manj relevantna.

90

Komisija je fazo 1 prenehala izvajati septembra 2019.

V fazi 2 se zagotavlja uspešna podpora MSP

91

Deležniki, s katerimi so bili opravljeni razgovori (predstavniki nacionalnih uradov za inovacije in nacionalnih kontaktnih točk, strokovnjaki za inovacije, ocenjevalci, člani žirije, evropska podjetniška mreža, krovne organizacije MSP in upravičenci), so soglasno podpirali fazo 2 zaradi njenih številnih pozitivnih elementov, kot so:

• intenzivnost finančne podpore na visoki ravni tehnološke pripravljenosti, ki je države članice ne morejo zagotoviti²⁷,
• konkurenca med MSP na ravni EU,
• privabljanje dodatnih naložb zaradi asociacije na znamko EU (glej odstavka 119 in 121),
• razpoložljivost usposabljanja in poslovnih pospeševalnih storitev,
• preprost in hiter izbirni postopek in postopek dodelitve sredstev v primerjavi z nacionalnimi shemami,
• poudarek na projektni strategiji vstopa na trg, v okviru katere se za projekte pripravi akcijski načrt, v katerem je natančno navedeno, kako bo MSP doseglo stranke in konkurenčno prednost.

92

V anketi, opravljeni med nacionalnimi uradi za inovacije, je Sodišče postavilo vprašanje, ali menijo, da bi se morala faza 2 instrumenta za MSP nadaljevati v okviru programa Obzorje Evropa in zakaj (za primere mnenj nacionalnih uradov za inovacije o tem, ali naj se faza 2 še naprej financira, glej okvir 2). Vsi anketiranci so navedli, da bi se morala nadaljevati.

93

Na vprašanje, ali bi bilo treba zasnovo instrumenta za MSP bistveno spremeniti, je 75 % vprašanih odgovorilo z „ne”, 16 % jih je navedlo, da bi bilo treba uvesti malo sprememb, in le 11 %, da bi bilo treba uvesti temeljitejše spremembe. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je sedanja oblika faze 2 na splošno zelo cenjena.

94

S fazo 2 instrumenta za MSP se zagotavlja uspešna podpora upravičencem. Zagotavlja se tudi blagovna znamka EU, ki podjetjem in projektom zagotavlja prepoznavnost, pripomore k zbiranju dodatnih naložb in omogoča dostop do mreže EU za usposabljanje in poslovne pospeševalne storitve. Faza 2 v sedanji obliki je med anketiranimi nacionalnimi uradi za inovacije zelo cenjena. Takšno je tudi mnenje vseh deležnikov, s katerimi so bili opravljeni razgovori.

Poslovne pospeševalne storitve faze 3 imajo potencial, vendar so se začele pozno izvajati

95

Storitve usposabljanja in poslovne pospeševalne storitve (faza 3) imajo pomembno vlogo v splošni strukturi instrumenta za MSP, saj bi se morale s prilagojeno podporo, razvojem kompetenc in mreženjem prilagajati potrebam MSP po inovacijah. Glede na študijo, ki jo je objavila Univerza v Manchestru, imajo podjetja (zlasti mala podjetja) pri ukrepih, ki združujejo neposredno in posredno podporo, veliko večjo stopnjo uspeha²⁸.

96

Usposabljanje zajema vrsto tem, zlasti: razvoj podjetij, organizacijski razvoj, sodelovanje in financiranje. Upravičenci v okviru faze 1 so upravičeni do treh dni usposabljanja, v okviru faze 2 pa do 12. Na podlagi instrumenta za MSP je bila vzpostavljena prva evropska mreža inštruktorjev za podporo upravičencem.

97

Poslovne pospeševalne storitve so na voljo upravičencem faze 1 in tudi faze 2 ter vključujejo sodelovanje:

• na trgovinskih sejmih in konferencah,
• na dnevih podjetja,
• na dogodkih vlagateljev,
• na vrhu inovatorjev Evropskega sveta za inovacije,
• pri mentorstvu,
• v okviru platforme skupnosti Evropskega sveta za inovacije,
• pri orodju za ugotavljanje ujemanja vlagateljev,
• na akademiji Evropskega sveta za inovacije.

98

Dogodki in druge poslovne pospeševalne storitve faze 3 so bili osredotočeni predvsem na vzpostavitev stikov med MSP in potencialnimi vlagatelji ali poslovnimi partnerji. Agencija EASME je malo storila, da bi upravičencem pomagala pri doseganju potencialnih strank (velikih zasebnih podjetij in tudi javnih organov prek inovativnih javnih naročil).

99

Upravičena MSP, ki so odgovorila na anketo Sodišča, so zelo cenila shemo usposabljanja in tudi vse poslovne pospeševalne storitve, ki so jih uporabljala (glej sliko 11). To pozitivno mnenje so potrdili tudi obiski Sodišča pri upravičencih in anketirani nacionalni uradi za inovacije. Kljub temu so vozlišča nacionalnih uradov za inovacije in evropske podjetniške mreže predlagala, da bi agencija EASME lahko:

• bolje usklajevala organizacijo dogodkov z lokalnimi akterji (vozlišči nacionalnih uradov za inovacije in evropske podjetniške mreže),
• bolje ciljno usmerjala trženje poslovnih pospeševalnih storitev in se tako izognila temu, da bi MSP prejemala elektronska obvestila o dogodkih, ki zanje niso pomembni,
• raziskala možnosti za sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi institucijami, ki bi lahko upravičencem instrumenta za MSP zagotovile naložbene priložnosti.

100

Strokovnjaki za inovacije, s katerimi so bili opravljeni razgovori, menijo, da bi morale poslovne pospeševalne storitve spodbujati povpraševanje, in sicer s povezovanjem MSP s potencialnimi velikimi poslovnimi strankami in podpiranjem njihovega sodelovanja v inovativnih shemah javnih naročil.

101

Za primerjavo: faza 3 raziskovalnega programa ZDA za inovacije v malih podjetjih je usmerjena v javna naročila. V Združenih državah Amerike morajo zvezne agencije, katerih letni proračuni za raziskave in razvoj presegajo 100 milijonov USD, 3,2 % dodeliti upravičencem raziskovalnega programa ZDA za inovacije v malih podjetjih v obliki javnih naročil. Leta 2015 so pogodbe, sklenjene med zveznimi agencijami ZDA in upravičenci raziskovalnega programa ZDA za inovacije v malih podjetjih, znašale 1,3 milijarde USD, skupna nepovratna sredstva pa 1,2 milijarde USD²⁹.

102

Komisija je pomen javnih naročil za inovacije za MSP in zagonska podjetja potrdila v Smernicah za javno naročanje inovativnih rešitev³⁰. V tem dokumentu je navedeno, da „[s] tem, ko delujejo kot vodilne stranke, lahko javni kupci inovativnim družbam ponudijo priložnost, da preizkusijo svoje nove rešitve v pogojih realnega življenja. Hkrati pa lahko javni naročniki s tem, ko postanejo njihova stranka in tako povečajo njihov promet, spodbudijo druge vlagatelje (tako javne kot zasebne) k naložbam v svoje dejavnosti.“ Vendar pa Komisija doslej v poslovne pospeševalne storitve ni vključila inovativnih shem javnega naročanja, v okviru katerih bi se upravičenci instrumenta za MSP povezali z agencijami EU ali nacionalnimi institucijami.

103

Različne poslovne pospeševalne storitve so se malo uporabljale. Stopnja sodelovanja anketiranih upravičencev se je gibala od 12 % za akademijo Evropskega sveta za inovacije do 40 % za sejme in konference (glej sliko 12). To se lahko delno utemelji s tem, da so se nekatere storitve začele izvajati šele konec leta 2017, torej skoraj štiri leta po začetku izvajanja instrumenta.

Uspešnost instrumenta za MSP ni bila ocenjena in njegova prihodnja vloga v programu Obzorje Evropa še ni določena

104

Da bi Komisija pravočasno prispevala k pripravi nove uredbe, je v prvih letih izvajanja instrumenta za MSP kljub pomanjkanju zrelih podatkov (glej sliko 13) opravila več ocen, kot so:

• vmesna ocena instrumenta za MSP, objavljena februarja 2017, ko še ni bil zaključen noben inovacijski projekt faze 2,
• vmesna ocena programa Obzorje 2020, objavljena maja 2017, na katero so vplivale enake omejitve kot v zgornji točki,
• ocena učinka programa Obzorje Evropa, objavljena junija 2018. Do takrat je le približno 200 podjetij zaključilo svoje inovativne projekte faze 2. Poleg tega je dejanski učinek inovacijskega projekta običajno viden šele čez nekaj let.

105

Ker je bil program nekaj novega in ni bilo podatkov o dotedanjih dosežkih, je bil instrument za MSP ocenjen zgolj na podlagi prispevkov in zaključenih projektov faze 1 in ne na podlagi rezultatov projektov faze 2. Podobni dejavniki so vplivali tudi na opravljena posvetovanja in neodvisna poročila, pripravljena za zasnovo Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa (glej Prilogo II). Komisija se zato pri zasnovi Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa ni mogla opirati na celovito analizo izvajanja instrumenta za MSP, doseženih rezultatov in učinka.

Privabljanje naložb po financiranju v okviru instrumenta za MSP

106

Eden od ciljev instrumenta za MSP je olajšati dostop do zasebnega kapitala in ustvariti povezave s finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU³¹. Skladno s Sklepom Sveta 2013/743/EU so predvidene „povezave s finančnimi instrumenti […], med drugim tudi tako, da imajo MSP, ki so uspešno zaključila fazo 1 in/ali 2, prednost pri uporabi jasno omejenega obsega finančnih sredstev”.

Komisija ima le omejeno znanje o splošnih potrebah upravičencev po financiranju in ni vzpostavila povezave s finančnimi instrumenti EU

107

Agencija EASME ne zbira sistematično informacij o dodatnih finančnih potrebah upravičencev faze 2, ki bi jim omogočile razvoj njihovih projektov v celoti. Najnovejša anketa, ki jo je opravila agencija EASME, je iz leta 2016, vendar v njej ni vprašanj o prednostnem viru ali predvideni uporabi sredstev.

108

GD RTD je leta 2018 zaprosil EIB, naj izvede študijo o dostopu do financiranja za upravičence instrumenta za MSP, ki je bila nato uporabljena za podporo ocene učinka programa Obzorje Evropa³². Poročilo EIB je temeljilo na predhodnih ocenah in anketi, izvedeni na vzorcu upravičencev. Vendar pa vzorec ni bil reprezentativen in na anketo je odgovorilo samo 24 upravičencev. Poročilo zato daje le omejen vpogled v dejanske potrebe upravičencev instrumenta za MSP po financiranju.

109

Iz reprezentativne ankete Sodišča (glej Prilogo I) so bile delno razvidne potrebe upravičencev faze 2 po financiranju. Razvidno je bilo zlasti naslednje:

• tri četrtine anketirancev je navedlo, da potrebujejo dodatno financiranje v višini povprečno 7,1 milijona EUR,
• 70 % anketirancev, ki so zaprosili za dodatno financiranje, je izrazilo zanimanje za naložbe zasebnega tveganega kapitala, 48 % pa jih je bilo odprtih za dolžniške instrumente, kot so posojila ali kreditne linije.

110

Vrsta zaprošenega financiranja se razlikuje glede na zrelost podjetja, pri čemer se mlada MSP bolj zanimajo za kapitalske injekcije kot starejša (glej sliko 14).

111

Večina upravičencev instrumenta za MSP bi potrebovala dodatno financiranje za podporo njihovih prizadevanj na področju inovacij in uvedbo njihovih inovacijskih projektov na trg. Vendar pa Komisija malo pozna potrebe upravičencev po financiranju.

112

EU je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 začela izvajati vrsto finančnih instrumentov za podporo inovacij MSP³³. Vendar pa 64 % anketirancev teh instrumentov ni poznalo.

113

V poročilu EIB o dostopu do financiranja za upravičence instrumenta za MSP³⁴ so navedeni naslednji sklepi, ki so bili potrjeni tudi z anketo Sodišča in razgovori z upravičenci:

• ko upravičenci instrumenta za MSP zaključijo svoje projekte faze 2, pride do vrzeli v financiranju,
• nepovratna sredstva dajejo pozitivni tržni signal zasebnim ponudnikom kapitala,
• razpoložljive informacije o finančnih instrumentih so razdrobljene, komuniciranje med zasebnimi in javnimi ponudniki kapitala pa je omejeno.

114

V poročilu strokovne svetovalne skupine³⁵ iz leta 2016 je bilo izpostavljeno pomanjkanje sinergij med različnimi finančnimi intervencijami EU in potrebo po uskladitvi instrumenta za MSP z drugimi javnimi vlagatelji, da bi se bolje upoštevale zahteve projektov po sredstvih po zaključku faze 2.

115

Sodišče je analiziralo seznam upravičencev do tveganega kapitala, ki ga podpira EU, upravljata pa EIB in Evropski investicijski sklad, ter ugotovilo, da je do konca leta 2018 tovrstno finančno podporo prejelo le 16 upravičencev instrumenta za MSP (od katerih jih je bilo osem upravičencev faze 2). V petih primerih so bile naložbe finančnega instrumenta izvršene pred dodelitvijo nepovratnih sredstev instrumenta za MSP.

116

Že od začetka instrumenta za MSP je eden od njegovih ciljev vzpostavitev povezav s finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU. Vendar je Komisija za to naredila zelo malo: ni namreč ločila sredstev za upravičence instrumenta za MSP, poleg tega pa upravičenci slabo poznajo finančne instrumente, ki jih podpira EU.

Upravičenci privabljajo dodatne naložbe, vendar se stopnje teh naložb po EU razlikujejo

117

V sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev instrumenta za MSP ni določeno, da morajo upravičenci poročati po zaključku projektov. Namesto tega agencija EASME spremlja razvoj upravičencev po zaključku finančne pomoči instrumenta za MSP prek dveh virov podatkov, ki jih upravljajo zunanji izvajalci:

• vira 1, ki se uporablja za ocenjevanje naložb, zbranih z instrumentom za MSP. Vnosi v podatkovno zbirko izvirajo iz zbiranja informacij o naložbenih krogih, ki so javno dostopne na spletu. Za oceno zanesljivosti tega vira je Sodišče opravilo preglede naključnega vzorca 30 upravičencev faze 2, s katerimi so bili potrjeni podatki, pridobljeni na podlagi informacij, ki so na voljo na spletu,
• vira 2, ki se uporablja za ocenjevanje razvoja uspešnosti upravičencev instrumenta za MSP skozi čas, in sicer v smislu prometa, neto dohodka, denarnega toka in stopenj zaposlenosti.

118

Informacije, ki se zberejo neposredno od upravičencev, so lahko zaradi pristranskosti pri samoporočanju manj zanesljive. Poleg tega je uporaba informacij tretjih oseb bolj stroškovno učinkovita. Sicer pa sta oba vira informacij, ki se uporabljata, nepopolna, ker:

• so v viru 1 dejanske naložbe, ki jih zberejo upravičenci instrumenta za MSP, zaradi neznane količine naložb v obliki dolžniškega kapitala in kapitalskih injekcij, ki niso objavljene na spletu, prenizko navedene,
• so informacije iz vira 2 popolne le za približno 60 % vseh upravičencev instrumenta za MSP³⁶.

119

Glede na informacije, ki so na voljo na spletu, znaša razmerje med naložbami in nepovratnimi sredstvi za upravičence faze 2, ki so v letih 2014 in 2015 prejeli nepovratna sredstva instrumenta za MSP in v letu 2017 zaključili svoje projekte na področju inovacij, 2,9. Na sliki 15 je prikazan razvoj dodatnih naložb, ki so jih upravičenci zbrali v letih po dodelitvi nepovratnih sredstev instrumenta za MSP.

120

Ti podatki ne vključujejo naložbenih krogov, ki se ne razkrijejo na spletu, kot je večina manjših kapitalskih injekcij in skoraj ves dolžniški kapital, ki ga zagotavljajo banke, skladi in drugi finančni akterji. Na spletu so dostopne informacije o naložbah, ki jih zbere le 11 % upravičencev faze 2.

121

Za primerjavo: večina upravičencev faze 2 (78 % anketirancev Sodišča) je izjavila, da so finančna sredstva faze 2 delovala kot vzvod za pridobitev dodatnih sredstev za podporo njihovim inovacijskim potrebam. Zato je dejanska zmogljivost upravičencev za privabljanje naložb verjetno večja, kot je razvidno iz informacij, ki so na voljo na spletu.

122

Glede na informacije tretjih oseb (vir 1, glej odstavek 117), potrjene s podatki, zbranimi pri poročanju o projektih, se pri upravičencih instrumenta za MSP kažejo pozitivni trendi v strukturni rasti, pri čemer je bilo približno 75 % podjetij, ki so od takrat, ko so zaprosila za nepovratna sredstva, beležila vse višje prihodke iz poslovanja, in 67 % takih, ki so povečevala število zaposlenih.

123

Za razvoj uspešne strategije za poslovno obveščanje je potreben celovit sklop metrik učinka na podlagi zanesljivih podatkov, skupaj s povsem samodejnim oblikovanjem profilov podjetij, ki so predložila predloge projektov in so bila izbrana za dodelitev nepovratnih sredstev. To bi lahko pripomoglo k:

• opredelitvi vzorcev sodelovanja in potencialnih neravnovesij,
• vzpostavitvi povezav med metrikami učinka in grozdi udeležencev, pri čemer bi se zagotovile dragocene informacije o tem, kako čim bolj povečati skupni učinek instrumenta.

124

Z instrumentom za MSP v okviru pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije so bile uvedene izboljšave na področju določanja profilov podjetij, saj se z novimi upravnimi obrazci zbirajo podatki o predhodnih naložbenih krogih, finančni podatki in podatki o lastniški strukturi predlagateljev. Vendar se doslej v fazi predložitve predlogov še niso sistematično zbirale informacije o spolu delničarjev, ki je eno od meril, ki jih ocenjujejo člani žirije.

125

Med sodelujočimi državami so še vedno bistvene razlike, pri čemer upravičenci faze 2 na severozahodu Evrope zberejo več zasebnih sredstev kot MSP na jugu in vzhodu (glej sliko 16)³⁷. Ta odstopanja se lahko delno utemeljijo z razlikami med trgi tveganega kapitala v teh državah.

126

Rezultati ankete, ki jo je Sodišče opravilo med upravičenci, kažejo, da je geografska lokacija eden od odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na naklonjenost podjetja k iskanju lastniških in/ali dolžniških naložb. Tako zlasti v nordijskih državah in Združenem kraljestvu 84 % anketirancev namerava poiskati kapitalske injekcije, v Španiji in Italiji pa le 54 % oziroma 42 %.

127

Strokovna svetovalna skupina za instrument za MSP je opozorila na razlike med državami in različno kulturo pri uporabi tržnih instrumentov ter priporočila kartiranje evropske krajine zaradi boljšega poznavanja potencialnih sovlagateljev in preverjanja, ali čezmejni operaterji lahko krijejo nekatere finančne vrzeli, če nacionalni sistemi ne delujejo. V tem procesu bi lahko pripomogli platforme in posebni dogodki³⁸.

128

Na sliki 3 so prikazani tokovi dodatnih naložb v države upravičenke v višini nad 10 milijonov EUR, razčlenjeni po državah porekla. Od dodatnih naložb v višini 1,8 milijarde EUR, ki so jih zbrali upravičenci faze 2 (glej odstavek 119), so približno 400 milijonov EUR zagotovili vlagatelji s sedežem podjetij v Združenih državah Amerike in 181 milijonov EUR tisti s sedežem podjetij na Kitajskem. Sedež podjetja največjega posameznega vlagatelja v upravičence faze 2 je v Združenih državah Amerike, tri od petih največjih naložb (nad 50 milijoni EUR) pa so zagotovili vlagatelji s sedežem podjetij zunaj EU.

Zaključki in priporočila

129

Sodišče je ugotovilo, da se z instrumentom za MSP zagotavlja uspešna podpora MSP pri razvoju njihovih inovacijskih projektov in da podjetja zaradi blagovne znamke EU lažje privabijo dodatne naložbe. Vendar pa niso bile vzpostavljene povezave s finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU in ki bi lahko upravičencem pomagali pri širitvi in uvajanju inovativnih projektov na trg. S fazo 1 in tudi s fazo 2 instrumenta se zagotavlja uspešna podpora MSP, čeprav v fazi 1 nastajajo nesorazmerno visoki upravni stroški. Instrument strokovno upravlja Komisija. Veliko število ponovnih predložitev vlog in omejeni viri so ovirali izbirni postopek in razvoj poslovnih pospeševalnih storitev.

130

Vsa priporočila veljajo za instrument, ki bo v okviru programa Obzorje Evropa nasledil instrument za MSP.

Ciljna usmerjenost v ustrezne upravičence

131

Širši cilji in ciljne vrednosti instrumenta so skupaj s spremembami, ki so bile uvedene med njegovim izvajanjem, povzročili negotovost med deležniki. Sedanji profil podjetij ustreza akademskemu modelu podjetij z velikim potencialom rasti, vendar se z instrumentom financirajo nekatera MSP, ki bi se lahko financirala na trgu (glej odstavke 28 do 39).

Geografski doseg

132

Sodelovanje v instrumentu se med državami močno razlikuje, deloma zaradi dejavnikov, na katere Komisija ne more vplivati, pa tudi zaradi različnih stopenj podpore, ki jo zagotavljajo nacionalne kontaktne točke in evropska podjetniška mreža (glej odstavka 43 in 45 ter sliko 5). Komisija je z omejenim proračunom organizirala dogodke in dejavnosti komuniciranja, toda njeno trženje in komuniciranje nista bila niti strukturirana niti dovolj dobro ciljno usmerjena, da bi dosegla ustrezna podjetja (glej odstavke 40 do 58).

Priporočilo 1 – Izboljšati strategijo komuniciranja in podporo nacionalnim kontaktnim točkam, zlasti v državah članicah z najnižjo stopnjo sodelovanja

Komisija naj:

1. se bolje osredotoči na strategijo trženja in komuniciranja, da bi se izboljšala ozaveščenost MSP, v katere je instrument ciljno usmerjen, o možnostih financiranja, ki jih nudi ta instrument in tisti, ki ga bo nasledil v okviru programa Obzorje Evropa,
2. izboljša svojo podporo nacionalnim kontaktnim točkam za MSP in evropski podjetniški mreži, in sicer s spodbujanjem projektov medsebojnega učenja in izmenjavo najboljših praks ter zagotovitvijo, da bo podpora mreži nacionalnih kontaktnih točk za MSP na začetku naslednjega okvirnega programa delovala.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2021.

Izbira projektov

133

V obdobju trajanja instrumenta sta bila postopek ocenjevanja in izbirni postopek izboljšana, pri čemer je bila uvedba predstavitve žiriji še posebej koristen dodatek pri iskanju najboljših predlogov ob upoštevanju cilja glede časa do dodelitve nepovratnih sredstev (glej odstavke 65 do 69).

134

Pri točkah, dodeljenih v okviru ocenjevanja na daljavo, obstajajo razlike, kar je mogoče delno pojasniti z omejenimi viri in velikim številom predloženih vlog. Usposabljanje ocenjevalcev je zelo cenjeno, pri čemer so še možnosti za nadaljnje povratne informacije na različnih ravneh. Uporabljena orodja IT ne ustrezajo svojemu namenu, zaradi česar je postopek ocenjevanja ogrožen (glej odstavke 61 do 64 in 70 do 73).

135

Ponovne predložitve neuspešnih predlogov pomenijo veliko in vse večje odtekanje virov za upravljanje in ocenjevanje ter vse večje upravne stroške. Poleg tega se s tem znižuje stopnja uspešnosti in odvrača od sodelovanja (glej odstavke 74 do 79).

Priporočilo 2 – Izboljšati izbirni postopek

Da bi se optimizirala uporaba virov in zagotovil učinkovit izbor najboljših predlogov, naj Komisija natančneje določi izbirni postopek tako, da:

1. ocenjevalcem na daljavo podaljša čas, v katerem morajo opraviti svoje delo;
2. vzpostavi dvosmerni informacijski kanal med ocenjevalci na daljavo in člani žirije, ki bo slednjim omogočil dostop do ocene, ki so jo dali ocenjevalci na daljavo, prvim pa zagotovil povratne informacije o kakovosti njihovega dela;
3. razvije namenska orodja IT za zanesljivo upravljanje postopka ocenjevanja;
4. določi, kolikokrat največ se predlog lahko ponovno predloži, s tem pa sprosti sredstva, ki se trenutno uporabljajo za ponovno ocenjevanje istega predloga v več zaporednih presečnih datumih;
5. objavi stopnjo uspešnosti na predlog projekta, da bi spodbudila sodelovanje večjega števila MSP z odličnimi inovacijskimi projekti.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2021.

Uspešnost podpore v fazah instrumenta za MSP

136

S fazo 1 se zaradi hitrega izbirnega postopka, znaka EU za upravičence in dostopa do poslovnih pospeševalnih storitev zagotavlja uspešna podpora. Poleg tega so se z njo v program EU privabila številna inovativna podjetja. Vendar pa ta faza za Komisijo pomeni preveliko breme pri upravljanju instrumenta, poleg tega pa v nekaterih državah že obstajajo podobni programi (glej odstavke 81 do 89). Faza 1 se je prenehala izvajati septembra 2019.

137

S fazo 2 instrumenta za MSP, ki je v svoji sedanji obliki zelo cenjena med vsemi deležniki, se zagotavlja uspešna podpora upravičencem. Zagotavlja se tudi blagovna znamka EU, ki podjetjem in projektom zagotavlja prepoznavnost, pripomore k zbiranju dodatnih naložb in omogoča dostop do mreže EU za storitve usposabljanja in poslovne pospeševalne storitve (glej odstavke 91 do 94).

Priporočilo 3 – Nadomestiti fazo 1 in nadgraditi podporo MSP v fazi 2

Komisija naj:

1. državam članicam predlaga, da bi sama upravljala shemo, podobno fazi 1;
2. upravičencem te sheme zagotovi dostop do storitev usposabljanja in poslovnih pospeševalnih storitev ter znamke EU;
3. ohrani fazo, podobno fazi 2, znotraj Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa na podlagi rezultatov pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2021.

138

S storitvami usposabljanja in poslovnimi pospeševalnimi storitvami bi se lahko okrepili učinki instrumenta, toda ker so se začele pozno izvajati, niso dovolj prepoznavne in jih je uporabljal le majhen delež MSP. Dodeljena sredstva so omejena in storitve bi bile lahko bolj prilagojene in bolj ciljno usmerjene v povpraševanje (glej odstavke 95 do 103).

Priporočilo 4 – Izboljšati poslovne pospeševalne storitve

Komisija naj okrepi poslovne pospeševalne storitve z dodelitvijo ustreznih virov temu področju in s tem:

1. zagotovi bolj prilagojene poslovne pospeševalne storitve;
2. z uporabo ciljno usmerjenega komunikacijskega pristopa poveča ozaveščenost med upravičenci;
3. z vzpostavitvijo povezav med velikimi zasebnimi strankami in prek javnih naročil za inovativne projekte bolje obravnava povpraševanje.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2022.

Privabljanje naložb po financiranju v okviru instrumenta za MSP

139

Večina upravičencev instrumenta za MSP še vedno potrebuje dodatno financiranje za podporo njihovih prizadevanj na področju inovacij in uvedbo njihovih inovacijskih projektov na trg. Vendar pa je Komisija le malo naredila za to, da bi vzpostavila povezave s finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU, in ni raziskala možnosti sodelovanja z nacionalnimi spodbujevalnimi institucijami. Poleg tega upravičenci večinoma ne poznajo finančnih instrumentov, ki jih podpira EU, zato je znanje Komisije o finančnih potrebah upravičencev omejeno. V poročilu EIB o dostopu do financiranja za upravičence iz leta 2018 je bilo potrjeno, da so razpoložljive informacije o finančnih instrumentih razdrobljene, komuniciranje med zasebnimi in javnimi ponudniki kapitala pa je omejeno (glej odstavke 107 do 116).

Priporočilo 5 – Vzpostaviti povezave s finančnimi instrumenti

Komisija naj:

1. redno zbira informacije o obsegu in vrsti financiranja, ki ga potrebujejo upravičenci instrumenta za MSP med izvajanjem inovativnega projekta;
2. izboljša ozaveščenost upravičencev o obstoju različnih finančnih instrumentov na ravni EU in nacionalni ravni ter svetuje o tistih, ki bi najbolje ustrezali njihovim finančnim potrebam;
3. opredeli in spodbuja sinergije s finančnimi instrumenti, ki jih podpira EU, za pomoč upravičencem instrumenta za MSP pri zbiranju sredstev;
4. v sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi spodbujevalnimi institucijami spodbuja nacionalno podprte finančne instrumente, ki bi lahko izpolnjevali finančne potrebe upravičencev instrumenta za MSP.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2022.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Alex Brenninkmeijer, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 10. decembra 2019.

Priloge

Priloga I – Metodologija

• Pregled javnih dokumentov in internih dokumentov Komisije, kot so pravna podlaga, smernice, ocene učinka, poročila o oceni in spremljanju, predlogi zakonodajnih aktov, sporočila, dokumenti o stališčih in drugi ustrezni dokumenti;
• analitični pregled podatkov iz različnih virov: CORDA, Business Objects, Innovation Scoreboard in spletno iskanje po vsebini;
• spletni vprašalniki, ki so bili marca 2019 poslani:
• 390 naključno izbranim upravičencem in neuspešnim kandidatom, ki so dobili pečat odličnosti (stopnja odgovora je znašala 71 % (in 88 % za upravičence faze 2)),
• 158 naključno izbranim ocenjevalcem na daljavo (stopnja odgovora je znašala 96 %),
• 32 nacionalnim uradom za inovacije (stopnja odgovora je znašala 100 %);
• informativni obiski ministrstev, uradov za inovacije, nacionalnih kontaktnih točk, evropske podjetniška mreže, upravičencev in drugih zadevnih deležnikov v Bolgariji, na Danskem, v Franciji, Romuniji, Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu;
• odbor neodvisnih strokovnjakov na področju inovacij z različnih področij;
• razgovori z različnimi strokovnjaki na področju inovacij, povezanimi z instrumentom za MSP, kot so člani žirij, člani strokovne svetovalne skupine za MSP v okviru programa Obzorje 2020, predstavniki svetovalnih podjetij;
• sodelovanje v vlogi opazovalcev pri predstavitvi projektov žiriji (druga faza izbirnega postopka faze 2) in na dogodku poslovnih pospeševalnih storitev;
• razgovori z uslužbenci Komisije iz GD RTD in GD CONNECT, agencij EASME in REA ter EIB in Evropskega investicijskega sklada.

Priloga II – Statistični podatki

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov agencije EASME

Priloga III – Od zamisli do predloga Evropskemu svetu za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa

• Komisija je junija 2015 na konferenci o evropskem raziskovalnem prostoru z naslovom Nov začetek za Evropo: odpiranje obdobja inovacij oziroma Evropskega raziskovalnega prostora inovacij predstavila zamisel o Evropskemu svetu za inovacije.
• Komisija je spomladi leta 2016 objavila razpis za zbiranje zamisli za prispevek k zasnovi pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije. Komisija je v okviru tega javnega posvetovanja zbrala mnenja „deležnikov” o motečih inovacijah, ki ustvarjajo nove trge, o vrzelih v sedanji podporni sferi za inovacije in o morebitnih pristojnostih Evropskega sveta za inovacije³⁹.
• Komisija je 13. julija 2016 organizirala delavnico z več kot 100 deležniki iz zasebnega, raziskovalnega in javnega sektorja za razprave o izidu razpisa za zbiranje zamisli⁴⁰.
• Komisija je novembra 2016 začela izvajati pobudo za zagon in razširitev podjetij, da bi v istem okviru združila vrsto obstoječih in novih ukrepov za podporo zagonskim podjetjem in podjetjem, ki se želijo razširiti⁴¹.
• Komisija je januarja 2017 ustanovila skupino inovatorjev na visoki ravni Evropskega sveta za inovacije, katere naloga je zagotavljati podporo pri razvoju Evropskega sveta za inovacije. Skupina, ki jo sestavljajo podjetniki, vlagatelji in strokovnjaki za inovacije, se je med marcem 2017 in decembrom 2018 sestala šestkrat, januarja 2018 pa je pripravila niz ključnih priporočil⁴².
• Komisija je 7. junija 2018 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa⁴³. Predlogu je priložena ocena učinka⁴⁴.

Kratice in okrajšave

BDP: bruto domači proizvod

EASME: Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja

EIB: Evropska investicijska banka

GD RTD: Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije

IT: informacijska tehnologija

MSP: mala in srednja podjetja

R&R: raziskave in razvoj

Glosar

Evropski sistem inovacijskih kazalnikov: primerjalna analiza inovacijske uspešnosti držav članic EU, drugih evropskih držav in sosed v regiji.

Finančni instrument: finančna podpora iz proračuna EU v obliki naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja.

Kombinirano financiranje: kombiniranje nepovratnih sredstev s posojili ali lastniškim kapitalom iz javnih in zasebnih virov.

Moteča inovacija: proizvod, storitev ali proces, ki moti obstoječe trge, tako da izriva vodilna podjetja in tehnologije ter uporablja nov sklop vrednot.

Nacionalna kontaktna točka: nacionalni subjekt, ki ga ustanovijo in financirajo vlade držav članic EU ali držav, pridruženih okvirnemu programu za raziskave, za zagotovitev podpore in smernic znotraj države za kandidate in upravičence v okviru programa Obzorje 2020.

Portal za udeležence: enotni spletni portal za kandidate in upravičence v okviru programa Obzorje 2020, namenjen opredelitvi možnosti financiranja, dostopu do dokumentov in smernic, predložitvi predlogov ter brezpapirnemu upravljanju nepovratnih sredstev in pogodb strokovnjakov. Glej http://ec.europa.eu/research/participants/portal.

Presečni datum: datum, do katerega je treba predložiti predloge za dani krog financiranja.

Pridružena država: tretja država, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo. Pridružene države okvirnega programa Obzorje 2020 sodelujejo pod enakimi pogoji kot pravni subjekti iz držav članic EU.

Prodorna inovacija: proizvod, storitev ali proces, s katerim se uvede nova tehnologija ali nov poslovni model, ki privede do spremembe paradigem, pri čemer se ustvarijo znatne konkurenčne prednosti.

Razpis za zbiranje predlogov: dokument, s katerim so morebitni upravičenci vabljeni k oddaji vloge in ki ga objavi javni subjekt, ki tako napove, da namerava financirati projekte, s katerimi se bodo uresničevali opredeljeni cilji.

Upravičenec: fizična ali pravna oseba, ki prejme nepovratna sredstva ali posojilo iz proračuna EU.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Alex Brenninkmeijer, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Raphael Debets, vodilni upravni uslužbenec John Sweeney, vodja naloge Juan Antonio Vazquez Rivera ter revizorji Alvaro Garrido‑Lestache Angulo, Wayne Codd in Marco Montorio.

Od leve proti desni: John Sweeney, Marco Montorio, Raphael Debets, Juan Antonio Vazquez Rivera, Wayne Codd, Alex Brenninkmeijer, Alvaro Garrido-Lestache Angulo.

Končne opombe

¹ Impact Assessment of the 9th EU Framework Programme for Research and Innovation (a New Horizon for Europe).

² The vital 6 per cent. How high-growth innovative businesses generate prosperity and jobs, 2009, NESTA (National Endowment for Science, Technology and the Arts).

³ Henrekson, M. in Johansson, D., 2010. Gazelles as job creators: a survey and interpretation of the evidence. Small Business Economics, 35, 227–244, str. 240.

⁴ Sporočilo Komisije EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020.

⁵ http://ec.europa.eu/research/innovation-union/index_en.cfm

⁶ Uredba (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020.

⁷ Prav tam.

⁸ http://ec.europa.eu/research/bitlys/h2020_associated_countries.html

⁹ https://www.sbir.gov/about/about-sbir.

¹⁰ COM(2018) 435, predlog uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, junij 2018.

¹¹ Aprila 2019 so Komisija, Evropski parlament in Svet dosegli začasni splošni dogovor o programu Obzorje Evropa.

¹² Koncept nebankabilnosti je v pogosto zastavljenih vprašanjih Evropskega sveta za inovacije opredeljen kot nezmožnost privabljanja zadostnih finančnih sredstev.

¹³ Na primer zagotavljanje finančne podpore za projekte z lastniškim financiranjem in delno sprejetje izbirnih postopkov, izvedenih v okviru drugih razpisov ali programov.

¹⁴ Posebni poročili o jamstvih (Posebno poročilo št. 20/2017 o jamstvenem skladu za MSP) in o tveganem kapitalu (Posebno poročilo št. 17/2019).

¹⁵ Uredba (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020.

¹⁶ Letno poročilo strokovne svetovalne skupine o inovacijah v MSP za leto 2014.

¹⁷ https://sbir.nih.gov/reauthorization#eligibilityDiv

¹⁸ Delovni dokument organizacije Nesta št. 11/02, A look at business growth and contraction in Europe.

¹⁹ Uredba (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020.

²⁰ Uvodna izjava 14 Sklepa Sveta št. 2013/743/EU.

²¹ Države članice EU-13 so Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija, države EU‑15 pa sestavlja preostalih 15 držav članic Evropske unije.

²² https://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards_sl

²³ Evaluation of the SME instrument and the activities under Horizon 2020 Work Programme Innovation in SMEs, februar 2017.

²⁴ http://ec.europa.eu/research/participants/data/support/ncp/h2020-standards-principles_en.pdf

²⁵ Posebno poročilo št. 28/2018 – Večina ukrepov za poenostavitev v programu Obzorje 2020 je olajšala sodelovanje upravičencev, vendar so še vedno možne izboljšave.

²⁶ http://www.access4smes.eu/project/#_goal

²⁷ Uredba Komisije št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom.

²⁸ The Impact of Direct Support to R&D and Innovation in Firms, Compendium of Evidence on the Effectiveness of Innovation Policy Intervention, avgust 2012.

²⁹ Dokument urada SBA Office of Investment and Innovation o raziskovalnem programu ZDA za inovacije v malih podjetjih, december 2016.

³⁰ Obvestilo Komisije C(2018) 3051, 15.5.2018.

³¹ Uredba (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020.

³² Svetovalna skupina EIB-Innovfin: Improving Access to Finance for Beneficiaries of the SMEI, marec 2018.

³³ To so med drugim: pobuda za dostop do tveganega financiranja (InnovFin) v okviru programa Obzorje 2020, dostop do financiranja za MSP (COSME) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI).

³⁴ Svetovalna skupina EIB-Innovfin: Improving Access to Finance for Beneficiaries of the SME-I, marec 2018.

³⁵ H2020 Expert Advisory Group, Innovation in SMEs, Annual Report, 2016.

³⁶ Vir: agencija EASME

³⁷ Vir: podatki Evropskega računskega sodišča, pripravljeni na podlagi podatkov agencije EASME. Diagram ne zajema držav, za katere s tehniko spletnega iskanja po vsebini ni bilo mogoče zajeti nobenih dodatnih naložb.

³⁸ H2020 EAG Innovation in SMEs, Consultation on the EU Strategic WP 2018–2020, junij 2016.

³⁹ Ideas for an EIC, Overview of Responses to the Call for Ideas, 2016.

⁴⁰ Ideas for an EIC - Summary of a validation workshop with stakeholders held on 13 July 2016.

⁴¹ COM(2016) 733 final, sporočilo z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij, november 2016.

⁴² Europe is back: Accelerating breakthrough innovation skupina inovatorjev na visoki ravni Evropskega sveta za inovacije, januar 2018.

⁴³ COM(2018) 435, predlog uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, junij 2018.

⁴⁴ SWD(2018) 307 final, delovni dokument služb Komisije, ocena učinka, junij 2018.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	22. 1. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	6. 11. 2019
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	10. 12. 2019
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	16. 1. 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-4158-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/854	QJ-AB-19-025-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-4166-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/84349	QJ-AB-19-025-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic. Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in zanje nimate licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove izjave o varstvu osebnih podatkov.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.