Trajnost pri razvoju podeželja: Projekti v zahtevanem obdobju večinoma še vedno delujejo, vendar obstajajo možnosti za dosego dolgoročnejših rezultatov

Povzetek

I V okviru programov za razvoj podeželja je EU od leta 2007 porabila približno 10 milijard EUR za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva in 15 milijard EUR za izboljšanje infrastrukture na podeželskih območjih. Med letoma 2007 in 2020 je bilo treba dejavnosti, financirane z naložbami v diverzifikacijo in infrastrukturo, podprtimi s temi programi, na splošno izvajati pet let.

II Sodišče je to revizijo izvedlo zaradi velike relevantnosti in težav v zvezi s trajnostjo, ki so bile ugotovljene pri prejšnjih revizijah. Pričakuje, da bo njegovo delo Komisiji pomagalo pri izmenjavi dobrih praks med državami članicami in vrednotenju smotrnosti skupne kmetijske politike. Preučilo je, ali so naložbe za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva in izboljšanje podeželske infrastrukture prinesle trajne koristi. Ocenilo je, ali so projekti izpolnjevali pravne zahteve glede trajnosti. Preučilo je tudi dejavnike, ki vplivajo na trajnost projektov, tudi tiste, ki presegajo pravne zahteve. Poleg tega je preučilo, koliko se lahko s financiranjem EU zagotovijo vidne dolgoročne priložnosti za diverzifikacijo na podeželskih območjih.

III Sodišče je ugotovilo, da so pravne zahteve glede trajnosti večinoma izpolnjene. Preučeni projekti so večinoma še vedno delovali. Kot je bilo pričakovano, je bila ta stopnja delovanja še posebej visoka pri infrastrukturnih projektih. Sodišče je pri projektih diverzifikacije ugotovilo, da je bilo dve tretjini takih, ki so še vedno delovali. Odkrilo je znatne razlike med sektorji in državami članicami. Ugotovilo je tudi, da so se dejavnosti pogosto prenehale izvajati kmalu po zakonsko določenem obdobju trajnosti, in sicer tudi pri zelo velikih naložbah.

IV Sodišče je ugotovilo, da na trajnost nekaterih projektov diverzifikacije vplivata slabša gospodarska uspešnost in nezakonita zasebna uporaba. Kakovost izbirnih postopkov se je v obdobju 2014–2020 v primerjavi z obdobjem 2007–2013 izboljšala. Vendar izbirni postopki niso bistveno vplivali na splošno kakovost projektov. Na Poljskem so bili projekti storitev za kmetijstvo ali gozdarstvo manj trajni kot druge vrste projektov. Nekatere turistične nastanitve v več državah članicah niso bile ekonomsko vzdržne, na kar je vplivala nezakonita zasebna stanovanjska uporaba.

V Sodišče je našlo malo dokazov o tem, da revidirani ukrepi diverzifikacije prinašajo dolgoročno diverzifikacijo na podeželskih območjih. Ugotovilo je, da imajo storitve za kmetijstvo majhen potencial za diverzifikacijo in da turistične nastanitve sicer lahko diverzificirajo vire dohodka za nekatere upravičence, vendar v številnih regijah malo vplivajo na diverzifikacijo. Pri naknadnih vrednotenjih za obdobje 2007–2013 je bilo ugotovljeno, da je bil prispevek k diverzifikaciji majhen do srednji.

VI Priporočila Sodišča Komisiji zajemajo boljšo usmerjenost sredstev v izvedljive projekte, strožja pravila za projekte, ki jih upravičenci lahko enostavno spremenijo v projekte za zasebno uporabo, in izkoriščanje potenciala velikih podatkovnih zbirk.

Uvod

Gospodarske razmere na podeželskih območjih

01 Leta 2018 so podeželska območja pomenila 83 % ozemlja EU, na njih pa je živelo 31 % prebivalcev EU¹. Nekatera podeželska območja se spoprijemajo z depopulacijo, brezposelnostjo, nižjo kakovostjo osnovnih storitev in večjim tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Druga podeželska območja so med najbolj gospodarsko dinamičnimi v državah članicah².

02 Med letoma 2000 in 2018 se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v podeželskih regijah povečeval hitreje kot v mestnih in je pripomogel k zmanjšanju vrzeli med podeželskimi in mestnimi območji. Leta 2018 je dosegel 75 % povprečnega BDP na prebivalca v EU. Stopnja zaposlenosti na podeželskih območjih se je med letoma 2012 in 2019 v vseh državah članicah povečala. V celotni EU je dosegla raven skupne stopnje zaposlenosti. Kot je prikazano na sliki 1, je stopnja zaposlenosti na podeželju zdaj v večini držav članic skoraj enaka skupni stopnji zaposlenosti.

03 Leta 2018 je v celotni EU storitveni sektor na podeželskih območjih pomenil več kot 60 % delovnih mest. Industrija in gradbeništvo sta pomenila 27 %, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pa 12 % (leta 2000: 21 %)³. Na podeželskih območjih Bolgarije in Romunije je zaposlenost v kmetijskem sektorju še naprej pomenila 30 % zaposlenosti na podeželskih območjih.

Politika EU za razvoj podeželja in koncept trajnosti

04 Politika EU za razvoj podeželja vključuje dolgoročne cilje, kot so diverzifikacija podeželskega gospodarstva (z zmanjšanjem odvisnosti podeželskih območij in posameznih gospodinjstev od kmetijstva in gozdarstva), ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest (glej odstavek 05) ter izboljšanje infrastrukture na podeželskih območjih (glej odstavek 08)⁴. Da bi projekti na teh področjih, financirani s sredstvi EU, te cilje podpirali, bi morali biti trajni (glej odstavka 12 in 13).

Politika EU za diverzifikacijo podeželja

05 Poraba EU za spodbujanje diverzifikacije zajema podporo za spodbujanje nekmetijskih dejavnosti za kmete ter ustvarjanje in razvoj novih poslovnih priložnosti, vključno s turizmom. V tabeli 1 so navedeni različni ukrepi, povezani z diverzifikacijo podeželskih območij, na sliki 2 pa so prikazani primeri financiranih projektov.

06 Skoraj tretjina kmetov v EU opravlja še eno pridobitno dejavnost⁵. To vključuje dejavnosti, ki:

• niso neposredno povezane s kmetijo, kot je poučevanje ali delo za drugega delodajalca,
• so neposredno povezane s kmetijo, kot je sprejemanje turistov ali predelava kmetijskih proizvodov.

07 V študiji o vrednotenju za programsko obdobje 2007–2013⁶ je bil prispevek ukrepov, preučenih v tem poročilu, h gospodarski diverzifikaciji ocenjen kot majhen za turistične dejavnosti in kot srednji za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti in ustanavljanje podjetij (glej odstavek 61).

Podpora EU za infrastrukturo na podeželskih območjih

08 Financiranje EU za naložbe v infrastrukturo na podeželskih območjih je namenjeno izboljšanju osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo in pomoči pri prenovi vasi⁷. V tabeli 2 so navedeni različni ukrepi za naložbe v javno infrastrukturo na podeželskih območjih, v okviru 1 pa so prikazani primeri teh vrst naložb, ki se običajno podpirajo z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP).

Financiranje in upravljanje politike razvoja podeželja v EU

09 EU bo v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020 prek programov za razvoj podeželja porabila približno 10 milijard EUR za ukrepe diverzifikacije in 15 milijard EUR za naložbe v infrastrukturo na podeželskih območjih (glej sliko 3).

10 Projekti razvoja podeželja se skupaj financirajo iz skladov EU in nacionalnih/regionalnih skladov v okviru deljenega upravljanja. EU in države članice določijo pravila in pogoje financiranja. Nacionalni/regionalni organi:

• pripravijo programe za razvoj podeželja,
• dodelijo sredstva za ukrepe,
• upravljajo in spremljajo izvajanje svojih programov za razvoj podeželja ter vrednotijo rezultate.

Na sliki 4 je ponazorjeno, kako si Komisija in nacionalni/regionalni organi delijo pristojnosti.

11 Skladno z uredbo o skupni kmetijski politiki morajo države članice za novo programsko obdobje, tj. obdobje 2023–2027, pripraviti strateške načrte skupne kmetijske politike, ki združujejo financiranje dohodkovne podpore, tržnih ukrepov in razvoja podeželja. Države članice v teh načrtih določijo, kako nameravajo doseči svoje cilje v okviru devetih specifičnih ciljev skupne kmetijske politike. Prihodnji projekti diverzifikacije lahko prispevajo k dvema specifičnima ciljema: spodbujanju razvoja podjetij na podeželju ter spodbujanju zaposlovanja, rasti, enakosti spolov na podeželju⁸. Komisija bo te načrte odobrila in z rednimi nacionalnimi poročili o smotrnosti, ki jih bodo pripravile države članice⁹, spremljala njihovo izvajanje. Komisija lahko spodbuja tudi izmenjavo dobrih praks med državami članicami.

Trajnost projektov za razvoj podeželja

12 Sodišče je pri tej reviziji preučilo, ali so projekti, ki jih financira EU, „trajni”. Na sliki 5 so predstavljene pravne zahteve EU glede trajnosti za podprte projekte. Za programsko obdobje 2014–2020 (podaljšano do leta 2022) je bila določena strožja pravna zahteva¹⁰. Uredba o skupni kmetijski politiki za programsko obdobje 2023–2027 ne določa pravnih zahtev glede trajnosti. Te lahko države članice ponovno uvedejo s svojimi nacionalnimi pravili.

13 V okviru te revizije smotrnosti je Sodišče pri preučitvi smotrnosti teh programov in tokov porabe preučilo, ali so financirani projekti:

• izpolnjevali zahtevo glede obdobja trajnosti, določenega v zakonodaji (tj. ali so delovali v celotnem obdobju trajnosti, določenem v zakonodaji),
• delovali tudi po tem obdobju trajnosti in
• prinesli trajne spremembe na podeželskih območjih.

14 Sodišče je v treh prejšnjih poročilih (enem o razvoju podeželja in dveh o financiranju v okviru kohezijske politike)¹¹ ugotovilo težave v zvezi s trajnostjo naložb, ki jih financira EU:

• lokalni organi se v različnih fazah upravljanja sredstev EU niso dovolj osredotočali na trajnost,
• prejemniki ali lokalni organi niso vzdrževali infrastrukture,
• večina analiziranih projektov ni bila finančno vzdržna.

Obseg revizije in revizijski pristop

15 Sodišče se je za izvedbo te revizije odločilo, ker:

• je EU od leta 2007 prek programov za razvoj podeželja porabila več kot 25 milijard EUR za projekte diverzifikacije in naložbe v infrastrukturo,
• so bile pri več revizijah smotrnosti, ki jih je opravilo Sodišče, ugotovljene težave v zvezi s trajnostjo (glej odstavek 14), Sodišče pa je ugotovilo tudi posebna tveganja za ukrepe diverzifikacije.

16 Sodišče pričakuje, da bo njegovo delo Komisiji v pomoč pri izmenjavi dobrih praks o morebitni vključitvi zaščitnih ukrepov za trajnost projektov ter vrednotenju projektov diverzifikacije in podeželske infrastrukture, ki se podpirajo v okviru skupne kmetijske politike za programsko obdobje 2023–2027.

17 Glavno revizijsko vprašanje Sodišča je bilo, ali so naložbe za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva in v podeželsko infrastrukturo prinesle trajne koristi. Sodišče je v prvem delu tega poročila ocenilo vidik skladnosti pri trajnosti, tj. ali so bile izpolnjene pravne zahteve glede trajnosti. V drugem delu je ocenilo, ali obstajajo dejavniki, ki vplivajo na trajnost projektov, tudi tisti, ki presegajo pravne zahteve. V tretjem delu je preučilo, ali je bilo dovolj dokazov, da so sredstva EU prinesla dolgoročne priložnosti za diverzifikacijo na podeželskih območjih.

18 Da bi Sodišče ocenilo, ali so pričakovane koristi trajale dlje časa, je preučilo projekte, financirane v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020. Preučilo je dve vrsti projektov:

• projekte za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva (glej tabelo 1 in sliko 2),
• naložbe v javno infrastrukturo, kot so ceste ter vodovodni in kanalizacijski objekti (glej tabelo 2 in okvir 1).

19 Sodišče je revizijske dokaze zbralo s (glej sliko 6):

• pregledom zakonodaje in statističnih podatkov,
• analizo poslovnih registrov in preverjanjem stanja delovanja nekaterih turističnih nastanitev,
• razgovori z nacionalnimi ali regionalnimi organi,
• preučitvijo nacionalnih/regionalnih okvirov in projektov, izbranih iz 11 držav članic/regij.

Opažanja

Projekti običajno dosežejo zakonsko določeno obdobje trajnosti, vendar se nekateri projekti diverzifikacije prekinejo kmalu po izteku tega obdobja

20 Sodišče je v tem delu poročila preučilo projekte na podlagi pravnih zahtev EU glede trajnosti in ocenilo, ali so bile te zahteve prilagojene vrsti podprtih naložb.

• Pri projektih diverzifikacije je Sodišče ocenilo:
• ali je izbranih 879 projektov turistične nastanitve (ena najpogostejših vrst projektov diverzifikacije) še vedno delovalo,
• ali je 88 izbranih projektov diverzifikacije še vedno delovalo in izpolnjevalo ciljne vrednosti iz njihovih poslovnih načrtov (glej odstavke 44, 45 in 59). Sodišče je projekte izbralo tako, da bi izbor vključeval glavne vrste projektov, ki so se podpirali v obeh programskih obdobjih (glej sliko 2).
• Pri infrastrukturnih projektih je Sodišče preučilo, ali je 48 projektov v vzorcu še vedno delovalo in prinašalo pričakovane koristi. Osredotočilo se je na vrste projektov, ki so prejeli največ sredstev v obeh programskih obdobjih (ceste, toplarne ter vodovodni sistemi in sanitarni sistemi (glej okvir 1).

Večina preučenih projektov je še vedno delovala

80 % projektov turistične nastanitve je še vedno delovalo

21 Naložbe v turistične nastanitve so bile med najpogosteje podprtimi projekti diverzifikacije. 11 držav članic, ki jih je preučilo Sodišče, je porabilo skoraj 500 milijonov EUR sredstev za razvoj podeželja, in sicer za podporo približno 8 000 naložbam v turistične nastanitve v obdobju 2014–2015 (tj. projektom iz programskega obdobja 2007–2013).

22 Sodišče je preverilo, ali 879 projektov turistične nastanitve, ki jih je Sodišče zajelo v vzorcu v teh 11 državah članicah, še vedno ponuja nastanitev. Vsi turistični obrati so prejeli finančna sredstva v obdobju 2007–2013 in večina jih je prejela končno plačilo leta 2014 ali 2015. Tisti, ki so bili še vedno dejavni, so torej obstajali več kot pet let. Sodišče je večino pregledov opravilo med junijem in oktobrom 2020. Odkrilo je, da je bilo 21 turističnih nastanitev iz vzorca 879 projektov (tj. 2 % vzorca Sodišča) zaprtih zaradi zdravstvene krize.

23 S slike 7 in slike 8 je razvidno, da je skupno 80 % turističnih obratov še vedno ponujalo nastanitev. Za posamezne države članice je ta delež segal od 98 % v Avstriji do 67 % na Madžarskem in 60 % v Italiji (Sicilija). Sodišče je na Češkem, v Franciji, na Madžarskem, v Italiji (Sicilija), Romuniji in na Slovaškem odkrilo 24 turističnih obratov, ki so bili glede na njegovo začetno analizo spletnih virov odprti, vendar v praksi niso bili nikoli na voljo za rezervacijo. Te primere je dodatno preverilo po telefonu ali e-pošti. Če so vodje teh turističnih obratov trdili, da so ti odprti (20 primerov), jih je Sodišče v svoji analizi opredelilo kot take. V preostalih štirih primerih je Sodišče nedvomno ugotovilo, da nastanitev turistom ni bila na voljo.

Dve tretjini projektov diverzifikacije sta še vedno delovali

24 Sodišče je preučilo 88 projektov diverzifikacije v Bolgariji, Avstriji in na Poljskem. Izbrani projekti so bili večinoma povezani s turistično infrastrukturo (turističnimi nastanitvami in kolesarskimi stezami / stezami za pešce), kmetijskimi storitvami in energijo iz obnovljivih virov (glej sliko 9).

25 Sodišče je ugotovilo, da je 59 (67 %) od 88 projektov (67 iz programskega obdobja 2007–2013 in 21 iz programskega obdobja 2014–2020) še vedno delovalo ter

• da je 29 (97 %) od 30 projektov, katerih obdobje trajnosti še ni preteklo, še vedno delovalo,
• da je od 58 projektov, katerih obdobje trajnosti je preteklo, še vedno delovalo le 30 (52 %) projektov,
• da je skupno sedem od 88 projektov prenehalo delovati v obdobju trajnosti.

26 Pri dveh tretjinah od 35 projektov turistične nastanitve v vzorcu 88 projektov diverzifikacije so bile te nastanitve še vedno odprte. V Avstriji so bile še vedno odprte pri vseh desetih projektih turistične nastanitve. V Bolgariji je še vedno delovalo 11 od 17 projektov, na Poljskem pa trije od osmih.

Vsi revidirani infrastrukturni projekti razen enega so se še vedno uporabljali

27 Sodišče je v Bolgariji, Avstriji in na Poljskem preučilo 48 infrastrukturnih projektov, ki so vključevali predvsem izgradnjo ali posodobitev toplarn, cest ter vodovodnih in sanitarnih sistemov. V času revizije je bilo 38 projektov starejših od petih let (prek zakonsko določenega obdobja trajnosti), preostalih deset pa je bilo mlajših, še vedno v zakonsko določenem obdobju trajnosti.

28 Sodišče je preverilo, ali se je infrastruktura, ki jo je financirala EU, še vedno uporabljala. Preučilo je:

• za toplarne: stanje delovanja toplarne, proizvodnjo energije, število odjemalcev, finančne podatke in zaposlenost,
• za ceste: spremembo števila uporabnikov (lokalni prebivalci, turisti, lokalna podjetja – če so bili podatki na voljo),
• za vodovodne in sanitarne sisteme: stanje delovanja infrastrukture, število povezav z omrežji (če so bili podatki na voljo), izboljšanje kakovosti vode.

29 Vseh 48 projektov (glej sliko 10) je prineslo pričakovane fizične izložke (na primer izgradnja lokalne toplarne, posodobitev ceste, izgradnja vodovodnega in/ali kanalizacijskega sistema). Vse naložbe razen ene, in sicer naložbe v čistilno napravo za odpadno vodo (glej okvir 4), so v času revizije še vedno prinašale koristi lokalni skupnosti.

Dejavnosti diverzifikacije so se pogosto končale kmalu po izteku zakonsko določenega obdobja trajnosti

30 Sodišče je preučilo, ali so se projektne dejavnosti nadaljevale vsaj dve leti po zakonsko določenem obdobju trajnosti, navedenem v zakonodaji EU. Ocenilo je, ali je na obdobje delovanja vplival sektor ali velikost projekta.

31 Od poslovnih registrov, ki jih je Sodišče preučilo, so samo poljski vključevali podatke o stanju različnih dejavnosti upravičencev. Sodišče je te podrobnejše informacije uporabilo za izvedbo dodatne analize. Pri upravičencih, ki so vzpostavili svojo nekmetijsko dejavnost v okviru ukrepov 311 in 312 (9 221 oziroma 3 429 upravičencev), je preverilo, koliko let je aktivnost trajala.

32 S slike 11 je razvidno, da so upravičenci, ki so prenehali opravljati dejavnost, to običajno storili v šestem ali sedmem letu delovanja, torej kmalu po koncu petletnega obdobja trajnosti.

33 V okviru 2 so primeri turističnih obratov (podprtih v programskem obdobju 2007–2013), v katere je EU vložila več kot 150 000 EUR in ki so po petletnem obdobju trajnosti prenehali delovati. Dva sta delovala manj kot pet let, ker se je obdobje trajnosti začelo s sklepom o financiranju (glej odstavek 12). Zaradi teh kratkih obdobij izvajanja dejavnosti so subvencije EU znašale med 2 667 EUR in 9 125 EUR na mesec izvajanja dejavnosti.

34 Države članice so lahko v obdobju 2014–2020 obdobje trajnosti za mala in srednja podjetja skrajšale na tri leta. Vendar so zahteve glede trajnosti enake ne glede na to, ali raven finančnih sredstev EU doseže 9 000 EUR ali 500 000 EUR oziroma ali upravičenci financirajo 10 % ali 90 % svojih naložb.

Večina držav članic je za naložbe v infrastrukturo uporabila petletno obdobje trajnosti

35 Obdobje trajnosti je pravna zahteva, katere namen ni odražati življenjske dobe naložbe. Pričakuje se, da bo življenjska doba projektov bistveno daljša (15–25 let za projekte elektrarn, 25–30 let za ceste in 30 let za vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo) kot določajo zahteve glede trajnosti. Avstrija in regija Piemont v Italiji sta pri zahtevi glede obdobja trajnosti za nekatere vrste naložb to obdobje podaljšali (glej okvir 3), da bi bolje upoštevali njihovo pričakovano življenjsko dobo. Nacionalni organi drugih držav članic v vzorcu Sodišča so pri zahtevi glede obdobja trajnosti uporabili petletno obdobje.

36 Vsi infrastrukturni projekti, ki jih je Sodišče preučilo, so še vedno delovali (glej odstavek 29), razen enega: v Bolgariji je bil en infrastrukturni projekt zaradi pomanjkanja vzdrževanja prekinjen (glej okvir 4).

Do revizije Sodišča je tretjina projektov diverzifikacije prenehala delovati

37 Sodišče je v tem delu poročila ocenilo, ali obstajajo dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo projektov, tudi tisti, ki presegajo pravne zahteve glede trajnosti. Dve tretjini projektov diverzifikacije sta v času revizije še vedno delovali, preostala tretjina pa ne več. Sodišče je ocenilo, ali so nacionalni in regionalni organi analizirali pričakovano ekonomsko vzdržnost projektov diverzifikacije, ki so jih izbrali, in katere vrste projektov so bile manj trajne.

Izbirni postopki niso bistveno vplivali na splošno kakovost projektov

38 Izbirni postopki bi morali prispevati h kakovosti podprtih projektov in njihovemu trajanju. To vključuje prednostno razvrščanje z ustreznimi izbirnimi merili in ustrezno oceno projektov. Skladno s pravili EU morajo države članice pri odločanju, katere operacije se obravnavajo prednostno, opredeliti in uporabljati izbirna merila. Sodišče je za programsko obdobje 2007–2013 ugotovilo:

• Poljska (do leta 2009) in Francija teh meril nista uporabljali,
• Litva je izbirna merila uporabljala le, kadar je obseg zahtevkov presegal razpoložljiva sredstva,
• Avstrija je ta merila opredelila, vendar jih ni uporabljala za razvrščanje projektov,
• Bolgarija, Češka, Grčija, Poljska (po letu 2009) in Slovaška so uporabljale izbirna merila, ne da bi določile najmanjše število točk, ki jih je treba doseči. Projekte so razvrstile, podpirale pa so jih, dokler so bila na voljo proračunska sredstva, tudi če so ti dobili nizko število točk¹³.
• Madžarska, Italija (Sicilija) in Romunija so določile minimalno število točk, ki so jih morale vloge doseči, da bi bile upravičene do pomoči. Vendar 46 % romunskih upravičencev ukrepa 313 in 10 % sicilijanskih upravičencev ukrepa 311 po podpisu pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev ni dokončalo svojega projekta. Zato niso prejeli končnega plačila.

39 V programskem obdobju 2014–2020 so nacionalni in regionalni organi v vseh državah članicah uporabljali izbirna merila in pragove pri točkovanju. Ti pragovi običajno niso presegali 50 % najvišje ocene. Na primer, pri ukrepu 6.4 (glej tabelo 1) je bila najnižja ocena v Romuniji 10 od 100 točk in v Avstriji 5 od 24 točk. Z nizkimi minimalnimi ocenami nacionalni in regionalni organi tvegajo, da bodo izbrali projekte z nizkim potencialom.

40 Poleg uporabe izbirnih meril morajo države članice oceniti projekt. V okviru 5 je primer projekta na Poljskem, ki po mnenju Sodišča ne bi smel prejeti podpore, če bi bil pravilno ocenjen.

41 Za oceno trajnosti operacij so nacionalni organi v vseh državah članicah, ki jih je preučilo Sodišče (razen Francije), zahtevali, da vložnik predloži poslovni načrt.

42 Pet od teh desetih držav članic¹⁴ je menilo, da so poslovne napovedi iz poslovnih načrtov podlaga za prihodnjo oceno. Upravičenci so morali na primer uresničiti vsaj 50 % (Bolgarija in Madžarska) ali 70 % (Litva) svojih poslovnih napovedi. Ko je bila opravljena naknadna kontrola, so bile v primeru, da te vrednosti niso bile dosežene, uvedene sankcije (glej odstavek 55).

43 Sedem držav članic¹⁵ je število na novo ustvarjenih delovnih mest opredelilo kot eno od meril za upravičenost ali izbirnih meril. Če je bilo ustvarjanje novih delovnih mest izbirno merilo, so morali upravičenci ustvariti nova delovna mesta in jih ohraniti vsaj do konca obdobja trajnosti. Litva in Poljska sta dodelili več sredstev upravičencem, ki so pričakovali, da bodo ustvarili več novih delovnih mest.

44 Za upravičence v vzorcu, za katere je Sodišče lahko pridobilo dovolj informacij, je bilo ugotovljeno, da 90 % (9/10) bolgarskih upravičencev in 63 % (17/27) poljskih upravičencev ni uresničilo svojih gospodarskih napovedi, določenih v njihovem poslovnem načrtu (vključno s štirimi od desetih upravičencev iz obdobja 2014–2020). V Avstriji Sodišče takih težav ni odkrilo (glej odstavek 59).

45 Iz tabele 3 je razvidno, da večina upravičencev še zdaleč ni dosegla svojih napovedi.

46 Napovedi poslovnega načrta so bile v Bolgariji zavezujoče. Pri treh četrtinah naknadnih pregledov so bili uvedeni postopki izterjave, ker upravičenci niso uresničili napovedi (glej odstavek 55).

Nekatere vrste projektov diverzifikacije so bile razmeroma kratkotrajne

47 Na Poljskem so skoraj tri četrtine od 13 000 upravičencev ukrepa 311 (9 221 upravičencev, ki so vzpostavili nekmetijsko dejavnost, kar je analizirano v odstavku 31, in približno 3 800 upravičencev, ki so razvijali obstoječe dejavnosti v okviru istega ukrepa) svoje dejavnosti diverzificirale v „storitve za kmetije in gozdarstvo”, tj. znotraj kmetijskega sektorja. Storitve za kmetije in gozdarstvo vključujejo na primer oddajanje strojev v najem ali delo, opravljeno za drugega kmeta (npr. kmetje, ki s sredstvi EU kupijo plug, da bi orali zemljo drugih kmetov ali jim ta stroj oddajali v najem). Več kot polovica upravičencev, ki jih je Sodišče preverilo v poljskem poslovnem registru (5 114 od 9 419), je do februarja 2020 prenehala izvajati svojo dejavnost. S slike 12 je razvidno, da je ta delež veliko večji kot pri drugih dejavnostih diverzifikacije.

48 S pravili EU in nacionalnimi pravili uporaba kupljene opreme na zemljišču upravičenca ni bila izrecno prepovedana. Za programsko obdobje 2014–2020 je v smernicah Komisije navedeno, da naj bi se pri kmetijskih storitvah podprte naložbe uporabljale predvsem za zagotavljanje storitev tretjim osebam. Vendar Sodišče ni našlo mehanizma, ki bi preprečeval, da bi se kmetijski stroji, financirani v okviru tega ukrepa, uporabljali predvsem na kmetiji upravičenca.

49 Glede na posebna tveganja, ugotovljena v zvezi s projekti turistične nastanitve, je Sodišče preučilo, ali rezultati trajnosti za ta razred projektov odražajo ali prikrivajo težave v zvezi z ekonomsko vzdržnostjo. Zato je opravilo dodatno analizo teh projektov v Bolgariji, Grčiji in na Poljskem. V Grčiji so bile v okviru nacionalnega spremljanja projektov turistične nastanitve zagotovljene informacije o prihodkih, ustvarjenih v prvih treh letih. Sodišče je te informacije analiziralo glede na naložbene stroške za 20 projektov turistične nastanitve, ki so še vedno delovali.

50 Pri analizi, ki jo je opravilo Sodišče, so se pojavili pomisleki v zvezi z njihovo ekonomsko vzdržnostjo. Za vsak euro skupnih naložbenih stroškov so bili v treh letih v povprečju ustvarjeni skupni prihodki v višini 0,4 EUR. Kot je prikazano na sliki 13, to povprečje prikriva znatno razpršenost zmogljivosti za ustvarjanje prihodkov. V treh letih so projekti turistične nastanitve ustvarili med 0,02 EUR in 1,41 EUR za vsak vloženi euro. Štirje projekti (20 %) so ustvarili manj kot 0,1 EUR za vsak vloženi euro.

51 Po drugi strani pa je Sodišče odkrilo tudi projekte z veliko donosnostjo naložb (glej sliko 13): trije so ustvarili prihodke, ki so v treh letih presegli izvedeno naložbo.

52 Sodišče je v Posebnem poročilu 2/2022 o energetski učinkovitosti v podjetjih ugotovilo, da so pri projektih z zelo kratkimi vračilnimi dobami finančni instrumenti, kot so posojila ali vračljiva nepovratna sredstva, običajno stroškovno učinkovite možnosti za proračun EU. V zakonodaji EU je določeno, da se posojila uporabljajo za izvedljive projekte¹⁶. Komisija meni, da so finančni instrumenti primerni za podporo izvedljivim projektom za razvoj podeželja¹⁷. Povračila posojil spodbujajo upravičence projektov (vključno s storitvami turistične nastanitve in kmetijskimi storitvami) k ustvarjanju dobička od njihovih naložb in tako omejujejo tveganje, da bodo zaprosili za podporo za projekte, ki niso izvedljivi, ali da jih bodo uporabljali le v zasebne namene.

53 S tabele 4 je razvidno, da se je v Bolgariji in na Poljskem 29 % oziroma 38 % pregledanih projektov turistične nastanitve (glej odstavek 26) hitro zaključilo ali pa je ustvarilo zelo majhen promet.

Država članica	Število pregledanih nastanitev	Število nastanitev, ki ne prinašajo koristi	Pripombe
Bolgarija	17	6	Tri nastanitve so bile zaprte po obdobju trajnosti. Tri druge so imele manj kot 10 % svojega napovedanega prometa (ena je za eno leto prijavila promet v višini 188 EUR) in so morale po naknadnem pregledu vrniti nepovratna sredstva, ki so jih dobile.
Poljska	8	3	Tri nastanitve so bile zaprte, vključno z eno, ki je bila zaprta v obdobju trajnosti. Ena je imela promet v višini 250 EUR/leto, kar je manj kot 10 % napovedanega prometa, in je bila po koncu obdobja trajnosti zaprta.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice

Stanovanjska uporaba stavb, ki so se financirale kot turistična nastanitev

54 Zasebna stanovanjska uporaba stavb, financiranih za zagotavljanje turističnih nastanitev, v obdobju trajnosti v zakonodaji EU ni bila izrecno prepovedana. Vendar je v zakonodaji navedeno, da naložba ne bi smela biti bistveno spremenjena tako, da bi to ogrozilo njene prvotne cilje¹⁸. V avstrijski zakonodaji je trajna zasebna uporaba naložbe izrecno prepovedana¹⁹. To pa ni veljalo za poljsko in bolgarsko nacionalno zakonodajo.

55 Sodišče je ugotovilo naslednje težave v zvezi z zasebno uporabo turističnih nastanitev:

• v eni državi članici je odkrilo morebitno goljufivo zasebno uporabo nastanitve v obdobju trajnosti. Primer je bil posredovan uradu OLAF in je v postopku preiskave,
• v Bolgariji in Romuniji je ugotovilo upravne ukrepe, ki so bili sprejeti po ugotovitvi zasebne uporabe podprtih turističnih nastanitev. Komisija je tema državama članicama izdala priporočila in za Bolgarijo uporabila finančni popravek. Romunija se je odločila, da bo v letih 2021 in 2022 omejila financiranje turističnih nastanitev. Bolgarski organi so v okviru upravnega ukrepanja izvedli dodatne naknadne preglede, osredotočene na to, ali so bile napovedi iz poslovnega načrta uresničene. Večina (76 %) od 288 nastanitev, ki jih je financirala EU, napovedi ni dosegla. Bolgarski organi so zahtevali povračilo v višini 21 milijonov EUR. Zaradi pravnih ovir na nacionalnem sodišču ta postopek izterjave napreduje počasi. Bolgarija je v programskem obdobju 2014–2020 prenehala podpirati turistične nastanitve,
• Sodišče je v osmih državah članicah od 11, ki jih je preučilo, odkrilo medijske članke, v katerih se je poročalo o primerih zasebne stanovanjske uporabe (v vsaj treh od teh držav so bili to članki o preiskavah in sodnih zadevah v zvezi z goljufivimi zahtevki za subvencije za turistične nastanitve, ki se uporabljajo zasebno). V nekaterih primerih so se stavbe oglaševale kot razpoložljive za turiste, vendar jih v praksi ni bilo mogoče rezervirati (glej odstavek 23). Gradnja ali obnova hiše s podporo EU je lahko privlačna, saj jo lahko upravičenec po treh do petih letih uradno uporablja kot hišo za zasebno uporabo ali jo proda.

Obstaja malo dokazov, da se s financiranjem EU zagotavlja dolgoročna diverzifikacija podeželskih območij

56 S financiranjem EU naj bi se zagotavljala dolgoročna diverzifikacija podeželskih območij (glej odstavek 04). Sodišče je ocenilo, ali so projekti prinesli trajno diverzifikacijo podeželskih gospodarstev. Preučilo je tudi, ali se je z vrednotenjem in spremljanjem zagotovil zadosten vpogled v rezultate porabe EU.

Nekatere vrste projektov diverzifikacije zagotavljajo omejene priložnosti za diverzifikacijo

57 Poljska je v obdobju 2007–2013 za podporo storitvam za kmetijstvo ali gozdarstvo porabila 252 milijonov EUR. To financiranje se je nadaljevalo tudi v programskem obdobju 2014–2020. Sodišče je ugotovilo, da je bil prispevek storitev za kmetijstvo k dolgoročni diverzifikaciji v nekmetijske dejavnosti majhen. Ti projekti upravičencem ne pomagajo pri diverzificiranju prihodkov iz kmetijskega sektorja. Komisija meni, da te storitve (kot je oranje/spravilo) posredno koristijo diverzifikaciji, saj kmetom, ki jih uporabljajo, omogočajo prihranek časa in vzporedno izvajanje nekmetijske dejavnosti. Poleg tega je bila dejavnost „storitve za kmetijstvo ali gozdarstvo” najmanj trajna dejavnost, saj jo je večina upravičencev prenehala izvajati (glej odstavek 47).

58 Države članice so v svojih naknadnih ocenah kot sektor, v katerem je bila mogoča diverzifikacija, najpogosteje navedle turizem²⁰. 23 jih je namreč izvedlo ukrep 313 „spodbujanje turističnih dejavnosti”. Vzpostavitev in razvoj turistične nastanitve bi se lahko financirala v okviru vseh ukrepov diverzifikacije (ukrepa 311, ukrepa 312, ukrepa 313), odvisno od odločitve države članice / regije. Kot je navedeno v odstavku 21, je bilo v obdobju 2014–2015 v 11 izbranih državah članicah več kot 500 milijonov EUR javnih sredstev porabljenih za podporo turističnih nastanitev.

59 Na ravni upravičencev se lahko s turistično nastanitvijo diverzificirajo in dopolnijo prihodki upravičencev, odvisno od zadostnega potencialnega povpraševanja. V Avstriji je vseh deset analiziranih projektov turistične nastanitve še vedno delovalo. Sedem jih je uresničilo napovedi iz poslovnega načrta in ustvarilo med 10 % in 90 % prihodkov upravičencev. V sedmih primerih je bilo financiranje zagotovljeno za razširitev obstoječe dejavnosti. V preostalih treh je turizem pomenil nov vir dohodka.

60 Po drugi strani pa na teritorialni ravni obstajajo primeri naložb v turizem, ki ne pomenijo diverzifikacije turističnih območij. V celotni EU je turizem večji gospodarski sektor kot kmetijstvo in ima večjo vlogo v gospodarstvu podeželskih območij kot mestnih. Število turističnih prenočitev na prebivalca na podeželskih območjih je trikrat večje kot v mestnih regijah, odhodki za turizem na prebivalca pa so na splošno višji na podeželskih območjih²¹. Na podeželskih območjih, kot sta Kreta (Grčija) in Korzika (Francija), turistična panoga prevladuje v lokalnih gospodarstvih in predstavlja 47 % oziroma 31 % BDP (za kmetijstvo ta delež znaša 7,5 % oziroma 2 %²²).

Vrednotenje in spremljanje ne dokazujeta dovolj koristi diverzifikacije

61 Komisija je leta 2018 objavila povzetek poročil držav članic o naknadnem vrednotenju za obdobje 2007–2013²³, v katerem je ugotovila, da:

• sta ukrepa 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in 312 – podpora ustanavljanju in razvoju podjetij srednje prispevala k izboljšanju gospodarske diverzifikacije upravičencev,
• je ukrep 313 – spodbujanje turističnih dejavnosti malo prispeval k izboljšanju gospodarske diverzifikacije. V manj kot polovici naknadnih vrednotenj programov za razvoj podeželja se je poročalo o pozitivnem prispevku tega ukrepa k izboljšanju gospodarske diverzifikacije podeželskih območij.

62 V vrednotenju je bilo ugotovljeno, da številni projekti diverzifikacije niso bili dovolj medsektorski (tj. da so bili preveč osredotočeni na kmetijstvo). Sodišče o tem vprašanju razpravlja v odstavku 57.

63 Sodišče je ugotovilo, da je spremljanje zagotovilo malo informacij o trajnosti projektov in njihovem dolgoročnem vplivu na diverzifikacijo podeželskih območij. Države članice sicer ustrezno spremljajo projekte do končnega plačila, med obdobjem trajnosti pa zgolj omejeno, po njem pa le redko. Ko države članice in Komisija pripravljajo naknadna vrednotenja, ocenjevalci torej nimajo veliko informacij o tem, koliko projektov različnih vrst je delovalo tudi po obdobju, v katerem so bila izplačana nepovratna sredstva. Spremljanje projektov po preteku obdobja trajnosti ni pravna zahteva. Toda če bi se ustrezne informacije zbirale po obdobju trajnosti, bi Komisija in države članice lahko ocenile trajne rezultate in opredelile vrste projektov, ki podpirajo dolgoročne cilje politike.

64 Revizija Sodišča je pokazala, da lahko nekatera orodja, kot so poslovni registri in druge zadevne podatkovne zbirke, zagotovijo dodaten vpogled v trajnost projektov. Osnovne razpoložljive informacije se nanašajo le na status upravičenca, na Poljskem pa je Sodišče odkrilo tudi primer podatkovne zbirke, ki je vsebovala podrobnejše informacije o stanju dejavnosti, ki jih financira EU (glej odstavka 31 in 47). Bolgarija, Poljska in Romunija so zbirale informacije iz poslovnih registrov.

65 Obstajajo velike podatkovne zbirke, kot so poslovni registri, ki bi lahko zagotovile vpogled v upravičence, ki so postali neaktivni ali so prenehali izvajati podprte dejavnosti (glej odstavka 31 in 32). Komisija za oceno trajnosti projektov diverzifikacije in njihovih dolgoročnih koristi za podeželska območja trenutno ne uporablja informacij iz nacionalnih poslovnih registrov niti iz drugih virov velepodatkov.

Zaključki in priporočila

66 Sodišče je ugotovilo, da je večina naložb v infrastrukturo in projektov diverzifikacije delovala v celotnem zakonsko določenem obdobju trajnosti (glej odstavke 21–29). Vendar je ugotovilo tudi, da so se projekti diverzifikacije pogosto končali kmalu zatem (glej odstavke 31–34). Na Poljskem so bili projekti storitev za kmetijstvo ali gozdarstvo manj trajni kot drugi (glej odstavka 47 in 48).

67 Sodišče je ugotovilo, da se je kakovost izbirnih postopkov v obdobju 2014–2020 v primerjavi z obdobjem 2007–2013 na splošno izboljšala. Vendar izbirni postopki niso bistveno vplivali na kakovost projektov na splošno (glej odstavke 38–46).

68 Sodišče je ugotovilo, da imajo nekatere vrste projektov, kot so storitve za kmetijstvo ali gozdarstvo, majhen potencial za diverzifikacijo (glej odstavek 57). S turističnimi nastanitvami se lahko diverzificirajo dejavnosti upravičencev, z dodatnimi nastanitvenimi zmogljivostmi pa se ne diverzificirajo turistična območja gospodarstev (odstavki 58–60).

69 Sodišče je razširilo svojo analizo projektov turističnih nastanitev in v treh državah članicah ugotovilo težave z ekonomsko vzdržnostjo (glej odstavke 49–53 in tabelo 4). Zasebna stanovanjska uporaba nastanitev vpliva na gospodarsko uspešnost takih projektov. Sodišče je odkrilo primere, v katerih so države članice začele preiskave zasebne uporabe stavb, ki so se financirale kot turistične nastanitve, in/ali omejile dostop do nepovratnih sredstev za projekte turistične nastanitve (glej odstavek 55). Ugotovilo je, da so posojila ustrezna alternativa za podporo izvedljivim projektom (vključno s projekti za podporo turističnim nastanitvam ali projekti storitev za kmetijstvo – glej odstavek 52).

Priporočilo 1 – Boljša osredotočenost porabe v izvedljive projekte

Komisija naj v svoji svetovalni vlogi izmenjuje dobre prakse za spodbujanje uporabe izbirnih postopkov tako, da se omeji tveganje izbire neizvedljivih projektov.

Časovni okvir: od leta 2023.

Priporočilo 2 – Zmanjšanje tveganja spremembe financiranih sredstev v sredstva za zasebno uporabo

Za spodbujanje dolgoročnih koristi projektov in stroškovne učinkovitosti podpore EU naj Komisija:

1. olajša izmenjavo dobrih praks za spodbujanje zaščitnih ukrepov za trajnost projektov in preprečevanje spremembe sredstev, ki jih financira EU, v sredstva za zasebno uporabo. V to izmenjavo naj se vključi ustrezna uporaba:
   1. nacionalnih pogojev glede obdobja trajnosti, pri čemer se upoštevajo različne vrste podprtih naložb;
   2. posojil za financiranje dolgoročnih sredstev;
   3. dokazov o nadaljevanju delovanja financiranih dejavnosti;
   4. določb o načrtovani uporabi naložb iz sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev;

Časovni okvir: leto 2023.

2. analizira uporabo teh dobrih praks v državah članicah in razširja rezultate.

Časovni okvir: leto 2027.

70 Na splošno je bilo pri naknadnih vrednotenjih za obdobje 2007–2013 ugotovljeno, da je bil prispevek k diverzifikaciji majhen do srednji (odstavka 61 in 62). S spremljanjem se je zagotovil omejen vpogled v koristi projektov v daljšem časovnem obdobju, zlasti po koncu zakonsko določenega obdobja trajnosti, in sicer kljub potencialu velepodatkov, da na stroškovno učinkovit način zagotovijo dodaten vpogled v trajnost financiranih projektov (glej odstavke 63–65).

Priporočilo 3 – Izkoriščanje potenciala velikih podatkovnih zbirk pri vrednotenju

Za namene vrednotenja naj Komisija ob posvetovanju z državami članicami:

1. opredeli ustrezne vire informacij o nadaljnjem delovanju projektov, ki jih financira EU, in z državami članicami izmenjuje dobre prakse;

Časovni okvir: leto 2024.

2. na podlagi teh informacij pripravi seznam dejavnikov tveganja, ki temelji na primerih manj trajnih projektov.

Časovni okvir: od leta 2026.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Joëlle Elvinger, članica Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 27. aprila 2022.

Kratice in okrajšave

BDP: bruto domači proizvod

EKSRP: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

SKP: skupna kmetijska politika EU

Glosar

Naknadni pregled: v tem poročilu pomeni pregled, opravljen po končnem plačilu za naložbo, da se ugotovi, ali se naložba še vedno uporablja v predvideni namen.

Poslovni načrt: dokument, ki povzema operativne in finančne napovedi podjetja ter določa, kako bo podjetje doseglo svoje cilje.

Program za razvoj podeželja: sklop nacionalnih ali regionalnih večletnih ciljev in ukrepov za izvajanje politike EU za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija.

Programsko obdobje: obdobje, za katero se načrtujejo programi financiranja EU in v katerem se zadevna sredstva lahko izplačujejo. Za obdobje 2007–2013 so se sredstva lahko izplačevala do leta 2015. Podobno se lahko sredstva za obdobje 2014–2020 izplačujejo do leta 2022.

Velepodatki: obdelava, zbiranje, shranjevanje in analiza velikih količin podatkov, pri čemer se razkrivajo vzorci, trendi in povezave ter zagotavlja možnost uporabe pridobljenih informacij za nova spoznanja.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61262

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61262

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Joëlle Elvinger. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Viorel Ștefan, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Roxana Banica in ataše v njegovem kabinetu Olivier Prigent, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, asistent direktorja Eric Braucourt, vodja naloge Céline Ollier, namestnik vodje naloge Maciej Szymura ter revizorji Milan Šmid, Jan Huth in Dimitrios Maniopoulos. Jezikovno podporo je zagotovil Thomas Everett.

Od leve proti desni: Viorel Ștefan, Roxana Banica, Olivier Prigent, Eric Braucourt, Céline Ollier, Maciej Szymura, Milan Šmid, Jan Huth, Thomas Everett.

Končne opombe

¹ EU rural areas in numbers – Evropska komisija (europa.eu).

² A better future for Europe’s rural areas – Report CG33(2017) 16 final, Svet Evrope, 2017.

³ A long-term Vision for the EU's Rural Areas – delovni dokument služb Komisije, del 2/3.

⁴ Glej uvodno izjavo 11 in člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in člen 5(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

⁵ Podatki Eurostata o drugi pridobitni dejavnosti in European farming (copa-cogeca.eu).

⁶ Synthesis of Rural Development Programmes (RDPs) ex-post evaluations of period 2007-2013 – Evaluation Support Study.

⁷ Člen 52(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

⁸ Glej člen 6 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta.

⁹ Glej člen 118 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 13 in 40 Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta.

¹⁰ Glej člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

¹¹ Posebno poročilo 25/2015; Posebno poročilo 8/2018; Posebno poročilo 6/2011.

¹² Program razvoja podeželja regije Piemont za obdobje 2014–2020, str. 378.

¹³ Glej tudi Posebno poročilo 6/2013.

¹⁴ Bolgarija, Češka, Grčija, Madžarska in Litva.

¹⁵ Češka, Grčija, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.

¹⁶ Člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

¹⁷ The European Agricultural Fund for Rural Development – Financial instruments.

¹⁸ Upravičenci morajo prispevek EU za operacijo vrniti, če v petih letih od končnega plačila nastopi „bistvena sprememba, ki vpliva na značaj” (člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta).

¹⁹ Sonderrichtlinie im Rahmen des Österreichischen Programms für die Entwicklung des ländlichen Raums 2007 – 2013 „Sonstige Maßnahmen”– točka 10.4.3.5.

²⁰ Synthesis of Rural Development Programmes (RDPs) ex-post evaluations of period 2007-2013 – Evaluation Support Study, str. 58.

²¹ Commission Staff Working document part 2/3 – A long-term Vision for the EU’s Rural Areas – str. 51, junij 2021.

²² The nexus between agriculture and tourism in the Island of Crete, John Vourdoubas, 2020 – INSEE Corse, 2015-2017.

²³ Glej opombo ⁶.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-7886-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/810986	QJ-AB-22-009-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-7887-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/204856	QJ-AB-22-009-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.