Posebno poročilo
št.13 2018

Radikalizacija, ki vodi v terorizem: Komisija je obravnavala potrebe držav članic, toda pri usklajevanju in vrednotenju je bilo nekaj pomanjkljivosti

O poročilu Radikalizacija je pojav, pri katerem ljudje sprejmejo ideje, ki bi lahko privedle do terorističnih dejanj. Komisija države članice podpira pri njihovih prizadevanjih za boj proti radikalizaciji, na primer z izmenjavo dobrih praks. Pri tem uporablja vse širši nabor skladov EU. Sodišče je preučilo, ali je Komisija dobro upravljala svojo podporo. Ugotovilo je, da je upoštevala potrebe držav članic in z ustreznimi pobudami, kot je Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, spodbujala sodelovanje. Vendar so pri splošnem usklajevanju ukrepov za odziv na radikalizacijo, ki ga je izvajala Komisija, in njenem okviru za vrednotenje uspešnosti njene podpore obstajale nekatere pomanjkljivosti. Sodišče je zato dalo več priporočil za izboljšanje usklajevanja Komisije, da bi se lahko kar najbolje izkoristila potencialna sinergija in izboljšal okvir za ocenjevanje rezultatov.

Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:
PDF
PDF General Report

Povzetek

I

Države članice EU so odgovorne za svojo nacionalno varnost, kar vključuje boj proti terorizmu. Pristojne so za pripravo in izvajanje ukrepov na nacionalni ravni, katerih cilj je boj proti radikalizaciji, tj. pojavu, pri katerem ljudje sprejmejo ekstremistične ideologije in vedenje, ki bi lahko privedli do terorističnih dejanj. Ker radikalizacijo povzroča več dejavnikov, se za reševanje problema običajno uporablja cela vrsta preventivnih ukrepov. Naloga Komisije je, da podpira države članice pri njihovih prizadevanjih in pomaga pri izmenjavi dobrih praks. Pri tem uporablja vse širši nabor skladov EU.

II

Sodišče je pri reviziji preučilo, ali Komisija dobro upravlja to medsektorsko podporo. Ocenilo je zlasti, ali:

  1. Komisija daje ustrezno podporo državam članicam;
  2. so ukrepi, financirani iz različnih skladov EU, usklajeni, da se čim bolj izkoristi možna sinergija;
  3. je Komisija vzpostavila okvir za ocenjevanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti svoje podpore.
III

Vzeto v celoti je Sodišče ugotovilo, da je Komisija obravnavala potrebe držav članic, vendar je bilo pri usklajevanju in vrednotenju nekaj pomanjkljivosti.

IV

Komisija je z različnimi pobudami, kot so Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, Internetni forum EU in Evropska mreža za strateško komuniciranje, spodbujala sodelovanje med državami članicami.

V

Komisija je usklajevala svojo medsektorsko podporo, na primer s posvetovanji med generalnimi direktorati pri odobravanju delovnih programov, kar je privedlo do sinergije med njenimi ukrepi. Še vedno pa obstajajo možnosti za izboljšanje usklajevanja ukrepov Komisije, in to kljub nedavnim izboljšavam. Na primer, pregled ukrepov na tem področju, financiranih s sredstvi EU, ki ga je pripravila Komisija, ne vključuje ukrepov, ki so jih upravljale države članice, čeprav bi bilo to koristno za čim boljši izkoristek sinergije. Sodišče je ugotovilo tudi, da Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, ki je ena glavnih pobud Komisije, ni bila popolnoma izkoriščena za razširjanje rezultatov uspešnih projektov, ki jih financira EU.

VI

Komisija ni dovolj dodelala okvira za ocenjevanje uspešnosti svoje podpore in njene stroškovne učinkovitosti. Tako na primer ni razčlenila splošnih ciljev politike na bolj specifične in merljive cilje, za porabljena sredstva pa ni bilo kazalnikov in količinsko opredeljenih ciljev, s katerimi bi se meril uspeh pri odzivanju na radikalizacijo.

VII

Poleg tega se dosežki posameznih ukrepov pogosto merijo kot količina dejavnosti in ne kot uspešnost. Zato obstaja tveganje, da Komisija pri pripravi ukrepov ali nadaljnjem razvoju svoje politike ne bo razširjala ali upoštevala koristnih spoznanj.

VIII

Na podlagi svojih ugotovitev Računsko sodišče Komisiji priporoča, naj:

  1. izboljša okvir za splošno usklajevanje ukrepov za obravnavanje radikalizacije,
  2. poveča praktično pomoč za strokovnjake iz prakse in oblikovalce politik v državah članicah,
  3. izboljša okvir za ocenjevanje rezultatov.

Uvod

EU podpira države članice pri njihovem boju proti terorizmu

01

Države članice so odgovorne za svojo nacionalno varnost.1 V skladu s svojo oceno tveganja so razvile različne pristope k boju proti terorizmu. Naloga EU pa je, da si z omogočanjem izmenjave informacij, operativnega sodelovanja ter izmenjave znanja in izkušenj prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti.2 Leta 2005 je Svet sprejel strategijo EU za boj proti terorizmu3 s štirimi stebri:

  1. preprečevanje: obravnavanje vzrokov radikalizacije in novačenja za terorizem;
  2. zaščita: zaščita državljanov in infrastrukture z boljšim varovanjem meja, prometa in kritične infrastrukture;
  3. pregon: pregon in preiskava teroristov z oviranjem načrtovanja, potovanj in komuniciranja, onemogočanjem podpornih mrež, prekinitvijo financiranja in dostopa do materialov za napade ter privedbo teroristov pred sodišče;
  4. odzivanje: obvladovanje in minimiziranje posledic terorističnih napadov.
02

Leta 2005 je bilo v Evropski agendi za varnost4 opredeljeno, kako bi lahko EU podpirala države članice v boju proti terorizmu. Agenda se osredotoča na preprečevanje radikalizacije in grožnjo, ki jo predstavljajo tuji teroristični bojevniki (tisti, ki se vračajo v Evropo, potem ko so bili člani terorističnih skupin na območjih konfliktov). Poudarja potrebo po boljši zaščiti državljanov in kritične infrastrukture ter po boju proti terorizmu zunaj EU. Podčrtuje pomen kaznovanja teroristov in njihovih podpornikov ter onemogočanja njihovega dostopa do sredstev, orožja in razstreliva. Poudarja tudi potrebo po boljši izmenjavi informacij zaradi sledenja osebam, vključenim v teroristične dejavnosti.

03

V boj proti terorizmu so vključene razne institucije in organi EU. Komisija s sporočili prispeva k strategiji EU, ki jo je sprejel Svet v obliki sklepov. Vlaga tudi predloge zakonodajnih aktov o boju proti terorizmu, o katerih razpravljata in jih sprejmeta Evropski parlament in Svet.5 Odgovorna je za dobro finančno poslovodenje sredstev EU in usklajevanje svojih generalnih direktoratov ter spremljanje agencij pri zagotavljanju podpore državam članicam. Komisar za varnostno unijo dela pod vodstvom prvega podpredsednika Komisije in pomaga komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo pri zagotavljanju varnostnega odziva Komisije na terorizem. Naloga koordinatorja Sveta za protiterorizem je spremljanje izvajanja strategije EU za boj proti terorizmu kot celote in zagotavljanje aktivne vloge EU v tem boju.

Komisija uporablja širok nabor ukrepov za pomoč državam članicam pri odzivanju na radikalizacijo

04

Odzivanje na radikalizacijo je ključni del boja proti terorizmu. Večina oseb, ki so osumljene, da so sodelovale v nedavnih terorističnih napadih v Evropi, so bili radikalizirani evropski državljani.6 Po mnenju Komisije v njenih sporočilih o podpiranju držav članic pri odzivanju na radikalizacijo, ki vodi v terorizem,7 je radikalizacija običajno rezultat kombinacije različnih dejavnikov. Najnovejše sporočilo Komisije opisuje mrežo družbenih potisnih dejavnikov (npr. marginalizacija in izključenost) in ideoloških poteznih dejavnikov (npr. zloraba verskih diskurzov, s katerimi osebe, ki novačijo, utemeljujejo nasilna dejanja).

05

Komisija meni, da je podpiranje držav članic pri njihovem boju proti radikalizaciji večplasten in kompleksen izziv, ki ga je mogoče izvajati samo s kombinacijo ukrepov na več področjih in s povezovanjem deležnikov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.8 Ti ukrepi se financirajo iz različnih virov, kot so Sklad za notranjo varnost, program Obzorje 2020, program Pravosodje, program Erasmus+ in Evropski socialni sklad. Pri nobenem od teh skladov odziv na radikalizacijo ni poseben cilj. Različne ukrepe Komisije upravljajo osem generalnih direktoratov Komisije, Europol, Eurojust in države članice (glej Prilogo). Pristop Komisije k podpiranju držav članic pri odzivanju na radikalizacijo je prikazan na sliki 1.

Slika 1

Kako Komisija podpira države članice pri odzivanju na radikalizacijo

Vir: Evropsko računsko sodišče

06

Nepovratna sredstva za raziskave za pridobivanje znanja o radikalizaciji se zagotavljajo v okviru programa Obzorje 2020. Raziskovalne teme vključujejo sodobne trende radikalizacije in pripravo celovitega pristopa k nasilni radikalizaciji. Dobre prakse se izmenjujejo v okviru pobud, kot je Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji (glej okvir 1).

Okvir 1

Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji

Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji je bila ustanovljena leta 2011. Povezuje strokovnjake iz prakse po Evropi, kot so psihologi, učitelji, socialni delavci, policisti, delavci v zaporih in svetovalci v probacijskih enotah, ki se ukvarjajo neposredno z osebami, ki so dovzetne za radikalizacijo ali so že radikalizirane. Njen cilj je pomagati strokovnjakom, ki delajo neposredno v praksi (in ne snovalcem politike in teoretikom), in jih opolnomočati v boju proti radikalizaciji in ponovnem vključevanju nasilnih ekstremistov:

  • s spodbujanjem izmenjave izkušenj, npr. na sestankih in konferencah,
  • s spodbujanjem uporabe ustreznih praktičnih orodij,
  • z razširjanjem informacij in strokovnega znanja.

Center odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji zagotavlja koordinacijo in podpira Mrežo. Njegove strokovne zmogljivosti se uporabljajo za usmerjanje devetih delovnih skupin Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (tematskih skupin, v okviru katerih se srečujejo strokovnjaki iz prakse zaradi izmenjave idej, znanja in izkušenj), zagotavljanje podpore po meri za posamezne države (npr. delavnice in programi usposabljanja) ter razširjanje znanja in praks. Center upravlja zunanji izvajalec na podlagi pogodbe, financira pa se iz Sklada za notranjo varnost – Policija. Skupni pogodbeni znesek za obdobje 2015–2019 znaša 25 milijonov EUR.

07

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin v okviru Europola, internetni forum EU in Evropska mreža za strateško komuniciranje se borijo proti spletni teroristični propagandi.

Okvir 2

Boj proti teroristični propagandi

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin

Enota je bila vzpostavljena 1. julija 2015, deluje pa v okviru Evropskega centra za boj proti terorizmu pri Europolu. V letu 2017 je razpolagala s proračunom v višini 4,5 milijona EUR.

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin se bori proti spletni radikalizaciji in novačenju, ki ga izvajajo teroristi. Označuje spletne teroristične vsebine in nanje opozarja ponudnike spletnih storitev, kot so YouTube (Google), Microsoft, Facebook in Twitter, ter pripravlja ocene, ki jim omogočajo, da se odločijo, ali bodo te vsebine odstranili ali ne. Sporazumno z državami članicami se osredotoča na islamistično teroristično propagando, ki sega preko meja.

Enota zagotavlja tudi strokovno znanje o spletnem komuniciranju kot pomoč državam članicam pri preiskavah ter pripravlja strateške analize za odkrivanje terorističnih nevarnosti.

Internetni forum EU

Decembra 2015 je Komisija vzpostavila Internetni forum EU, ki se financira iz Sklada za notranjo varnost – Policija. Forum z organiziranjem srečanj in konferenc povezuje vlade, Europol, internetna podjetja, koordinatorja za protiterorizem, Evropsko mrežo za strateško komuniciranje in Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji. Ima dva cilja:

  • zmanjšati dostopnost terorističnih vsebin na spletu,
  • opolnomočati partnerje civilne družbe za povečanje količine uspešnih alternativnih diskurzov na spletu.

Evropska mreža za strateško komuniciranje

Evropska mreža za strateško komuniciranje je mreža, v okviru katere si strokovnjaki držav članic izmenjujejo dobre prakse o strateškem komuniciranju. Njena svetovalna skupina svetuje vladam pri pripravi komunikacijskih strategij in protipropagandnih kampanj.9 Nepovratna sredstva v višini 2,2 milijona EUR za financiranje dejavnosti mreže od januarja 2015 do septembra 2017 so se zagotavljala iz Sklada za notranjo varnost – Policija.

08

Vključujoče in odporne družbe se podpirajo s projekti, kot je STRESAVIORA in ki se prav tako financirajo iz Sklada za notranjo varnost – Policija (glej okvir 3). Poleg tega so krepitvi odpornosti in doseganju prikrajšanih skupnosti namenjeni tudi projekti, financirani iz programa Erasmus+ in Evropskega socialnega sklada. Čeprav so cilji teh projektov veliko širši in projekti niso zasnovani posebej za boj proti radikalizaciji, ti projekti posredno prispevajo k njenemu preprečevanju.

Okvir 3

STRESAVIORA

V projekt STRESAVIORA I so bili vključeni raziskovalci, ki so ugotovili, da bi morali mladi postati odpornejši, izražati svoja mnenja, se vključevati v razprave in se postaviti zase. Vključene so bile tudi osebe iz njihovega neposrednega družbenega okolja (npr. starši, učitelji in policisti), katerih ozaveščenost bi bilo treba izboljšati.

Projekt STRESAVIORA II je namenjen uporabi orodij za povečanje odpornosti, ki so bila pripravljena v prvi fazi projekta v dveh mestih v petih državah članicah EU (Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska). Projekt obravnava vse vrste radikalizacije (ne samo islamistično), zato bi ga bilo mogoče razširiti in vanj vključiti tudi druge dele Evrope z drugačnimi potrebami. Sredstva zanj v višini 0,7 milijona EUR se zagotavljajo iz Sklada za notranjo varnost – Policija.

09

Komisija podpira države članice pri odkrivanju in obravnavanju radikaliziranih oseb z omogočanjem izmenjave informacij med organi pregona držav članic (npr. v okviru schengenskega informacijskega sistema). Podpira tudi pripravo strategij izstopa za pomoč posameznikom pri osvoboditvi iz radikaliziranih sredin in ponovno vključitev v družbo s projekti rehabilitacije in de-radikalizacije, ki se financirajo iz programa Pravosodje.

10

Za odzivanje na radikalizacijo v državah zunaj Evrope se uporabljajo namenski protiteroristični ukrepi in vključevanje te teme v druge ukrepe. To vključuje programe, ki se financirajo iz evropskih razvojnih skladov, programa Erasmus+, evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

Obseg revizije in revizijski pristop

Obseg revizije

11

Sodišče je preučilo, ali je Komisija ustrezno upravljala podporo za države članice pri odzivanju na radikalizacijo, ki vodi v terorizem. Želelo je odgovoriti na spodnja vprašanja.

  1. Ali Komisija zagotavlja ustrezno podporo državam članicam?
    Za odgovor na to vprašanje je Sodišče ocenilo, ali so bili cilji politike Komisije in njeni ukrepi zasnovani tako, da so odražali potrebe držav članic.
  2. Ali se ukrepi, financirani iz različnih skladov EU, usklajujejo, tako da so sinergije čim bolj izkoriščene?
    Za odgovor na to vprašanje je Sodišče ocenilo, ali je Komisija vzpostavila postopke, ki so potrebni za usklajevanje njene podpore.
  3. Ali je Komisija vzpostavila okvir za ocenjevanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti svoje podpore?
    Za odgovor na to vprašanje je Sodišče preučilo, ali je Komisija vzpostavila okvir kazalnikov in poročil, potreben za oceno, ali je njena politika uspešna in zagotavlja stroškovno učinkovitost. Preučilo je tudi, ali se je pri ocenjevanju posameznih ukrepov merila tudi uspešnost in ne samo dejavnosti.
12

Sodišče se je osredotočilo v glavnem na obdobje po letu 2014, ki se ujema z začetkom obdobja financiranja 2014–2020 za sklade in programe Komisije.

13

Sodišče se je osredotočilo v glavnem na upravljanje ukrepov v EU, ki so bili v prvi vrsti namenjeni preprečevanju radikalizacije in boju proti njej, čeprav je upoštevalo tudi tiste, ki imajo širše cilje, kot je socialna vključenost prikrajšanih skupin. Ni pa preučilo informacijskih sistemov (npr. schengenskega informacijskega sistema) za izmenjavo informacij o podrobnostih v zvezi z radikaliziranimi posamezniki med državami članicami.

Revizijski pristop

14

Delo Sodišča na terenu je potekalo od novembra 2016 do marca 2017. Opažanja Sodišča temeljijo na naslednjih virih dokazov:

  1. pregledu dokumentacije o politikah, postopkih in ukrepih v zvezi s pomočjo državam članicam pri odzivu na radikalizacijo;
  2. razgovorih z generalnimi direktorati Komisije, ki upravljajo sklade in orodja EU za odziv na radikalizacijo, Centrom odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, enoto EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu ter Mednarodnim centrom za boj proti terorizmu (organizacijo, ki spodbuja izmenjavo znanja in idej v zvezi z bojem proti terorizmu);
  3. anketi, ki smo jo poslali kontaktnim točkam v stalnih predstavništvih vseh držav članic pri EU. Nanjo je odgovorilo 15 od 28 kontaktnih točk za boj proti terorizmu, kar pomeni 54-odstotno stopnjo odziva. Anketa je vsebovala vprašanja o ustreznosti in dodani vrednosti podpore za države članice ter izzivih zanjo;
  4. obiskih nacionalnih organov v Belgiji in Franciji zaradi ocene ustreznosti in dodane vrednosti prejete podpore.

Opažanja

Podpora je ustrezna in dobro zasnovana

15

Sodišče je preučilo okvir Komisije za to politiko, da bi ocenili, ali je ustrezal potrebam držav članic in ali so bile v njem kake vrzeli. Preučilo je tudi, ali so bili ukrepi zasnovani tako, da bi imele države članice korist od ukrepanja na evropski ravni.

Komisija je, razen z nekaj izjemami, obravnavala potrebe držav članic

16

Oblikovalci politike v državah članicah lahko obveščajo Komisijo o področjih, na katerih potrebujejo pomoč pri odzivanju na radikalizacijo, in sicer na različnih sestankih, v okviru mrež in z dokumenti (npr. delovna skupina Sveta za področje terorizma, mreža nacionalnih oblikovalcev preprečevalne politike, vzpostavljena februarja 2017, in sklepi Sveta) ali kot del sprejemanja programov dela za sklade EU. Sodišče je ugotovilo, da je Komisija pri pripravi svojega okvira politike za odziv na radikalizacijo upoštevala potrebe, o katerih so jo obvestili snovalci politike v državah članicah (glej okvir 4).

Okvir 4

Primeri, v katerih je Komisija upoštevala potrebe, o katerih so jo obvestile države članice

Novembra 2015 so ministri držav članic za pravosodje in notranje zadeve uporabili sklepe Sveta Evropske unije, da bi poudarili, da mora Komisija podpreti države članice pri odzivanju na radikalizacijo v zaporih. Kot odgovor na to je bil v sporočilo iz leta 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, vključen poudarek, dan radikalizaciji v zaporih.

Po terorističnih napadih v Parizu in na Danskem v začetku leta 2015 so ministri EU za izobraževanje marca 2015 izdali pariško deklaracijo o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem. V skladu s to deklaracijo je bil v sporočilu iz leta 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, dan večji poudarek boju proti socialni izključenosti.

17

Tako kot so se spremenile potrebe držav članic zaradi spreminjajočega se stanja ogroženosti, se je spremenila tudi podpora Komisije. Komisija pri spreminjanju svoje pomoči upošteva delo evropskih organov, kot je Europol, ki ji zagotavlja informacije o stanju ogroženosti v državah članicah (glej okvir 5).

Okvir 5

Podpora Komisije se spreminja glede na stanje ogroženosti

V odziv na nedavne teroristične napade v Evropi in analizo Europola je v sporočilu iz leta 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, poudarjena grožnja, ki jo pomenijo tuji teroristični bojevniki povratniki (ki so zapustili svoj dom v EU in odpotovali v druge države, npr. območja spopadov v Siriji in Iraku, da bi sodelovali v terorističnih bojih ali urjenju). Okrepljena je bila tudi podpora za pripravo strategij izstopa za pomoč posameznikom pri osvoboditvi iz radikaliziranih sredin in ponovni vključitvi v družbo.

18

Ker Komisija upošteva potrebe, o katerih so jo obvestile države članice, okvir politike osredotoča podporo za države članice na ustrezna področja. Anketa Sodišča je potrdila, da je po mnenju večine anketirancev, ki so odgovorili na anketo, podpora Komisije za države članice na različnih področjih ustrezna (glej sliko 2). Odstotek se je gibal med 64 % in 80 %, odvisno od področja. V Prilogi je prikazano, kako je Komisija v svojem okviru politike usmerjala pomoč na različna področja in poleg tega uporabljala različne sklade EU za izvajanje ukrepov, ki ta področja dejansko obravnavajo v praksi.

Slika 2

Ustreznost podpore Komisije

Vir: revizijska anketa za stalna predstavništva držav članic pri EU

19

Vendar so obstajale izjeme, pri katerih potrebe niso bile dovolj upoštevane.

  1. Belgijski organi so seznanili Sodišče, da tradicionalni mediji (televizija, radio in časopisi) niso bili dovolj obravnavani v okviru politike. Menili so, da je pomembno vključiti to vprašanje v okvir politike, da se omogoči razmislek o vlogi medijev ne samo pri spodbujanju posameznikov k odhodu iz Evrope zaradi bojevanja v Siriji, ampak tudi pri njihovem prispevku k polarizaciji družbe, kar bi lahko povzročilo napetosti, ki bi privedle do radikalizacije.
  2. V praksi potreba po pripravi strategij izstopa (glej okvir 5) ni bila dovolj obravnavana. Leta 2014 je Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov za projekte, ki naj bi se financirali iz Sklada za notranjo varnost – Policija. Razpis je bil namenjen obravnavanju dveh prioritet: boja proti radikalizaciji in priprave strategij izstopa. Financirali pa so se samo projekti, s katerimi je bila obravnavana prva prioriteta, tj. preprečevanje radikalizacije, ker so bili višje uvrščeni na prednostni lestvici. V programih dela za leti 2015 in 2016 za Sklad za notranjo varnost – Policija niso bili vključeni nobeni dodatni razpisi za zbiranje predlogov za pripravo programov za strategije izstopa.

Podpora je zasnovana tako, da bi države članice imele korist od ukrepanja na evropski ravni

20

Ne samo, da Komisija podporo usmerja na ustrezna področja, ampak sklade in orodja EU uporablja za zagotavljanje konkretne podpore za države članice, ki naj bi prinašala korist od ukrepanja na evropski ravni. Primeri te podpore vključujejo Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (glej okvir 1), Internetni forum EU, Evropsko mrežo za strateško komuniciranje in enoto EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu (glej okvir 2). Te pobude, namenjene posebej radikalizaciji, spodbujajo sodelovanje med državami članicami in sploh ne bi bile izvedene ali vsaj ne tako učinkovito, če bi države članice ukrepale same.

21

Tudi nacionalni programi Sklada za notranjo varnost – Policija, ki jih upravljajo države članice, so zasnovani tako, da prinašajo koristi zaradi delovanja na evropski ravni, in sicer z zviševanjem nacionalnih standardov za zmanjševanje razlik in spodbujanjem sinergije med državami članicami. 18 držav članic je v svoje nacionalne programe vključilo ukrepe, namenjene posebej radikalizaciji. Belgija je na primer financirala projekte za povečevanje ozaveščenosti o radikalizaciji v zaporih, podpiranje mreže za pomoč ranljivim družinam ter financiranje mobilnih multidisciplinarnih teamov za analizo potreb lokalnih organov in pripravo predlogov lokalnih strategij.

Komisija spodbuja sinergijo, lahko pa bi izboljšala koordinacijo

22

Komisija je vse bolj aktivna pri podpiranju držav članic pri odzivu na radikalizacijo. 14 od 15 anketirancev, ki so odgovorili na vprašanja, (glej odstavek 15) je menilo, da je bila Komisija takrat aktivnejša kot pet let prej. Zaradi raznolikosti ukrepov Komisije, ki se financirajo iz raznih skladov, ki jih upravlja osem generalnih direktoratov, ter se nanašajo na različna področja (glej odstavek 5), je potrebna uspešna koordinacija. Sodišče je zato preučilo, ali Komisija usklajuje svoje ukrepe tako, da dosega čim večjo sinergijo. Pregledalo je postopke za posvetovanje z različnimi generalnimi direktorati pred dodelitvijo sredstev EU. Pregledalo je tudi glavne ukrepe, financirane iz različnih skladov EU, da bi odkrilo sinergije, ter preučilo, ali ima Komisija celovit pregled vseh svojih ukrepov za boj proti radikalizaciji, ki je potreben za doseganje čim večje potencialne sinergije. Preverilo je zlasti, ali je Komisija v celoti izkoristila Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji, na primer za razširjanje rezultatov o ukrepih, ki jih financira EU.

Komisija spodbuja sinergijo

23

V Prilogi je prikazano, da so različni ukrepi Komisije lahko namenjeni podobnim vprašanjem. Ker je Komisija na tem področju vse bolj aktivna, obstajajo priložnosti za sinergijo, zlasti kadar se ukrepi prepletajo. Na primer:

  1. sredstva Sklada za notranjo varnost – Policija, dana državam članicam za usposabljanje učiteljev, bi bila lahko namenjena za obravnavanje podobnih vprašanj, kot se obravnavajo v projektih Erasmus+;
  2. projekti za usposabljanje zaposlenih v zaporih in večanje njihove ozaveščenosti, ki se financirajo iz programa Pravosodje, so namenjeni reševanju podobnih vprašanj kot projekti, financirani iz programa Erasmus+ in Sklada za notranjo varnost – Policija.
24

Komisija je imela uvedenih več postopkov za lažje usklajevanje, da bi čim bolj povečala sinergijo in se izognila podvajanju podpore (glej okvir 6).

Okvir 6

Primeri postopkov Komisije za omogočanje lažjega usklajevanja

Različni generalni direktorati sodelujejo v okviru procesa, imenovanega medsektorsko posvetovanje, pri odobravanju letnih programov dela, v katerih so opredeljeni načrtovani ukrepi za sklade EU. V nekaterih letnih programih dela se zahteva, da projekti dopolnjujejo druge ukrepe. Na primer:

  • v programu dela za leto 2016 za program Pravosodje se zahteva, da morajo ukrepi zagotavljati doslednost, komplementarnost in sinergijo z ukrepi, ki jih podpirajo drugi skladi EU, vključno s Skladom za notranjo varnost – Policija ter programoma Erasmus+ in Obzorje 2020;
  • v programu dela za leto 2016 za ukrepe Sklada za notranjo varnost – Policija, ki jih upravlja Komisija na centralni ravni, se zahteva, da so projekti komplementarni z dejavnostmi Europola.

V razpisih za zbiranje predlogov (postopek za zbiranje vlog za financiranje projektov) se od predlagateljev lahko zahteva, da dokažejo, da ne bodo podvajali že obstoječih pobud. Na primer, leta 2014 se je v razpisu za zbiranje predlogov Sklada za notranjo varnost – Policija o preprečevanju radikalizacije od predlagateljev zahtevalo, da dokažejo, da se z njihovimi predlogi ne podvajajo že obstoječe delo, projekti in pobude, vključno z dejavnostmi Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji.

25

Sodišče je preučilo ukrepe na različnih področjih, financirane iz raznih skladov. Ugotovilo je, da je koordinacija Komisije privedla do sinergije med njenimi ukrepi. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji se na primer uporablja za razširjanje rezultatov drugih projektov, ki jih financira EU (glej okvir 7). Dodatni primeri so prikazani na sliki 3, ki prikazuje več ukrepov, financiranih iz treh skladov EU, ter sinergijo v okviru posameznega sklada in med skladi. Na primer, Komisija je uporabila 7. okvirni program (program za raziskave pred programom Obzorje 2020) za financiranje raziskovalnega projekta IMPACT10 za pripravo orodij za vrednotenje ukrepov v zvezi z radikalizacijo. Ta orodja so se uporabljala v okviru projekta STRESAVIORA, ki je bil financiran iz Sklada za notranjo varnost – Policija. Ta projekt je bil nato nadgrajen, njegovi rezultati pa razširjeni v okviru projekta, financiranega iz programa Erasmus+.

Okvir 7

Zbirka Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji: primer sinergije med projekti, ki jih financira EU

Zbirka pristopov in praks Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ki se od leta 2014 redno posodablja, vsebuje podrobnosti o projektih boja proti radikalizaciji v EU, ki jih je mogoče prenesti v druga okolja. Projekti so bili predloženi na sestanku delovne skupine Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji v medsebojni strokovni pregled, odobril pa jih je usmerjevalni odbor Mreže. V zbirko je vključenih 108 praks, med njimi tudi 16 projektov, ki jih financira EU.

Slika 3

Primeri sinergije med ukrepi Komisije za odziv na radikalizacijo

Vir: Evropsko računsko sodišče

Nekatere pomanjkljivosti pri usklajevanju

26

Čeprav Komisiji uspe odkriti in izkoristiti veliko povezav med ukrepi, obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju kot celoti.

  1. Za načrtovanje različnih skladov EU in poročanje o njih so odgovorni različni generalni direktorati (glej Prilogo). Na primer, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo je odgovoren za usklajevanje projektov, financiranih iz programa Erasmus+, Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike pa za usklajevanje projektov, financiranih iz programa Pravosodje. Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve vodi pripravo okvira politike Komisije in spremlja njegovo izvajanje,11 vendar do leta 2017 ni obstajal okvir za usklajevanje vseh ukrepov EU za odziv na radikalizacijo, da bi se odkrila potencialna sinergija med skladi.
  2. Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve je šele leta 2017 evidentiral projekte za boj proti radikalizaciji, ki jih financira EU. To pomeni, da Komisija do takrat ni imela konsolidiranega seznama ukrepov za odziv na radikalizacijo, financiranih iz različnih skladov EU. Poleg tega je bilo evidentiranje omejeno na ukrepe, ki jih upravlja Komisija na centralni ravni, in ni vključevalo tistih, ki jih upravljajo države članice in so v njihovih nacionalnih programih.
27

Med razgovori s predstavniki enote EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu in Evropske mreže za strateško komuniciranje so bile opredeljene možnosti za boljše usklajevanje ukrepov, ki jih financira EU.

  1. Europol je omenil, da obstaja možnost, da se sinergija poveča z usklajevanjem časovnega načrtovanja in vsebine protipropagandnih kampanj in odstranjevanja terorističnega gradiva s spleta.
  2. Evropska mreža za strateško komuniciranje je navedla, da bi imela korist od dostopa do Europolovih analiz trendov v teroristični propagandi (kolikor je to dovoljeno v skladu z upravnim sporazumom med Komisijo in Europolom) in od intenzivnejšega vključevanja v raziskovalni projekt VOX-Pol12, ki ga financira EU. Te informacije bi ji omogočile, da vladam zagotovi boljše svetovanje v zvezi s pripravo komunikacijskih strategij in protipropagandnih kampanj.

Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji se ne uporablja, kot bi se lahko

28

Čeprav Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji prinaša koristi zaradi delovanja na evropski ravni, Sodišče meni, da bi bila v praksi njena dodana vrednost lahko večja.13

  1. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji bi lahko dala več praktičnih izložkov, na primer z analizo praks v državah članicah (npr. z več obiski na kraju samem) in pripravo podrobnega primerjalnega popisa pristopov, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah. Sporočilo o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem, iz leta 2014 omenja zbirko Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ki je bila prvič objavljena leta 2014, kot zbirko najboljših praks. Vendar je v uvodu zbirke napisano, da so vključene prakse samo informativne in naj bi služile le kot navdih. Sodišče je tudi ugotovilo, da vnosi v zbirki Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji vsebujejo premalo informacij o tem, kako so bili posamezni projekti financirani, da bi zainteresirani lahko ugotovili, kateri so možni viri financiranja iz sredstev EU za tiste vrste projektov, o katerih razmišljajo.
  2. Komisija ni analizirala vzrokov za to, zakaj nekatere države manj uporabljajo Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji kot druge (glej sliko 4). To razliko je mogoče pojasniti z različnimi pogledi držav na terorizem kot grožnjo, osredotočenostjo Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji na določene vrste terorizma, njenim pristopom od spodaj navzgor (tj. informiranje oblikovalcev politike o pogledih strokovnjakov iz prakse) ali njeno uporabo angleščine kot glavnega jezika na sestankih. Ne vodi se evidenca sprememb v stopnji udeležbe držav članic skozi čas.
  3. Komisija poskuša povečati ozaveščenost o projektih, ki jih financira EU, tako, da udeležence projektov spodbuja, naj rezultate razširjajo s pomočjo delovne skupine Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. Tako je na primer predlagala, naj se rezultati 16 od 20 projektov, financiranih iz programa ISEC14, ki so se končali po letu 2011 (ko je bila vzpostavljena Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji) in ki jih je ocenila kot dobre, zelo dobre ali odlične, razširjajo v okviru Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. Toda Sodišče je ugotovilo, da pri več kot polovici teh projektov to ni bilo izpolnjeno. Do naše revizije je bilo le sedem od teh projektov (44 %) predstavljenih na sestanku delovne skupine Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji ali njeni delavnici ali konferenci.
  4. Belgijski organi so nas obvestili, da strokovnjaki iz prakse iz majhnih organizacij na terenu brez povezav z vladami (npr. mreže lokalnih skupin mater tujih bojevnikov) niso dovolj vključeni v Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji, da bi bil zagotovljen pristop od spodaj navzgor.
  5. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji želi izboljšati komuniciranje od spodaj navzgor, tj. komuniciranje strokovnjakov iz prakse z oblikovalci politike. Vendar je manj kot polovica anketirancev, ki so odgovorili na anketo o strokovnjakih iz prakse, vključenih v Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji, ki jo je izvedla sama Mreža, menila, da jim je Mreža pomagala vplivati na oblikovalce politike. Poleg tega so štirje anketiranci, ki so izpolnili anketo Sodišča, predlagali, naj se okrepi povezava med Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji in oblikovalci politike, na primer s formalno izmenjavo pristopov in idej. Dogaja se, da traja predolgo, preden se potrebe, opredeljene na ravni strokovnjakov iz prakse, vključijo v okvir politike Komisije. Na primer, o vprašanju radikalizacije v zaporih strokovnjaki iz prakse (npr. zaposleni v zaporih in odgovorni za pogojno kaznovane osebe, učitelji in socialni delavci) razpravljajo že od leta 2011 v okviru delovne skupine za zapore in pogojni odpust Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. Vendar Komisija vse do leta 2015 ni opredelila specifičnih ukrepov za reševanje tega vprašanja, ki se financirajo iz programa Pravosodje.

Slika 4

Sodelujoči v delovni skupini Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji od oktobra 2015

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

Okvir Komisije za ocenjevanje rezultatov ni dovolj dodelan

29

Sodišče je preučilo, ali ima Komisija opredeljene kazalnike smotrnosti za ocenjevanje uspešnosti svoje skupne podpore in ali so bili določeni realistični količinsko opredeljeni cilji. Preverilo je, ali se s kazalniki poleg dejavnosti meri tudi dejanski napredek pri doseganju splošnega cilja pomagati državam članicam pri odzivanju na radikalizacijo, ki vodi v terorizem. Na ravni posameznih ukrepov je preverilo, ali Komisija ocenjuje uspešnost svoje podpore, da bi ugotovila, kaj deluje in v katerih primerih ter kaj ne deluje in zakaj ne. Komisija potrebuje te informacije, da bi:

  1. se lahko odzvala na zahteve Evropskega parlamenta, naj ovrednoti strategijo EU za boj proti radikalizaciji in novačenju evropskih državljanov v teroristične skupine;15
  2. lahko nenehno izboljševala in prilagajala svojo politiko in podporo glede na spremembe stanja ogroženosti in potrebe uporabnikov;
  3. lahko razširjala in nadgrajevala primere uspešnih projektov ter tako kar najbolj povečala sinergijo (in se izognila razširjanju neuspešnih in kontraproduktivnih rezultatov projektov);
  4. lahko pokazala državljanom, da bodo pobude po vsej verjetnosti uspešne.

Komisija ne ocenjuje svoje splošne uspešnosti pri doseganju ciljev politike

30

Sodišče je ugotovilo, da Komisija ni dovolj dodelala svojega okvira, s katerim ocenjuje, ali je njena politika podpiranja držav članic pri odzivu na radikalizacijo uspešna in stroškovno učinkovita. Na primer, Komisija ni:

  1. razčlenila splošnih ciljev svoje politike boja proti radikalizaciji na bolj specifične in merljive cilje;
  2. določila ustreznih kazalnikov in količinsko opredeljenih ciljev za porabljena sredstva EU, da bi merila smotrnost pri odzivu na radikalizacijo;
  3. zagotovila celovitega pregleda ukrepov za boj proti radikalizaciji (glej odstavek 26);
  4. v celoti opredelila stroškov odzivanja na radikalizacijo. V sporočilu o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem, iz leta 2014 niso bile navedene nobene informacije o višini financiranja. Komisija je razložila, da se bodo ukrepi izvajali z uporabo obstoječih virov, ki pa jih ni opredelila. Nekaj informacij o financiranju in stroških je bilo v sporočilu o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, iz leta 2016 in v celoviti oceni varnostne politike EU16 iz julija 2017. Toda
    1. nekateri ukrepi, kot so projekti, financirani iz sredstev Sklada za notranjo varnost – Policija, so bili izpuščeni,
    2. za nekatere ukrepe stroški niso bili opredeljeni, in sicer zlasti za enoto EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, Internetni forum EU, program za krepitev civilne družbe in Evropsko mrežo za strateško komuniciranje,
    3. informacije o financiranju različnih ukrepov so se nanašale na različna obdobja,
    4. ni se razlikovalo med stroški ukrepov, ki so bili zasnovani posebej za odziv na radikalizacijo (npr. 25 milijonov EUR za Center odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji), in tistimi, ki niso bili zasnovani posebej za odziv na radikalizacijo, vendar so jo vseeno pomagali preprečevati (npr. 25,6 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada za krepitev socialne vključenosti prikrajšanih skupin).
31

Zato ni skupnega poročila, ki bi zajemalo vse stroške in dosežke ukrepov za boj proti radikalizaciji, ki jih financira EU. Zadeve so vključene v različna poročila, ki opisujejo, kaj je bilo narejeno, namesto da bi merila uspeh pri doseganju ciljev politike (glej okvir 8).

Okvir 8

Primeri poročil, ki opisujejo, kaj je bilo narejeno, namesto da bi merila uspeh pri doseganju ciljev politike

V končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 je opisano, kaj je bilo narejeno za podporo držav članic pri odzivu na radikalizacijo, ni pa ocenjena uspešnost:17

  • ustanovitev Mreže za ozaveščanje o radikalizacij septembra 2011,
  • sprejetje sporočila o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem, januarja 2014,
  • objava zbirke Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji.

V letnem poročilu o dejavnostih GD za migracije in notranje zadeve za leto 2016 so v tabelah o smotrnosti za Sklad za notranjo varnost – Policija informacije o številu pripravljenih protipropagandnih diskurzov.

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin periodično poroča o številu terorističnih vsebin, ki so bile odstranjene z interneta.

Komisija ne more dokazati, kako uspešni so v resnici posamezni ukrepi

32

Več dejavnosti še ne pomeni večje uspešnosti. Sodišče je ugotovilo, da se z oceno ukrepov Komisije za pomoč državam članicam pri odzivu na radikalizacijo pogosto merijo dosežki kot količina dejavnosti (npr. število izvršenih sestankov ali pripravljenih dokumentov), namesto da bi se merila uspešnost (npr. znanje, ki ga pridobijo sodelujoči v Mreži za ozaveščanje o radikalizaciji, način uporabe tega znanja in njegov vpliv na njihovo delo). Potreba po ovrednotenju rezultatov in uspešnosti ukrepov, namenjenih preprečevanju terorizma, je poudarjena tudi v nedavni celoviti oceni varnostne politike EU. Kot je prikazano v naslednjih odstavkih, Komisija torej ne more dokazati, kako uspešni so ukrepi za boj proti radikalizaciji, ki jih financira EU, v resnici.

33

Načrtovano je, da se bo izvajalo vrednotenje projektov, ki se financirajo iz sredstev Sklada za notranjo varnost – Policija. Vendar za projekte pogosto ni kazalnikov uspešnosti. Na primer, za tri18 od petih uspešnih predlogov projektov, predloženih na razpis za zbiranje predlogov v zvezi z radikalizacijo v letu 2014 (glej odstavek 19(b)), je Komisija menila, da vsebujejo skromne, nejasne ali le osnovne strategije vrednotenja in spremljanja in da ne vsebujejo kazalnikov, s katerimi bi merili, kako uspešni so bili projekti v resnici.

34

Komisija je pregledala končna poročila19 vseh posameznih projektov, financiranih iz sklada ISEC (sklad, ki je bil predhodnik Sklada za notranjo varnost – Policija), in izrazila dosežene rezultate kot konkretne izložke. Ocenila je tudi kakovost rezultatov, npr. ali so bili koristni in prenosljivi ter ali in kako bi jih bilo treba razširjati. Vendar rezultati teh pregledov niso bila ovrednotenja učinkov projektov, ki bi temeljila na dokazih. Brez kazalnikov uspešnosti, ki bi bili dejansko vgrajeni v projekt, so se pri teh pregledih samo zabeležile presoje ocenjevalcev, kakšna bo verjetno uspešnost.

35

Enota za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu označuje teroristične vsebine in o tem obvešča gostitelje teh vsebin, da jih lahko odstranijo. Smotrnost se meri glede na število in delež takih vsebin, ki jih gostitelji spletnih strani odstranijo (glej sliko 5). Omejitve pri teh statistikah so:

  1. statistike ne kažejo, koliko vsebin je bilo odstranjenih samo zaradi ukrepanja enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin. Lahko se zgodi, da enota za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin internetnim podjetjem predlaga, naj odstranijo teroristično propagando, ki so jo označile tudi države članice.20 Tveganje, da se to zgodi, je manjše, kadar enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pregleduje propagando v jezikih, ki niso jeziki EU (npr. arabščina, ruščina ali turščina), in ki jo nacionalne enote za prijavljanje internetnih vsebin manj pregledujejo. Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin nima podatkov, koliko terorističnih vsebin so internetna podjetja ostranila samo na njeno zahtevo, ne da bi te vsebine označile tudi nacionalne enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, civilne družbe ali sama internetna podjetja. Internetna podjetja namreč ne zagotavljajo povratnih informacij o tem, zakaj je bila neka vsebina odstranjena;
  2. statistike ne dokazujejo uspešnosti, izražene s količino teroristične propagande, ki ostane na internetu. Deset anketirancev, ki so izrazili svoje mnenje, je imelo občutek, da je eden od izzivov, s katerimi se spoprijema enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, to, da se odstranjena propaganda preprosto ponovno naloži ali prenese v druga računalniška okolja (in se torej problem ponavlja). Na internetnem forumu EU decembra 2016 (glej okvir 2) so ključna internetna podjetja predstavila pobudo, ki naj bi pripomogla k preprečevanju ponovnega nalaganja propagande. Francoski organi, s katerimi smo se sestali, so poudarili, da je treba dokazati uspešnost tega mehanizma. Poudarili so tudi, da je treba najti pravo ravnovesje med tem, da se zagotovi manjša dostopnost teroristične propagande na internetu, in pritiskom na teroriste, zaradi katerega bi ti uporabljali bolj kompleksne in prikrite sisteme sporočanja, ki bi lahko še otežili preiskovanje;
  3. statistike ne merijo hitrosti odzivov, npr. časa, ki ga enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin potrebuje za identifikacijo sumljive vsebine, potem ko je bila naložena, in časa, ki ga spletna podjetja potrebujejo za odstranitev teh vsebin, potem ko so bila obveščena o njih.

Slika 5

Statistika enote EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin
Od 1. julija 2015 do 1. julija 2016 Od 1. julija 2016 do 1. junija 2017
Predlogi za odstranitev 9 787 20 174
Vsebine, ki so jih odstranili ponudniki storitev 8 949 16 143
Stopnja uspešnosti 91,4 % 80,0 %

Vir: Europol – Poročilo enote EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin za prvo leto in podatki Europola

36

GD za migracije in notranje zadeve v letnem načrtu dejavnosti določi podrobne količinsko opredeljene cilje za Mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji ter v četrtletnih in letnih poročilih o napredku poroča o napredku. Vendar so v teh načrtih in poročilih samo naštete dejavnosti, npr. število sestankov, udeležencev, vnaprejšnjih dokumentov, študijskih obiskov, seminarjev, konferenc, biltenov, tečajev usposabljanja, delavnic, dokumentov o politiki in tematskih dokumentov. Komisija Centra odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji ni zaprosila za informacije, na podlagi katerih bi spremljala njegovo uspešnost, npr. o zadovoljstvu udeležencev, pridobljenem znanju in navezanih stikih, načinu njihove uporabe in razširjanja v državah članicah ter učinku na delo ali rezultate organizacije (npr. ali je usposabljanje v resnici pomagalo policiji prepoznati radikalizirane posameznike in zmanjšati tveganje, ki so ga predstavljali). Center odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji je na lastno pobudo izvedel ankete, ki so delno pokazale, kako koristni so njegovi izdelki. Na primer, anketa iz avgusta 2016 je pokazala, da skoraj 90 % udeležencev dogodkov Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji meni, da bo imela njihova udeležba pozitiven učinek na njihovo vsakodnevno delo.

Zaključki in priporočila

37

Države članice so odgovorne za svojo nacionalno varnost, kar vključuje boj proti terorizmu. Pri zagotavljanju visoke ravni varnosti ima vlogo tudi EU, ki olajšuje izmenjavo informacij, operativno sodelovanje ter izmenjavo znanja in izkušenj. Leta 2005 je sprejela svojo strategijo boja proti terorizmu, ki je organiziran okoli štirih stebrov. Prvi steber je namenjen preprečevanju spreobračanja ljudi k terorizmu z obravnavanjem vzrokov radikalizacije in novačenja. Ker radikalizacijo povzroča več dejavnikov, se za reševanje problema uporablja vrsta ukrepov. Komisija zato za pomoč državam članicam uporablja vse večji nabor obstoječih skladov EU.

38

Sodišče je pri reviziji preučilo, ali je Komisija pri odzivu na radikalizacijo, ki vodi v terorizem, ustrezno upravljala svojo podporo za države članice. Vzeto v celoti je ugotovilo, da je Komisija obravnavala potrebe držav članic, pri usklajevanju in vrednotenju pa je bilo nekaj pomanjkljivosti.

39

Komisija je sodelovanje med državami članicami spodbujala z ustreznimi pobudami, kot so Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, Internetni forum EU in Evropska mreža za strateško komuniciranje (glej odstavke 15 do 21).

40

Komisija je svojo medsektorsko podporo usklajevala npr. tako, da so med potrjevanjem delovnih programov potekala posvetovanja med generalnimi direktorati. To je privedlo do sinergije med njenimi ukrepi. Kljub nedavnim izboljšavam pa bi bilo usklajenost ukrepov Komisije še vedno mogoče izboljšati. Na primer, pregled ukrepov na tem področju, financiranih s sredstvi EU, ki ga je pripravila Komisija, ne vključuje ukrepov, ki so jih upravljale države članice, čeprav bi bilo to koristno za čim boljši izkoristek sinergije. Sodišče je ugotovilo tudi, da Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, ki je ena glavnih pobud Komisije, ni bila popolnoma izkoriščena za razširjanje rezultatov uspešnih projektov, ki jih financira EU (glej odstavke 22 do 28).

Priporočilo 1

izboljšati okvir za splošno usklajevanje ukrepov za odziv na radikalizacijo

Komisija bi morala izboljšati okvir za splošno usklajevanje ukrepov, ki jih financira EU in ki zagotavljajo podporo za države članice pri odzivanju na radikalizacijo. Komisija bi morala zlasti:

  1. vključiti glavne ukrepe, ki jih financira EU in jih upravljajo države članice, v seznam ukrepov za boj proti radikalizaciji, ki jih financira EU. Zaradi doseganja čim večje sinergije bi morala seznam redno posodabljati, zlasti kadar se različni skladi in orodja križajo. Seznam bi moral biti na voljo predlagateljem projektov;
  2. čim bolj izkoristiti potencialno sinergijo med ukrepi Komisije tako, da bi formalizirala zahtevo po uporabi Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji za razširjanje rezultatov uspešnih projektov, ki jih financira EU.

Časovni okvir: junij 2019.

Priporočilo 2

povečati praktično podporo za strokovnjake iz prakse in oblikovalce politike v državah članicah

Komisija bi morala:

  1. z redno in strukturirano izmenjavo pristopov in idej izboljšati komuniciranje med strokovnjaki iz prakse in oblikovalci politike;
  2. analizirati sodelovanje strokovnjakov držav članic iz prakse v Mreži za ozaveščanje o radikalizaciji in pri tem posvečati posebno pozornost temu, ali bi bilo treba povečati sodelovanje manj aktivnih držav;
  3. analizirati delovanje strokovnjakov iz prakse v Mreži za ozaveščanje o radikalizaciji in zagotavljati, da so različne vrste deležnikov, vključno z mrežami organizacij na terenu brez povezave z vlado, ustrezno zastopane, da bi se okrepil pristop od spodaj navzgor;
  4. podpirati vodje projektov za boj proti radikalizaciji pri ocenjevanju uspešnosti in prenosljivosti praks ter povečati relevantnost zbirke Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji z vključitvijo več informacij o uspešnosti praks in o okoliščinah, v katerih jih je mogoče prenašati;
  5. v zbirko Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji vključiti jasne razlage tega, kako se ukrepi financirajo s sredstvi EU.

Časovni okvir: junij 2019.

41

Komisija ni dovolj dodelala svojega okvira za ocenjevanje tega, ali je njena podpora uspešna in stroškovno učinkovita. Tako na primer ni razčlenila splošnih ciljev politike na bolj specifične in merljive cilje, za sredstva, ki jih je porabila za odziv na radikalizacijo, pa ni bilo kazalnikov in količinsko opredeljenih ciljev, s katerimi bi se meril uspeh pri doseganju tega cilja (glej odstavke 29 do 31).

42

Poleg tega se dosežki posameznih ukrepov pogosto merijo kot količina dejavnosti in ne kot uspešnost. Zato obstaja tveganje, da Komisija pri pripravi ukrepov ali nadaljnjem razvoju svoje politike ne bo razširjala ali upoštevala koristnih spoznanj (glej odstavke 32 do 36).

Priporočilo 3

izboljšati okvir za ocenjevanje rezultatov

Komisija bi morala ovrednotiti svoj uspeh pri doseganju ciljev svoje politike in zagotoviti, da se lahko za ukrepe, ki jih financira EU, dokaže njihova dejanska uspešnost. Komisija bi morala zlasti:

  1. izvajati potrebna posvetovanja in raziskave, da bi opredelila cilje in kazalnike za vrednotenje svojega uspeha ter stroškovne učinkovitosti pri doseganju ciljev svoje politike pri zagotavljanju pomoči državam članicam pri odzivu na radikalizacijo. Nato bi morala redno poročati o skupnem napredku, doseženem pri doseganju ciljev svoje politike boja proti radikalizaciji, ter sredstvih EU, porabljenih pri tem;
  2. zahtevati od Centra odličnosti Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, naj pošilja podrobnejša poročila o svoji uspešnosti, npr. zadovoljstvu udeležencev, pridobljenem znanju in navezanih stikih, načinu njihove uporabe in njihovem učinku na delo ali rezultate organizacije;
  3. po Internetnem forumu EU nadzirati:
    • sodelovanje med enoto EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin in nacionalnimi enotami za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri zagotavljanju komplementarnosti in izogibanju nepotrebnemu podvajanju pri obveščanju podjetij IT o terorističnih vsebinah,
    • kolikšen je učinek odstranjevanja teroristične propagande na njeno razširjenost na internetu,
    • hitrost, s katero se odstranjujejo vsebine, na katere opozori enoto EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin;
  4. zagotoviti, da predlagatelji projektov prikažejo, kako bodo merili uspešnost svojih projektov.

Časovni okvir: junij 2019.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Lazaros S. LAZAROU, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 20. marca 2018.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik

Priloga

Primeri ukrepov odzivanja na radikalizacijo, financiranih iz sredstev EU

Pridobivanje znanja o radikalizaciji in izmenjava praks
Ukrep Cilj pri odzivanju na radikalizacijo Financiranje Upravljanje
Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji Zagotoviti podporo državam članicam pri zasnovi in izvajanju uspešnega preventivnega dela z zagotavljanjem smernic in priročnikov za vzpostavitev struktur, ki združujejo več agencij, oblikovanju platforme za izmenjavo izkušenj in praks ter nadaljnjim evidentiranjem raziskav na področju radikalizacije. Sklad za notranjo varnost – Policija GD HOME
Nepovratna sredstva za raziskave Premostiti vrzel med akademskimi krogi in varnostnimi strokovnjaki iz prakse na področju radikalizacije za okrepitev zmogljivosti držav članic za podrobno prilagoditev obstoječih pristopov in oblikovanje novih politik in praks (raziskovalne teme: priprava celovitega pristopa k nasilni radikalizaciji in sodobni trendi radikalizacije). Program Obzorje 2020 DG HOME
DG RTD
Varnostni projekti, za katere se uporabljata neposredno in deljeno upravljanje Pripraviti orodja za terensko delo, pritegnitev lokalnih dejavnikov in družin ter pomoč lokalni dejavnikom in družinam za preprečevanje radikalizacije. Sklad za notranjo varnost GD HOME
Boj proti teroristični propagandi
Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin Boj proti spletni teroristični propagandi. Europol Europol
Internetni forum EU Pobuda Komisije za vključevanje internetnih podjetij v protiteroristično propagando. Sklad za notranjo varnost GD HOME
Evropska mreža za strateško komuniciranje Zagotoviti državam članicam, civilni družbi in institucijam EU strokovno znanje in izkušnje pri oblikovanju okvirov politike, komunikacijskih kampanj ali posameznih pobud. Vzpostaviti mrežo za souporabo in izmenjavo dobrih praks ter zagotavljati praktično podporo in svetovanje pri oblikovanju uspešnih protipropagandnih diskurzov. Sklad za notranjo varnost GD HOME
Varnostni projekti, za katere se uporabljata neposredno in deljeno upravljanje Obravnavati vprašanje spletnih vsebin, ki bi lahko privedle do radikalizacije. Sklad za notranjo varnost – Policija GD HOME
Spodbujanje vključujoče in odporne družbe
Transnacionalna partnerstva Razviti inovativne pristope in prakse s poudarkom na socialni vključenosti, spodbujanju skupnih vrednot in medkulturnem razumevanju. Erasmus+ DG EAC
Podpora reformi politik Krepiti in razširjati inovativne dobre prakse, ki spadajo v obseg Pariške deklaracije.
Evropska prostovoljska služba Spodbujati temeljne vrednote ter dosegati prikrajšane osebe in skupnosti.
Mladinski delavci Pripraviti zbirko orodij najboljših praks o tem, kako:
  • mladim pomagati, da okrepijo svojo demokratično odpornost, postanejo medijsko pismeni in kritično razmišljajo,
  • mlade učiti, da rešujejo spore in spoštujejo mnenja drugih,
  • prepoznati tveganja marginalizacije in odkriti ranljive skupine.
eTwinning S spletno platformo eTwinning povezati učitelje in razrede po vsej Evropi, da bi se opredelile najboljše prakse za obravnavanje raznolikosti v razredu in prenos skupnih vrednot na učence ter za prepoznavanje marginalizacije ali odkrivanje ranljivih skupin.
Podpora nacionalnim shemam in manjšim lokalnim projektom Spodbujati socialno vključenost prikrajšanih skupin, na primer s posebej prilagojenimi programi usposabljanja in shemami socialne podpore. Evropski socialni sklad DG EMPL
DG REGIO
Pomagati šolam v boju proti osipu in razširiti dostop do kakovostne izobrazbe za vse.
Projekti na področju zaposlovanja in socialnih inovacij Financirati inovativne projekte na terenu in tako spodbujati socialno vključenost. Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije GD EMPL
Projekti v zvezi s pravicami, enakostjo in državljanstvom Vzpostaviti boljše razumevanje med skupnostmi, tudi verskimi, za preprečevanje rasizma in ksenofobije in boj proti njima z medverskimi in medkulturnimi dejavnostmi. Program za pravice, enakost in državljanstvo DG JUST
Varnostni projekti, za katere se uporabljata neposredno in deljeno upravljanje Povečati ozaveščenost strokovnjakov iz prakse in jih usposabljati za prepoznavanje procesa radikalizacije potencialnih bojevnikov in za odziv nanj. Sklad za notranjo varnost – Policija GD HOME
Odkrivanje radikaliziranih oseb in ravnanje z njimi
Programi za rehabilitacijo in de-radikalizacijo Rehabilitirati in de-radikalizirati osebe v zaporih in izven njih, priprava orodij za ocenjevanje tveganj in usposabljanje strokovnih delavcev. Program za pravosodje DG JUST
Usposabljanje zaporniškega osebja in osebja, odgovornega za pogojno kaznovane osebe Vključiti Evropsko konfederacijo za pogojne kazni (European Confederation for Probation) ter Evropsko organizacijo zaporov in prevzgojnih zavodov (European Organisation of Prison and Correctional Services) v specifična usposabljanja za zaporniško osebje in osebje, odgovorno za pogojno kaznovane osebe.
Odzivanje na radikalizacijo v državah zunaj Evrope
Protiteroristični ukrepi Zagotoviti tretjim državam namensko protiteroristično podporo Evropski razvojni skladi in instrument za prispevanje k stabilnosti in miru GD DEVCO
Evropski instrument sosedstva GD NEAR
Upoštevati vidik boja proti radikalizaciji. Vključiti vidike boja proti radikalizaciji v različne vrste pomoči tretjim državam. Evropski razvojni skladi in instrument za prispevanje k stabilnosti in miru GD DEVCO
Evropski instrument sosedstva GD NEAR
eTwinning Plus Razširiti platformo eTwinning na izbrane države evropskega sosedstva, zlasti tiste, ki imajo težave zaradi nasilne radikalizacije in najbolj potrebujejo medkulturni dialog. Erasmus+ DG EAC

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi sporočila Komisije o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremize

Odgovori Komisije

Povzetek

V

Komisija je od leta 2017 izboljšala svoj pregled nad ukrepi, financiranimi iz skladov EU, in je sposobna prepoznati sinergije med različnimi skladi in ukrepi, zlasti v okviru projektne skupine za varnostno unijo in njene podskupine za vprašanje radikalizacije.

VI

Cilji politike Komisije na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije so določeni v ustreznih dokumentih politike. Ti navajajo splošne usmeritve, konkretnejši cilji pa so določeni v okviru ustreznih pobud.

VII

Komisija poudarja, da se posamezni projekti in pobude ocenjujejo, njihovi rezultati pa beležijo. To je del splošne ocene skladov in programov. Vendar Komisija priznava, da se dolgoročnejši vpliv teh ukrepov ne ocenjuje sistematično.

Uvod

06

Znanje o radikalizaciji se ne zbira le s pomočjo projektov, financiranih iz programa Obzorje 2020, pač pa tudi s podporo drugih skladov EU, zlasti Sklada za notranjo varnost – policija (ISF-P), vključno z mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), katere ena od nalog je razširjanje in vzpostavljanje dobrih praks.

08

Projekti, financirani iz Evropskega socialnega sklada, so med drugim namenjeni krepitvi odpornosti v širšem smislu, vendar so lahko tudi izrecno namenjeni odpravljanju radikalizacije (npr. projekt BAANA).

09

Strategije umika v širšem smislu ter projekti rehabilitacije in deradikalizacije se financirajo iz programa Pravosodje ter iz Sklada za notranjo varnost – policija, kot ponazarja splošni razpis za zbiranje predlogov za ukrepe proti radikalizaciji iz novembra 2017.

Opažanja

Okvir 5

Čeprav Komisija svoje politike odziva prilagaja spreminjajočim se nevarnostim, pri preprečevanju radikalizacije postopa v skladu s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Zato številni njeni projekti obravnavajo vse oblike radikalizacije.

19
  1. Vprašanje medijev in komuniciranja je bilo obravnavano na različne načine: s sporočilom Komisije iz leta 2005 (poglavje 2.1 Radio in televizija); v okviru razprav mreže RAN in Evropske mreže za strateško komuniciranje (vključno z vprašanjem polarizacije), Komisija pa z razpisom za zbiranje predlogov za leto 2017 (ISF-2017-AG-RAD) posebno pozornost posveča prav tej temi.

    Poleg tega so o vprašanju razpravljali v strokovni skupini Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije, ki je v svojem vmesnem poročilu iz decembra 2017 državam članicam (s podporo Komisije) priporočila, da proučijo, ali obstoječi instrumenti zadostujejo za preprečevanje širjenja nasilne ekstremistične propagande prek tradicionalnih medijev.
  2. Komisija je sprejela ustrezne ukrepe za odziv na potrebo bo oblikovanju strategij umika. V preteklosti je Komisija financirala obsežne programe umika v okviru programa ISEC (Preprečevanje kriminala in boj proti njemu). Ustanovitev Evropske mreže za deradikalizacijo v obdobju 2012 – 2013 je najpomembnejši primer. Poleg tega je Komisija po sprejetju sporočila o radikalizaciji iz leta 2014 države članice pozvala, naj razvoj strategij umika vključijo v svoje nacionalne programe kot prednostno področje financiranja. Programi strategij umika so še zmeraj prednostna naloga in so bili vključeni v razpis za zbiranje predlogov iz novembra 20171.
Okvir 6

Poleg postopkov in mehanizmov za olajšanje usklajevanja med različnimi skladi in pobudami, ki jih je omenilo Računsko sodišče, usklajevanje poteka tudi na širši ravni politik, zlasti od leta 2017 prek projektne skupine za varnostno unijo ter v okviru podskupine za radikalizacijo.

26

Komisija meni, da enoten dokument sicer povečuje preglednost tudi brez konsolidiranega seznama ukrepov za boj proti radikalizaciji, ki jih financira EU, vendar so ustrezne službe Komisije ukrepe usklajevale na podlagi obstoječih postopkov.

Leta 2017 je Komisija ustanovila projektno skupino za varnostno unijo in njeno podskupino za vprašanje radikalizacije, da bi izboljšala usklajevanje ukrepov EU za boj proti radikalizaciji in ugotovila, med katerimi skladi in ukrepi nastajajo sinergije.

27

Predlagana možnost za večje sinergije med odstranjevanjem vsebin in protipropagandnimi kampanjami še ni bila predložena Komisiji ali internetnemu forumu EU, ki se zavzema za doseganje obeh ciljev in bi bil torej ustrezni naslovnik. Zato Komisija meni, da njeno usklajevanje ni bilo pomanjkljivo.

Komisija in Europol sta spodbujala tesnejše sodelovanje in usklajevanje med ukrepi, financiranimi iz skladov EU, zlasti s srečanji v okviru internetnega foruma EU ali svetovalne skupine Europolovega Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC), ustanovljene oktobra 2016, v kateri sodelujeta VoxPol in Evropska mreža za strateško komuniciranje.

28
  1. Med številnimi praktičnimi rezultati mreže RAN so priročniki in usposabljanja (npr. program usposabljanja za evropske policiste, manifest za izobraževanje, priročnik o tujih terorističnih bojevnikih povratnikih, če omenimo le nekatere).

    Glavni cilj zbirke mreže RAN je navdihniti druge strokovnjake iz prakse. Ne zdi se, da bi strokovnjaki iz prakse zbirko uporabljali za iskanje možnosti financiranja. Informacije o financiranju projektov so na voljo drugje.
  2. Razlogi za neenotno sodelovanje deležnikov iz posameznih držav članic so Komisiji znani. Poleg razlogov, ki jih je navedlo Računsko sodišče, je treba vedeti, da je normalno, da strokovnjaki iz prakse iz držav, ki se soočajo z večjimi terorističnimi grožnjami ali ki so razvile naprednejše pristope in prakse na področju preprečevanja ter imajo več strokovnega znanja, sodelujejo bolj kot drugi. Komisija še naprej meni, da je pomembno z državami članicami razpravljati o njihovih prednostnih nalogah, potrebah in izzivih. Od leta 2017 razprave potekajo zlasti v okviru strokovne skupine Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije. Vmesno poročilo te strokovne skupine, objavljeno novembra 2017, je že zagotovilo koristno usmeritev za dejavnosti, ki naj bi jih mreža RAN in Evropska mreža za strateško komuniciranje organizirali v letu 2018.

    Mreža RAN hrani, spremlja in posodablja seznam udeležencev, kar daje pregled nad strokovnjaki iz prakse po posameznih državah članicah. Seznam mreže RAN Komisiji omogoča, da spremlja razvoj sodelovanja strokovnjakov iz prakse iz določene države članice.
  3. V mreži RAM poleg številnih strokovnjakov iz prakse na terenu sodelujejo tudi številne od vlad neodvisne organizacije na terenu. Komisija meni, da so vpogled in izkušnje teh strokovnjakov iz prakse upoštevani v razpravi o politiki, kar zagotavlja pristop od spodaj navzgor.
  4. Izmenjave med strokovnjaki iz prakse in oblikovalci politike potekajo na različne načine: Organizirani so bili nekateri dogodki, na katerih so strokovnjaki iz prakse svoje ugotovitve in priporočila delili z oblikovalci politik (npr. konferenca na visoki ravni mreže RAN iz novembra 2016 ali konferenca mreže RAN o bojevnikih povratnikih iz junija 2017). Komisija meni, da konferenca mreže RAN o bojevnikih povratnikih, priročnik ter naknadne delavnice na to temo za predstavnike držav članic pomembno vplivajo na razvoj politik na tem področju tako na ravni EU kot, kar je še zlasti pomembno, na ravni držav članic.

Komisija sodeluje z državami članicami tudi, da bi ugotovila, na katerem področju države članice vidijo možnosti za nadaljnjo podporo v okviru mreže RAN ali na druge načine. Strokovna skupina Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije, ustanovljena julija 2017, je svetovalna skupina, ki Komisiji pomaga opredeliti potrebe in oblikovati ustrezne odzive. Priporočila vmesnega poročila strokovne skupine Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije iz novembra 2017, ki so pomembna za mrežo RAN, se odražajo v njenem letnem načrtu dejavnosti za leto 2018. Tako Komisija zagotavlja, da ima mreža RAN v praksi čim večjo dodano vrednost, tako da ponuja storitve, ki obravnavajo prednostne naloge in izzive, ki so jih opredelile države članice.

Vprašanje radikalizacije v zaporih je postala politična prednostna naloga v skladu z večjo ozaveščenostjo med ustreznimi deležniki v zaporih in na področju pogojnega odpusta. Organizacije, kot so Svet Evrope, EuroPris in Evropska konfederacija za pogojne obsodbe (CEP), so se začele dejavno ukvarjati s tem vprašanjem šele tekom leta 2015, ko je Komisija opredelila ukrepe, ki naj bi bili financirani iz programa Pravosodje.

29

Po mnenju Komisije je pomembno imeti zadostne informacije o napredku in učinkovitosti splošne podpore, ki jo zagotavljajo njeni ukrepi. Komisija sistematično izvaja vmesne in naknadne ocene skladov EU. Rezultati vmesnih ocen se uporabljajo za usmerjanje skladov in tako omogočajo, da se ti v okvirih pravne podlage prilagodijo spreminjajočim se razmeram. Rezultati naknadnih ocen pa se uporabljajo pri oblikovanju politik. Ker se grožnje in potrebe držav članic lahko hitro spremenijo, so potrebni hitri odzivi politike, podrobne ocene preteklih ukrepov pa niso nujno na voljo v danem trenutku.

Poleg tega je bila splošna podpora Komisije pregledana v okviru celovite ocene varnostnih politik, objavljene julija 2017, s katero se je Komisija odzvala na zahtevo Evropskega parlamenta.

30
  1. Cilji politike Komisije na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije so določeni v ustreznih dokumentih politike. Ti cilji so seveda bolj splošni; konkretnejši cilji so določeni v okviru posameznih pobud.
  2. Čeprav za sklade EU, ki se uporabljajo na področju boja proti radikalizaciji, ni specifičnih kazalnikov in ciljev v zvezi z radikalizacijo, se uspešnost in stroškovna učinkovitost projektov za boj proti radikalizaciji ocenjujeta s programskimi ter specifičnimi kazalniki, ki odražajo obseg in cilje različnih programov financiranja/skladov. Takšne ocene se izvedejo sistematično za vsak sklad. Na primer, uspešnost programov, kot je Erasmus+, ki podpirajo kakovostno in vključujoče izobraževanje ter spodbujanje skupnih vrednot, se ocenjuje s pomočjo ciljev in kazalnikov, ki se nanašajo na ustrezen program in sektor. Ocene stroškov se prej kot na radikalizacijo samo običajno nanašajo na širše cilje, povezane z izobraževanjem, saj ti neposredno prispevajo k preprečevanju radikalizacije.
  3. V okviru celovite ocene varnostne politike EU iz julija 2017 je bil izveden podroben pregled vseh ukrepov za boj proti radikalizaciji razen ukrepov EU, ki jih upravljajo države članice. Ta pregled je zagotovil informacije o sredstvih in stroških (glej odgovor na odstavek 26).
  4. Izredno težko bi bilo v celoti določiti stroške odpravljanja radikalizacije, zlasti kadar so ukrepi večnamenski ali imajo različne časovne okvire. Komisija poudarja, da dokumenti politike, kot so različna sporočila o radikalizaciji, ne smejo vključevati specifičnih in izčrpnih navedb finančnih sredstev, ki so na voljo za nekatere ukrepe. V sporočilih Komisije se specifične finančne obveznosti ne navajajo oziroma ne objavljajo.
32

Ocenjevanje uspešnosti preventivnih ukrepov je samo po sebi težko in zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami, posameznimi deležniki in raziskovalci. Gre za postopen proces, v katerem se tehnike ocenjevanja postopoma proučujejo in uporabljajo. Kakor je poudarila Komisija v svoji celoviti oceni varnostnih politik, obstaja potreba po boljši oceni rezultatov in uspešnosti, Komisija pa mora še naprej proučevati, kako bolje dokazati uspešnost svojih ukrepov.

Komisija meni, da je merjene uspešnosti centra odličnosti mreže RAN več kot zgolj naštevanje dogodkov in dejavnosti, saj vsebuje tudi oceno vsake posamezne naloge, kakor je jasno razvidno iz letnega poročila mreže RAN za leto 2016 (april 2016).

33

Postopek izbire v okviru instrumentov financiranja EU vključuje oceno zanesljivosti strategije ocenjevanja in spremljanja, ki jo predlagajo vložniki, in je del analize prednosti in pomanjkljivosti posameznih projektov. Vložniki so seznanjeni z oceno, kar naj bi jih spodbudilo, da izboljšajo pripravo svojih projektov. Hkrati pa oceno upošteva Komisija pri strategiji spremljanja projektov pri projektih v teku. Vendar kakovost strategije ocenjevanja in spremljanja ni edino merilo za izbiro določenega projekta. Projekti se izberejo na podlagi njihove ustreznosti glede na cilje politike, določene v razpisih za zbiranje predlogov, in njihove dodane vrednosti na ravni EU (npr. ali vključujejo več držav članic oziroma ali bodo vplivali na več držav članic).

Poleg tega neobstoj kazalnikov uspešnosti še ne pomeni, da uspešnosti ni mogoče oceniti, saj je treba za projekte predložiti podrobno opisno poročilo, ki Komisiji omogoča, da oceni, ali je projekt dejansko prispeval k doseganju cilja politike.

34

Plačila za projekte s podporo EU so odvisna od tega, ali se je projekt izvajal v skladu s svojimi prvotnimi cilji.

Pri končni oceni Komisija ovrednoti več elementov, vključno s kakovostjo, uporabnostjo in prenosljivostjo rezultatov.

Ocene posameznih projektov se upoštevajo pri splošni oceni finančnega programa, ki se izvede s pomočjo zunanjih ocenjevalcev.

Kakor je navedeno v naknadni oceni programa ISEC za obdobje 2007–2013 z naslovom Preprečevanje kriminala in boj proti njemu, imajo države članice in deležniki na splošno zelo pozitivno mnenje o programu ISEC kot celoti ter o posameznih razpisih za zbiranje predlogov in rezultatih projektov.

Ocene nato dopolnijo drugi instrumenti, s katerimi Komisija krepi dokazno podlago posameznih ukrepov. Na primer, instrumenti, oblikovani v okviru projekta IMPACT, ki je prejel sredstva EU, projektnim vodjem omogočajo, da izboljšajo ocenjevanje uspešnosti njihovih ukrepov. Poleg tega, na primer pri posebnih projektih, financiranih iz skladov EU (npr. projekti v okviru programa za krepitev civilne družbe) Komisija predvidi naknadno oceno programa zaradi inovativnosti alternativnega in protipropagandnega diskurza. V okviru nadaljnjih ukrepov, ki bodo sledili vmesnemu poročilu strokovne skupine Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije, bo Komisija skupaj z državami članicami proučila, kako izboljšati ocenjevanje ustreznih programov in ukrepov.

35

Tako kot Europol tudi Komisija od internetnih podjetij zahteva podatke o odstranjevanju terorističnih vsebin z interneta, vendar je odziv podjetij omejen. Poleg tega bo aplikacija za upravljanje prijavljanja sumljivih spletnih vsebin, ki jo je razvil Europol, pomagala pri usklajevanju z državami članicami in tako zmanjšala možnost podvajanja. Glede preprečevanja vedno novega nalaganja terorističnih vsebin na splet Komisija upa, da bo podatkovna zbirka ključnikov, ki so jo razvila podjetja sama, pomagala pri preprečevanju ponovnega nalaganja terorističnih vsebin na splet in njihovega razširjanja. Europol je v okviru foruma ponudil svojo pomoč pri zagotavljanju optimizacije tega instrumenta.

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin je vzpostavila tako imenovan postopek za odpravo konfliktov, ki naj bi državam članicam zagotovil, da soodločajo o vsebinah, ki jih enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin sporoči podjetjem. Tako bi se preprečili kakršni koli negativni učinki prijav in naknadne odstranitve vsebin, ki bi lahko ogrozili preiskave. Poleg tega se enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin osredotoča na spletno propagando, ki jo uporabljajo teroristi, da bi dosegli čim več sledilcev. Do tajnih komunikacij med posamezniki običajno pride šele v poznejši fazi. Če bi se te metode preprečevanja v celoti uporabljale, bi lahko dolgoročno dejansko zmanjšale obremenitev operativnih partnerjev, saj bi se zmanjšalo število preiskav.

Vsi zgoraj navedeni ukrepi so v skladu z akcijskim načrtom internetnega foruma EU, sprejetim julija 2017. Ukrepi vključujejo tudi ureditev glede poročanja na podlagi skupine kazalnikov. Priporočilo Komisije v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami temelji na napredku, doseženem v okviru internetnega foruma EU. Poleg tega določa ureditev glede poročanja.

36

Komisija je center odličnosti Mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) zadolžila, da poroča o uspešnosti svojih ukrepov. Center RAN na podlagi okvirne pogodbe pripravlja četrtletna poročila o napredku ter zlasti letno poročilo o napredku, v katerih analizira, kako ukrepi centra prispevajo k doseganju ciljev politike. Od leta 2017 letna poročila o napredku vsebujejo takšno oceno za vsako posamezno nalogo. Ta poročila niso omejena na golo navajanje dejavnosti. Poleg tega mreža RAN izvaja raziskave (čeprav ne sistematično), zlasti v zvezi z nekaterimi (ključnimi) dogodki.

Poleg tega Komisija v sodelovanju s člani usmerjevalnega odbora centra odličnosti RAN ocenjuje napredek, izzive in možnosti za izboljšave na podlagi ocene delovanja centra odličnosti RAN (npr. glede doseganja zadevnih deležnikov, možnosti za izboljšanje razširjanja in prenosljivosti pridobljenega znanja in izkušenj). Usmerjevalni odbor se sestane vsako četrtletje.

Zaključki in priporočila

40

Komisija je od leta 2017 v okviru projektne skupine za varnostno unijo in njene podskupine za vprašanje radikalizacije izboljšala svoj pregled nad ukrepi, financiranimi iz skladov EU, in je sposobna prepoznati sinergije med različnimi skladi in ukrepi.

Priporočilo 1

Komisija sprejema priporočilo 1. V okviru podskupine za vprašanje radikalizacije, ki deluje v okviru projektne skupine za varnostno unijo, je bil določen prvi pregled možnosti financiranja in projektov. Pregled je ustreznim službam v pomoč pri ugotavljanju sinergij ter zbiranju ustreznega znanja in izkušenj.

Priporočilo 2

Komisija sprejema priporočilo 2. Komisija želi poudariti, da je tesnejše sodelovanje z državami članicami ena izmed ugotovitev skupine Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije in da so tej ugotovitvi že sledili konkretni ukrepi (npr. dogodki, načrtovani za leto 2018, za izmenjavo strokovnega znanja in praks med oblikovalci politik in strokovnjaki v praksi).

41

Cilji politike Komisije na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije so določeni v ustreznih dokumentih politike. Ti cilji so seveda bolj splošni; konkretnejši cilji so določeni v okviru posameznih pobud.

Glej odgovor Komisije na odstavka 29 in 30.

42

Komisija poudarja, da se posamezni projekti in pobude ocenjujejo in njihovi rezultati beležijo. To je del splošne ocene skladov in programov. Vendar Komisija priznava, da se dolgoročnejši vpliv teh ukrepov ne ocenjuje sistematično.

Glej odgovore Komisije na odstavke od 32 do 36.

Priporočilo 3

Komisija sprejema priporočilo 3

Glosar

Enota EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin: Cilj enote EU za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu je boj proti spletni radikalizaciji in novačenju z označevanjem spletnih terorističnih vsebin in opozarjanjem gostiteljev strani s temi vsebinami.

Eurojust: Agencija EU za podpiranje in krepitev usklajevanja in sodelovanja med državami članicami pri preiskovanju in pregonu hudega čezmejnega organiziranega kriminala in terorizma.

Europol: Agencija EU za sodelovanje na področju kazenskega pregona, namenjena podpiranju držav članic pri preprečevanju vseh oblik hudega mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma ter boju proti njima.

Evropska mreža za strateško komuniciranje: Mreža strokovnjakov iz držav članic EU za izmenjavo dobre prakse pri strateškem komuniciranju.

IMPACT: Projekt, namenjen pripravi zbirke orodij za vrednotenje pobud za boj proti radikalizaciji.

Internetni forum EU: Pobuda Komisije za vključevanje internetnih podjetij v preprečevanje teroristične propagande.

Koordinator za protiterorizem: Usklajuje delo Sveta EU v boju proti terorizmu in zagotavlja aktivno sodelovanje EU pri njem.

Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji: Mreža, ki zajema celo EU in v okviru katere so povezani strokovnjaki iz prakse zaradi izmenjave idej, znanja in izkušenj v zvezi s preprečevanjem radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem, in bojem proti njej.

Radikalizacija: Pojav, pri katerem ljudje sprejmejo ekstremistične ideologije in vedenje, ki bi lahko privedli do terorističnih dejanj.

Reintegracija: Proces, namenjen ponovni vključitvi nekdanjih teroristov v družbo.

Sklad za notranjo varnost – Policija: Komponenta Sklada za notranjo varnost (2014–2020) Policija pomaga zagotavljati visoko raven varnosti v EU. V okviru tega instrumenta se financirajo ukrepi, ki jih upravlja neposredno Komisija, in tisti, ki jih upravljajo države člane v okviru nacionalnih programov.

STRESAVIORA: Projekt za spodbujanje vključujoče in odporne družbe.

Teroristična propaganda: Razširjanje skrajnega svetovnega nazora, ki posameznike vodi k razmišljanju o tem, da bi uporabili nasilje, in njegovemu upravičevanju.

VOX-Pol: Projekt, namenjen povezovanju raziskovalnih dejavnosti o spletnem ekstremizmu zaradi priprave scenarijev nacionalnih, evropskih in mednarodnih politik, ki bodo temeljili na boljših informacijah.

Končne opombe

1 Člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji potrjuje, da nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake posamezne države članice.

2 V členu 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da si Unija prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti. V členih od 82 do 89 je opredeljeno policijsko in pravosodno sodelovanje.

3 Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu, 30. november 2005, 14 469/4/05, sprejeta 15. decembra 2005.

4 COM(2015) 185 final z dne 28. aprila 2015 – Evropska agenda za varnost.

5 Na primer Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

6 A European Agenda on Security. State of Play: June 2017.

7 COM(2005) 313 final z dne 21. septembra o novačenju v teroristične organizacije: obravnavanje dejavnikov, ki prispevajo k nasilni radikalizaciji; COM(2013) 941 final z dne 15. januarja 2014 – Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: krepitev odziva EU; COM(2016) 379 final z dne 14. junija 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem.

8 Ta pristop je podprt v strategiji za notranjo varnost iz leta 2010 in Evropski agendi za varnost iz leta 2015.

9 Evropska mreža za strateško komuniciranje se je razvila iz svetovalne skupine za strateško komuniciranje v zvezi s Sirijo.

10 Cilj projekta IMPACT Europe (Inovativne metode in postopki za ocenjevanje tehnik boja proti nasilni radikalizaciji v Evropi) je bil pripraviti komplet orodij za vrednotenje pobud za boj proti radikalizaciji.

11 Na primer, z mesečnimi poročili o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in resnične varnostne unije, ki se pripravljajo od oktobra 2016, in s celovito oceno varnostne politike EU iz julija 2017.

12 Projekt VOX-Pol je namenjen povezovanju raziskovalnih dejavnosti o spletnem ekstremizmu zaradi priprave nacionalnih, evropskih in mednarodnih programov politik, ki bodo temeljili na boljših informacijah.

13 To je potrdila anketa Sodišča. Od 13 anketirancev, ki so izrazili svoje mnenje, jih je 8 (62 %) menilo, da bi pristop Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji lahko prinesel večjo dodano vrednost.

14 ISEC (program za preprečevanje kriminala in boj proti njemu) je bil prav tako del okvirnega programa za varstvo in zaščito svoboščin (2007–2013), ki je bil predhodnik Sklada za notranjo varnost – Policija (2014–2020).

15 Glej, na primer, resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani terorističnih organizacij.

16 SWD(2017) 278 z dne 26. julija 2017 – Comprehensive Assessment of EU Security Policy.

17 COM(2014) 365 final z dne 20. junija 2014– Končno poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti za obdobje 2010–2014.

18 FIRST LINE, LIAISE II in SAFFRON.

19 Opisno in finančno poročilo o dejavnostih in dosežkih projektov, ki ga ob zaključku projekta pripravi prejemnik sredstev EU.

20 Enota Združenega kraljestva za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin prijavi približno 100 000 vsebin na leto.m

 

1 Razpis 2017-ISFP-AG-RAD.

Dogodek Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije 25.10.2016
Osnutek poročila uradno poslan Komisiji (ali drugemu revidirancu) 8.2.2018
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku 20.3.2018
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugega revidiranca) v vseh jezikih 25.4.2018

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Lazaros S. Lazarou. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Jan Gregor, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Werner Vlasselaer, ataše v njegovem kabinetu Bernard Moya, vodilni upravni uslužbenec Alejandro Ballester Gallardo, vodja naloge Mark Marshall ter revizorja Alexandre-Kim Hugé in Pascale Pucheux-Lallemand.

Od leve proti desni: Werner Vlasselaer, Alejandro Ballester Gallardo, Mark Marshall, Bernard Moya, Pascale Pucheux-Lallemand in Jan Gregor

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/ecadefault.aspx
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF ISBN 978-92-872-9939-0 ISSN 1977-5784 doi:10.2865/039760 QJ-AB-18-010-SL-N
HTML ISBN 978-92-872-9956-7 ISSN 1977-5784 doi:10.2865/355331 QJ-AB-18-010-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
  • po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.