Poklicno izobraževanje in usposabljanje

Znanje in spretnosti za sedanjost in prihodnost

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

Znanje in spretnosti za sedanjost in prihodnost

V Evropi smo se znašli v obdobju prehoda. Zelena in digitalna preobrazba sta bistvenega pomena za trajnostno prihodnost in prinašata tako priložnosti kot izzive. Prav tako si prizadevamo, da bi iz pandemije COVID-19 izšli močnejši, pri čemer to obdobje preobrazbe izkoriščamo za ustvarjanje novih priložnosti in delovnih mest za spodbujanje okrevanja Evrope.

S tem, ko se bodo spreminjale panoge in poklici, se bodo spreminjale tudi potrebe delodajalcev in zahteve delavcev. Visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da imajo ljudje ustrezna znanja in spretnosti, ki jim pomagajo pri soočanju s socialno-ekonomskimi izzivi ter uspešnem osebnem in poklicnem življenju. To velja tako za današnjo mladino, ki ji poklicno izobraževanje in usposabljanje po koncu obveznega izobraževanja omogoča gladko pot vključevanja na trg dela, kot za odrasle, ki potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, da se prilagodijo spreminjajočemu se svetu dela.

Evropska unija (EU) je že dolgo vodilna pri spodbujanju in vlaganju v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, objavljeno leta 2020, določa celostno vizijo EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Naš cilj je narediti poklicno izobraževanje in usposabljanje visokokakovostno in privlačno možnost za vse učence.

Medtem ko ima Komisija vodilno vlogo s širokim naborom političnih pobud, podpornih orodij in mehanizmov financiranja na ravni EU, imajo države članice moč, da zahtevane reforme uresničijo. Države članice so to podprle že z Osnabrüško deklaracijo in se zavezale h konkretnim ukrepom. Zdaj je čas, da izvedemo te reforme in pomagamo doseči svojo skupno vizijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

V veliko veselje mi je, da podam predgovor k tej brošuri, ki opisuje našo vizijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pomoč, ki je na voljo za podporo državam članicam pri tem procesu. Države članice močno spodbujam, naj izkoristijo ta orodja za krepitev in posodobitev svojih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v korist vseh deležnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja – in navsezadnje učencev – po vsej Evropi.

Nicolas Schmit, evropski komisar za
delovna mesta in socialne pravice

V Evropi smo se znašli v obdobju prehoda. Zelena in digitalna preobrazba sta bistvenega pomena za trajnostno prihodnost in prinašata tako priložnosti kot izzive. Prav tako si prizadevamo, da bi iz pandemije COVID-19 izšli močnejši, pri čemer to obdobje preobrazbe izkoriščamo za ustvarjanje novih priložnosti in delovnih mest za spodbujanje okrevanja Evrope.

S tem, ko se bodo spreminjale panoge in poklici, se bodo spreminjale tudi potrebe delodajalcev in zahteve delavcev. Visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da imajo ljudje ustrezna znanja in spretnosti, ki jim pomagajo pri soočanju s socialno-ekonomskimi izzivi ter uspešnem osebnem in poklicnem življenju. To velja tako za današnjo mladino, ki ji poklicno izobraževanje in usposabljanje po koncu obveznega izobraževanja omogoča gladko pot vključevanja na trg dela, kot za odrasle, ki potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, da se prilagodijo spreminjajočemu se svetu dela.

Evropska unija (EU) je že dolgo vodilna pri spodbujanju in vlaganju v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, objavljeno leta 2020, določa celostno vizijo EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Naš cilj je narediti poklicno izobraževanje in usposabljanje visokokakovostno in privlačno možnost za vse učence.

Medtem ko ima Komisija vodilno vlogo s širokim naborom političnih pobud, podpornih orodij in mehanizmov financiranja na ravni EU, imajo države članice moč, da zahtevane reforme uresničijo. Države članice so to podprle že z Osnabrüško deklaracijo in se zavezale h konkretnim ukrepom. Zdaj je čas, da izvedemo te reforme in pomagamo doseči svojo skupno vizijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

V veliko veselje mi je, da podam predgovor k tej brošuri, ki opisuje našo vizijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pomoč, ki je na voljo za podporo državam članicam pri tem procesu. Države članice močno spodbujam, naj izkoristijo ta orodja za krepitev in posodobitev svojih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v korist vseh deležnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja – in navsezadnje učencev – po vsej Evropi.

Nicolas Schmit, evropski komisar za delovna mesta
in socialne pravice

Uvod v poklicno izobraževanje in usposabljanje

Vsakdo v Evropi bi moral imeti možnost dostopa do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ne glede na to, ali živi v velikem mestu ali oddaljenem podeželskem območju. Listina EU o temeljnih pravicah priznava dostop do izobraževanja in poklicnega ter nadaljnjega usposabljanja kot temeljno pravico.

Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic je pravica do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, četrto načelo o aktivni podpori zaposlovanju pa poudarja tudi, da ima vsakdo pravico do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter podpore za izboljšanje svojih zaposlitvenih možnosti.

Te pravice si prizadevajo zagotoviti, da lahko vsi polno sodelujejo v družbi, se uspešno vključijo na trg dela ter se uspešno udejanjajo na svoji poklicni poti in v življenju. Delodajalci potrebujejo tudi delavce, ki imajo prava znanja in spretnosti za sedanja in prihodnja delovna mesta, da bi podprli dvojno zeleno in digitalno preobrazbo Evrope ter njeno okrevanje od posledic pandemije COVID-19.

Znanja in spretnosti so v središču prizadevanj EU, da bi to vizijo uresničila. S pobudami, kot so program znanj in spretnosti za Evropo, evropski izobraževalni prostor in akcijski načrt za digitalno izobraževanje, si EU prizadeva za razvoj boljših znanj in spretnosti ter za izgradnjo odpornih in v prihodnost usmerjenih izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, ki so primerni za digitalno dobo.

Kot poudarja priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, sprejeto novembra 2020, je poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ključnega pomena za ta proces. Poleg tega so države članice EU in številne druge države podprle Osnabrüško deklaracijo, ki določa zavezo za prizadevanje za konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi do leta 2025.

Kaj je poklicno izobraževanje in usposabljanje?

Priporočilo Sveta opredeljuje „poklicno izobraževanje in usposabljanje“ kot „izobraževanje in usposabljanje, katerega cilj je opremiti mlade in odrasle z znanjem, spretnostmi in kompetencami, potrebnimi za posamezne poklice ali širše na trgu dela“. Tako usposabljanje se lahko izvaja v formalnih in neformalnih okoljih ter na vseh ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij (EOF). Poklicno izobraževanje in usposabljanje je sektor izobraževanja in usposabljanja, ki je najbližje trgu dela. Ta prilagojena oblika izobraževanja in usposabljanja je izjemno pomembna in učinkovita, saj zagotavlja znanja in spretnosti, ki delavce pripravijo za določene poklicne poti in poklice, hkrati pa zagotavljajo dragocena prenosljiva znanja in spretnosti ter se učinkovito odzivajo na gospodarske potrebe.

V tej brošuri je povzeta celostna vizija EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prizadevanj, ki jih EU izvaja z državami članicami za uresničitev te vizije. Obravnava pomen reform poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni ravni in ključna načela za te reforme ter predstavlja ključne pobude, ki so vodilne na ravni EU.

Če ste deležnik v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, na primer nacionalni ali regionalni organ, izvajalec, vodstveni delavec šole ali učitelj, vodja usposabljanja ali center za usposabljanje, zavod za zaposlovanje ali vodja človeških virov, ta publikacija za vas nudi pomembno čtivo o ključnih reformah in pobudah, ki se izvajajo na ravni EU, ter možni finančni podpori, ki je na voljo.

Če ste učenec v sklopu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, lahko prav tako preberete to brošuro, če želite izvedeti več o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter njegovih prednostih. To vam bo pomagalo razumeti, kako vas EU in njene države članice podpirajo pri vašem osebnem in poklicnem razvoju skozi celotno delovno dobo.

Prednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Ne glede na to, ali gre za mlade, ki začenjajo s svojo poklicno potjo, ali za odrasle, ki imajo željo po izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, poklicno izobraževanje in usposabljanje nudi učencem znanja in spretnosti, ki podpirajo njihov osebni in poklicni razvoj:

• poklicno izobraževanje in usposabljanje mlade pripravlja na uspešen začetek poklicnega življenja;
• zaposlenim pomaga nenehno nadgrajevati znanja in spretnosti;
• omogoča jim, da se prilagodijo spreminjajočim se zahtevam delovnega sveta ali se pogajajo o spremembah delovnih mest;
• brezposelnim pomaga pridobiti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za ponovni vstop na trg dela;
• na splošno učencem omogoča znanja, spretnosti in lastnosti, ki jih potrebujejo za uspešen poklicni, družbeni in osebni razvoj.

Nedavni diplomanti programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU (na višji sekundarni in višješolski stopnji) so običajno bistveno bolj zaposljivi kot nedavni diplomanti splošnega izobraževanja, kot kažejo podatki v grafikonu 1 in v prilogi. Po podatkih Eurostata za leto 2020 je bila stopnja zaposlenosti diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, starih od 20 do 34 let, 76,1 %, v primerjavi s samo 58,3 % pri diplomantih z zaključenim splošnim izobraževanjem iste starosti. Ta trend je bil jasen tudi v posameznih državah, pri čemer je 20 držav članic izkazalo višje stopnje zaposlenosti med nedavnimi diplomanti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, le pet pa jih je pokazalo višje stopnje med diplomanti z zaključenim splošnim izobraževanjem. Ti statistični podatki kažejo učinkovitost programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju znanj in spretnosti, zaradi katerih so učenci bolj zaposljivi in pripravljeni za vstop na trg dela.

Razvijajoče se področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Tradicionalno so bili programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja način za pripravo posameznikov za delovna mesta v srednje kvalificiranih poklicih. Čeprav se število tovrstnih poklicev morda zmanjšuje, še vedno predstavljajo največji delež delovnih mest, ki so trenutno na voljo na trgu dela. Vendar pa je potreba po visoko kvalificiranih delavcih utrla pot tudi za razširitev kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja na višje ravni. Glede na to – in glede na prednosti visoko prilagojenega pristopa poklicnega izobraževanja in usposabljanja k izobraževanju in usposabljanju – se poklicno izobraževanje in usposabljanje ne bi smelo več obravnavati kot nekaj, kar je namenjeno samo za srednje kvalificirane poklice. Poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko zadovolji potrebe učencev vseh starosti, ki opravljajo široko paleto poklicev na različnih ravneh znanja in spretnosti.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje že igra pomembno vlogo na področju višjega sekundarnega izobraževanja. Približno polovica (48,4 %) vseh učencev, vpisanih v višje sekundarno izobraževanje, je vpisanih v programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Skupne številke o udeležbi se med državami članicami močno razlikujejo, tj. od 70,8 % v Sloveniji in 70,5 % na Češkem do samo 26,1 % v Litvi in 16,9 % na Cipru. V obdobju med letoma 2017 in 2019 je približno polovica držav članic EU pokazala povečan odstotni delež v udeležbi, medtem ko je druga polovica pokazala zmanjšanje, kar kaže na manjše razlike v trendih med državami članicami.3 Podatki za vse države članice so prikazani v grafikonu 2 in so vključeni v prilogo v obliki tabele.

Uvod v poklicno izobraževanje in usposabljanje

Vsakdo v Evropi bi moral imeti možnost dostopa do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ne glede na to, ali živi v velikem mestu ali oddaljenem podeželskem območju. Listina EU o temeljnih pravicah priznava dostop do izobraževanja in poklicnega ter nadaljnjega usposabljanja kot temeljno pravico.

Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic je pravica do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, četrto načelo o aktivni podpori zaposlovanju pa poudarja tudi, da ima vsakdo pravico do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter podpore za izboljšanje svojih zaposlitvenih možnosti.

Te pravice si prizadevajo zagotoviti, da lahko vsi polno sodelujejo v družbi, se uspešno vključijo na trg dela ter se uspešno udejanjajo na svoji poklicni poti in v življenju. Delodajalci potrebujejo tudi delavce, ki imajo prava znanja in spretnosti za sedanja in prihodnja delovna mesta, da bi podprli dvojno zeleno in digitalno preobrazbo Evrope ter njeno okrevanje od posledic pandemije COVID-19.

Znanja in spretnosti so v središču prizadevanj EU, da bi to vizijo uresničila. S pobudami, kot so program znanj in spretnosti za Evropo, evropski izobraževalni prostor in akcijski načrt za digitalno izobraževanje, si EU prizadeva za razvoj boljših znanj in spretnosti ter za izgradnjo odpornih in v prihodnost usmerjenih izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, ki so primerni za digitalno dobo.

Kot poudarja priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, sprejeto novembra 2020, je poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ključnega pomena za ta proces. Poleg tega so države članice EU in številne druge države podprle Osnabrüško deklaracijo, ki določa zavezo za prizadevanje za konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi do leta 2025.

Kaj je poklicno izobraževanje in usposabljanje?

Priporočilo Sveta opredeljuje „poklicno izobraževanje in usposabljanje“ kot „izobraževanje in usposabljanje, katerega cilj je opremiti mlade in odrasle z znanjem, spretnostmi in kompetencami, potrebnimi za posamezne poklice ali širše na trgu dela“. Tako usposabljanje se lahko izvaja v formalnih in neformalnih okoljih ter na vseh ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij (EOF). Poklicno izobraževanje in usposabljanje je sektor izobraževanja in usposabljanja, ki je najbližje trgu dela. Ta prilagojena oblika izobraževanja in usposabljanja je izjemno pomembna in učinkovita, saj zagotavlja znanja in spretnosti, ki delavce pripravijo za določene poklicne poti in poklice, hkrati pa zagotavljajo dragocena prenosljiva znanja in spretnosti ter se učinkovito odzivajo na gospodarske potrebe.

V tej brošuri je povzeta celostna vizija EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prizadevanj, ki jih EU izvaja z državami članicami za uresničitev te vizije. Obravnava pomen reform poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni ravni in ključna načela za te reforme ter predstavlja ključne pobude, ki so vodilne na ravni EU.

Če ste deležnik v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, na primer nacionalni ali regionalni organ, izvajalec, vodstveni delavec šole ali učitelj, vodja usposabljanja ali center za usposabljanje, zavod za zaposlovanje ali vodja človeških virov, ta publikacija za vas nudi pomembno čtivo o ključnih reformah in pobudah, ki se izvajajo na ravni EU, ter možni finančni podpori, ki je na voljo.

Če ste učenec v sklopu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, lahko prav tako preberete to brošuro, če želite izvedeti več o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter njegovih prednostih. To vam bo pomagalo razumeti, kako vas EU in njene države članice podpirajo pri vašem osebnem in poklicnem razvoju skozi celotno delovno dobo.

Prednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Ne glede na to, ali gre za mlade, ki začenjajo s svojo poklicno potjo, ali za odrasle, ki imajo željo po izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, poklicno izobraževanje in usposabljanje nudi učencem znanja in spretnosti, ki podpirajo njihov osebni in poklicni razvoj:

• poklicno izobraževanje in usposabljanje mlade pripravlja na uspešen začetek poklicnega življenja;
• zaposlenim pomaga nenehno nadgrajevati znanja in spretnosti;
• omogoča jim, da se prilagodijo spreminjajočim se zahtevam delovnega sveta ali se pogajajo o spremembah delovnih mest;
• brezposelnim pomaga pridobiti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za ponovni vstop na trg dela;
• na splošno učencem omogoča znanja, spretnosti in lastnosti, ki jih potrebujejo za uspešen poklicni, družbeni in osebni razvoj.

Nedavni diplomanti programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU (na višji sekundarni in višješolski stopnji) so običajno bistveno bolj zaposljivi kot nedavni diplomanti splošnega izobraževanja, kot kažejo podatki v grafikonu 1 in v prilogi. Po podatkih Eurostata za leto 2020 je bila stopnja zaposlenosti diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, starih od 20 do 34 let, 76,1 %, v primerjavi s samo 58,3 % pri diplomantih z zaključenim splošnim izobraževanjem iste starosti. Ta trend je bil jasen tudi v posameznih državah, pri čemer je 20 držav članic izkazalo višje stopnje zaposlenosti med nedavnimi diplomanti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, le pet pa jih je pokazalo višje stopnje med diplomanti z zaključenim splošnim izobraževanjem. Ti statistični podatki kažejo učinkovitost programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju znanj in spretnosti, zaradi katerih so učenci bolj zaposljivi in pripravljeni za vstop na trg dela.

Razvijajoče se področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Tradicionalno so bili programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja način za pripravo posameznikov za delovna mesta v srednje kvalificiranih poklicih. Čeprav se število tovrstnih poklicev morda zmanjšuje, še vedno predstavljajo največji delež delovnih mest, ki so trenutno na voljo na trgu dela. Vendar pa je potreba po visoko kvalificiranih delavcih utrla pot tudi za razširitev kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja na višje ravni. Glede na to – in glede na prednosti visoko prilagojenega pristopa poklicnega izobraževanja in usposabljanja k izobraževanju in usposabljanju – se poklicno izobraževanje in usposabljanje ne bi smelo več obravnavati kot nekaj, kar je namenjeno samo za srednje kvalificirane poklice. Poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko zadovolji potrebe učencev vseh starosti, ki opravljajo široko paleto poklicev na različnih ravneh znanja in spretnosti.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje že igra pomembno vlogo na področju višjega sekundarnega izobraževanja. Približno polovica (48,4 %) vseh učencev, vpisanih v višje sekundarno izobraževanje, je vpisanih v programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Skupne številke o udeležbi se med državami članicami močno razlikujejo, tj. od 70,8 % v Sloveniji in 70,5 % na Češkem do samo 26,1 % v Litvi in 16,9 % na Cipru. V obdobju med letoma 2017 in 2019 je približno polovica držav članic EU pokazala povečan odstotni delež v udeležbi, medtem ko je druga polovica pokazala zmanjšanje, kar kaže na manjše razlike v trendih med državami članicami.3 Podatki za vse države članice so prikazani v grafikonu 2 in so vključeni v prilogo v obliki tabele.

Vizija EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje

Močne poklicne politike so bistvene za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe. EU je postavila temelje za podporo področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi z vrsto pobud, vključno s ključnimi načeli in cilji za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Kratek opis ozadja politike EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Politike EU že dolgo spodbujajo in krepijo poklicno izobraževanje in usposabljanje po vsej Evropi; EU je že leta 1963 določila splošna načela za izvajanje skupne politike poklicnega usposabljanja in ustanovila Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje (ACVT). Od preloma 21. stoletja se je politika EU močno osredotočala na poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti po uvedbi evropske strategije za okrepljeno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja leta 2002 (tako imenovani „Kopenhagenski proces”). Za izboljšanje preglednosti znanj in spretnosti in kvalifikacij so bila pozneje uvedena ključna orodja, kot sta Europass in EOF . Vodilni programi financiranja, kot sta Evropski socialni sklad Plus (ESS+) in Erasmus+ , podpirajo izobraževanje, usposabljanje, znanje in spretnosti ter vseživljenjsko učenje.

Po finančni krizi si je politika EU prizadevala za nadaljnje naložbe v visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi spodbudila pametno, trajnostno in vključujočo rast za spopadanje z visokimi stopnjami brezposelnosti mladih, pri čemer je poudarek namenila zlasti na spodbujanju učenja skozi delo, zagotavljanju kakovosti, izboljšanem dostopu do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, krepitvi ključnih znanj in spretnosti ter strokovnemu razvoju vodij usposabljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ključna pobuda v tem kontekstu je Jamstvo za mlade, ki že od leta 2013 uporablja poklicno izobraževanje in usposabljanje za lažji prehod mladih na trg dela. Pred kratkim se je Okvir za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti osredotočil na reševanje sektorskih vrzeli v znanju in spretnostih, vključno z razvojem programov in kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja, Evropska kvalifikacija spretnosti, kompetenc kvalifikacij in poklicev (ESCO) pa je pripomogla k izboljšanju večjezične klasifikacije znanj in spretnosti ter kvalifikacij.

Glavni organi upravljanja EU za sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Države članice, socialni partnerji in Komisija razpravljajo o pobudah v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem na sestankih Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje (ACVT) in generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje (DGVT).

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje pomaga EU pri izvajanju njene politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja od leta 1963. Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje v praksi pokriva širše področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanje odraslih, kar odraža dejstvo, da so politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja običajno vgrajene v širše sisteme izobraževanja in usposabljanja.

Na srečanjih generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje se zberejo visoki predstavniki ministrstev, pristojnih za poklicno izobraževanje in usposabljanje, iz 35 držav, skupaj z evropskimi socialnimi partnerji. Generalni direktorji za izobraževanje in usposabljanje redno razpravljajo o strateških politikah poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter reformah na ravni države ter prevzamejo vlogo za usmerjanje v prihodnost, da bi zagotovili smernice evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Od leta 2002 so srečanja generalnih direktorjev za izobraževanje in usposabljanje prispevala k okrepljenemu sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami, državami kandidatkami, Evropskim združenjem za prosto trgovino/državami Evropskega gospodarskega prostora in evropskimi socialnimi partnerji kot del københavnskega procesa. To je prostovoljni proces, ki ga izvajajo države z namenom izboljšati uspešnost, kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

Agencije EU, ki podpirajo sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop podpira sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k razvijajoči se politični agendi od svoje prve ustanovitve leta 1975. Cedefop sodeluje z Evropsko komisijo, državami članicami EU in socialnimi partnerji, da bi pomagal pri razvoju, spodbujanju in izvajanju politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja, znanj in spretnosti ter kvalifikacij.

Cedefop zagotavlja informacije, raziskave, analize in dokaze na stičišču poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter trga dela. Njegovo delo zajema: sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vajeništvo, poti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja za odrasle, usmerjanje, potrjevanje učenja in financiranje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kvalifikacije in kvalifikacijska ogrodja, učitelje in vodje usposabljanj, informacije o znanjih in spretnostih ter prihodnosti dela s poudarkom na zelenem znanju in spretnostih ter digitalizaciji. Cedefop kot platforma za oblikovalce politik, socialne partnerje, raziskovalce, strokovnjake in druge udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter trga dela spodbuja izmenjavo znanja in seznanjanje s politiko. Ima ključno vlogo pri spremljanju izvajanja prednostnih nalog in ukrepov, opredeljenih v Priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter v Osnabrüški deklaraciji.

Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) pomaga sosednjim državam pri reformi njihovih sistemov izobraževanja, usposabljanja in trga dela. Z več kot 25-letnimi izkušnjami fundacija ETF tesno sodeluje z vladami, podjetji in socialnimi partnerji na ravni EU, da bi kar najbolje izkoristila sposobnosti ter znanja in spretnosti ljudi. ETF trenutno podpira človekov razvoj v 29 državah, ki mejijo na EU. Prizadeva si za spodbujanje družbene mobilnosti in vključenosti, reformo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter uravnoteženje sistemov s potrebami trga dela.

Program znanj in spretnosti za Evropo iz leta 2020 je določil kvantitativne cilje za izpopolnjevanje (izboljšanje obstoječih spretnosti) in prekvalifikacijo (usposabljanje za nova znanja in spretnosti) v petletnem obdobju. 12 ukrepov programa se osredotoča na spodbujanje sodelovanja med državami članicami, podjetji in socialnimi partnerji, da bi ljudem omogočili, da začnejo z vseživljenjskim učenjem, pri čemer uporabljajo proračun EU kot katalizator za sprostitev javnih in zasebnih naložb v znanja in spretnosti. Program deluje v sinergiji z evropskim izobraževalnim prostorom in akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje za izboljšanje digitalnih veščin in ustvarjanje celostnega evropskega prostora za učenje, ki bo koristil vsem učencem, učiteljem in institucijam.

Pakt za znanja in spretnosti je prvi od vodilnih ukrepov v okviru evropskega programa znanj in spretnosti ter vabi javne in zasebne organizacije, da združijo moči in sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ljudi v Evropi. Evropski program znanj in spretnosti je napovedal tudi pobudo o izobraževalnih računih posameznikov, s katerimi naj bi olajšali dostop do usposabljanja za delovno sposobne odrasle in jim omogočili uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje v širšem okviru politike EU

Izobraževanje, usposabljanje ter znanja in spretnosti so v središču politike EU. Evropski zeleni dogovor, Nova industrijska strategija za Evropo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategija EU za biotsko raznovrstnost poudarjajo pomembno vlogo znanj in spretnosti ter usposabljanja pri podpiranju trajnostne rasti in prehoda na zeleno gospodarstvo. Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo opisuje vrednost znanj in spretnosti za podjetja, medtem ko strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 poudarja pomen znanj in spretnosti pri spopadanju s spolnimi stereotipi in doseganju ravnovesja med spoloma v številnih poklicih. Načrt NextGenerationEU, katerega namen je popeljati EU iz pandemije COVID-19, predvideva tudi namensko financiranje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, saj želi Evropo in njeno gospodarstvo narediti bolj zeleno, digitalno in močnejše kot kdaj koli prej.

Nov celostni pristop k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost opredeljuje ključna načela za zagotovitev, da poklicno usposabljanje in izobraževanje zagotavlja kakovostne priložnosti za učenje za mlade in odrasle. Priporočilo se močno osredotoča na večjo fleksibilnost, okrepljene priložnosti za učenje in vajeništvo skozi delo ter izboljšano zagotavljanje kakovosti.

Priporočilo Sveta, ki ga je navdahnilo mnenje Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje iz leta 2018 o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po letu 2020, določa vizijo politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki:

• mlade in odrasle opremi z znanjem, spretnostmi in kompetencami za napredovanje na razvijajočem se trgu dela in v družbi za upravljanje okrevanja in pravičnega prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo v času demografskih sprememb in skozi vse gospodarske cikle;
• spodbuja vključenost in enake možnosti ter prispeva k doseganju odpornosti, socialne pravičnosti in blaginje za vse;
• spodbuja evropske sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v mednarodnem okviru, tako da so priznani kot svetovna referenca za učence poklicnega izobraževanja.

Priporočilo določa tudi naslednje cilje na ravni EU, ki jih želi doseči do leta 2025:

• najmanj 82 % diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja je zaposlenih;
• 60 % nedavnih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja koristi kakršno koli obliko učenja na delovnem mestu med študijem;
• 8 % učencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja se izobražuje v tujini.

Prvi in tretji cilj temeljita na obstoječih merilih uspešnosti ET 2020 o zaposljivosti in mobilnosti diplomantov v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, medtem ko drugi temelji na Priporočilu Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva iz marca 2018.

Vizija EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje

Močne poklicne politike so bistvene za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe. EU je postavila temelje za podporo področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi z vrsto pobud, vključno s ključnimi načeli in cilji za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Kratek opis ozadja politike EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Politike EU že dolgo spodbujajo in krepijo poklicno izobraževanje in usposabljanje po vsej Evropi; EU je že leta 1963 določila splošna načela za izvajanje skupne politike poklicnega usposabljanja in ustanovila Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje (ACVT). Od preloma 21. stoletja se je politika EU močno osredotočala na poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti po uvedbi evropske strategije za okrepljeno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja leta 2002 (tako imenovani „Kopenhagenski proces”). Za izboljšanje preglednosti znanj in spretnosti in kvalifikacij so bila pozneje uvedena ključna orodja, kot sta Europass in EOF . Vodilni programi financiranja, kot sta Evropski socialni sklad Plus (ESS+) in Erasmus+ , podpirajo izobraževanje, usposabljanje, znanje in spretnosti ter vseživljenjsko učenje.

Po finančni krizi si je politika EU prizadevala za nadaljnje naložbe v visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi spodbudila pametno, trajnostno in vključujočo rast za spopadanje z visokimi stopnjami brezposelnosti mladih, pri čemer je poudarek namenila zlasti na spodbujanju učenja skozi delo, zagotavljanju kakovosti, izboljšanem dostopu do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, krepitvi ključnih znanj in spretnosti ter strokovnemu razvoju vodij usposabljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ključna pobuda v tem kontekstu je Jamstvo za mlade, ki že od leta 2013 uporablja poklicno izobraževanje in usposabljanje za lažji prehod mladih na trg dela. Pred kratkim se je Okvir za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti osredotočil na reševanje sektorskih vrzeli v znanju in spretnostih, vključno z razvojem programov in kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja, Evropska kvalifikacija spretnosti, kompetenc kvalifikacij in poklicev (ESCO) pa je pripomogla k izboljšanju večjezične klasifikacije znanj in spretnosti ter kvalifikacij.

Glavni organi upravljanja EU za sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Države članice, socialni partnerji in Komisija razpravljajo o pobudah v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem na sestankih Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje (ACVT) in generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje (DGVT).

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje pomaga EU pri izvajanju njene politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja od leta 1963. Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje v praksi pokriva širše področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanje odraslih, kar odraža dejstvo, da so politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja običajno vgrajene v širše sisteme izobraževanja in usposabljanja.

Na srečanjih generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje se zberejo visoki predstavniki ministrstev, pristojnih za poklicno izobraževanje in usposabljanje, iz 35 držav, skupaj z evropskimi socialnimi partnerji. Generalni direktorji za izobraževanje in usposabljanje redno razpravljajo o strateških politikah poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter reformah na ravni države ter prevzamejo vlogo za usmerjanje v prihodnost, da bi zagotovili smernice evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Od leta 2002 so srečanja generalnih direktorjev za izobraževanje in usposabljanje prispevala k okrepljenemu sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami, državami kandidatkami, Evropskim združenjem za prosto trgovino/državami Evropskega gospodarskega prostora in evropskimi socialnimi partnerji kot del københavnskega procesa. To je prostovoljni proces, ki ga izvajajo države z namenom izboljšati uspešnost, kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

Agencije EU, ki podpirajo sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop podpira sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k razvijajoči se politični agendi od svoje prve ustanovitve leta 1975. Cedefop sodeluje z Evropsko komisijo, državami članicami EU in socialnimi partnerji, da bi pomagal pri razvoju, spodbujanju in izvajanju politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja, znanj in spretnosti ter kvalifikacij.

Cedefop zagotavlja informacije, raziskave, analize in dokaze na stičišču poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter trga dela. Njegovo delo zajema: sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vajeništvo, poti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja za odrasle, usmerjanje, potrjevanje učenja in financiranje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kvalifikacije in kvalifikacijska ogrodja, učitelje in vodje usposabljanj, informacije o znanjih in spretnostih ter prihodnosti dela s poudarkom na zelenem znanju in spretnostih ter digitalizaciji. Cedefop kot platforma za oblikovalce politik, socialne partnerje, raziskovalce, strokovnjake in druge udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter trga dela spodbuja izmenjavo znanja in seznanjanje s politiko. Ima ključno vlogo pri spremljanju izvajanja prednostnih nalog in ukrepov, opredeljenih v Priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter v Osnabrüški deklaraciji.

Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) pomaga sosednjim državam pri reformi njihovih sistemov izobraževanja, usposabljanja in trga dela. Z več kot 25-letnimi izkušnjami fundacija ETF tesno sodeluje z vladami, podjetji in socialnimi partnerji na ravni EU, da bi kar najbolje izkoristila sposobnosti ter znanja in spretnosti ljudi. ETF trenutno podpira človekov razvoj v 29 državah, ki mejijo na EU. Prizadeva si za spodbujanje družbene mobilnosti in vključenosti, reformo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter uravnoteženje sistemov s potrebami trga dela.

Program znanj in spretnosti za Evropo iz leta 2020 je določil kvantitativne cilje za izpopolnjevanje (izboljšanje obstoječih spretnosti) in prekvalifikacijo (usposabljanje za nova znanja in spretnosti) v petletnem obdobju. 12 ukrepov programa se osredotoča na spodbujanje sodelovanja med državami članicami, podjetji in socialnimi partnerji, da bi ljudem omogočili, da začnejo z vseživljenjskim učenjem, pri čemer uporabljajo proračun EU kot katalizator za sprostitev javnih in zasebnih naložb v znanja in spretnosti. Program deluje v sinergiji z evropskim izobraževalnim prostorom in akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje za izboljšanje digitalnih veščin in ustvarjanje celostnega evropskega prostora za učenje, ki bo koristil vsem učencem, učiteljem in institucijam.

Pakt za znanja in spretnosti je prvi od vodilnih ukrepov v okviru evropskega programa znanj in spretnosti ter vabi javne in zasebne organizacije, da združijo moči in sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ljudi v Evropi. Evropski program znanj in spretnosti je napovedal tudi pobudo o izobraževalnih računih posameznikov, s katerimi naj bi olajšali dostop do usposabljanja za delovno sposobne odrasle in jim omogočili uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje v širšem okviru politike EU

Izobraževanje, usposabljanje ter znanja in spretnosti so v središču politike EU. Evropski zeleni dogovor, Nova industrijska strategija za Evropo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategija EU za biotsko raznovrstnost poudarjajo pomembno vlogo znanj in spretnosti ter usposabljanja pri podpiranju trajnostne rasti in prehoda na zeleno gospodarstvo. Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo opisuje vrednost znanj in spretnosti za podjetja, medtem ko strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 poudarja pomen znanj in spretnosti pri spopadanju s spolnimi stereotipi in doseganju ravnovesja med spoloma v številnih poklicih. Načrt NextGenerationEU, katerega namen je popeljati EU iz pandemije COVID-19, predvideva tudi namensko financiranje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, saj želi Evropo in njeno gospodarstvo narediti bolj zeleno, digitalno in močnejše kot kdaj koli prej.

Nov celostni pristop k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost opredeljuje ključna načela za zagotovitev, da poklicno usposabljanje in izobraževanje zagotavlja kakovostne priložnosti za učenje za mlade in odrasle. Priporočilo se močno osredotoča na večjo fleksibilnost, okrepljene priložnosti za učenje in vajeništvo skozi delo ter izboljšano zagotavljanje kakovosti.

Priporočilo Sveta, ki ga je navdahnilo mnenje Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje iz leta 2018 o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po letu 2020, določa vizijo politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki:

• mlade in odrasle opremi z znanjem, spretnostmi in kompetencami za napredovanje na razvijajočem se trgu dela in v družbi za upravljanje okrevanja in pravičnega prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo v času demografskih sprememb in skozi vse gospodarske cikle;
• spodbuja vključenost in enake možnosti ter prispeva k doseganju odpornosti, socialne pravičnosti in blaginje za vse;
• spodbuja evropske sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v mednarodnem okviru, tako da so priznani kot svetovna referenca za učence poklicnega izobraževanja.

Priporočilo določa tudi naslednje cilje na ravni EU, ki jih želi doseči do leta 2025:

• najmanj 82 % diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja je zaposlenih;
• 60 % nedavnih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja koristi kakršno koli obliko učenja na delovnem mestu med študijem;
• 8 % učencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja se izobražuje v tujini.

Prvi in tretji cilj temeljita na obstoječih merilih uspešnosti ET 2020 o zaposljivosti in mobilnosti diplomantov v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, medtem ko drugi temelji na Priporočilu Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva iz marca 2018.

Spodbujanje reform po vsej Evropi

Države članice so se zavezale k izvajanju ukrepov za podporo reformam poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni ravni skupaj s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki. Te reforme na nacionalni ravni so bistvene za uresničitev vizije poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Načela za reforme na nacionalni ravni

Reforme bi morale temeljiti na naslednjih načelih, ki navajajo, da mora poklicno izobraževanje in usposabljanje …

• Biti agilno pri prilagajanju spremembam na trgu dela: države članice bi morale vzpostaviti ustrezne okvire in ukrepe za zagotovitev, da poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotavlja uravnoteženo mešanico znanj in spretnosti ter se hitro odziva na spreminjajoče se zahteve trga dela (na primer z mehanizmi za predvidevanje potreb po spretnostih). Pristopi, učinkoviti za zagotavljanje pomena poklicnega izobraževanja in usposabljanja na trgu dela, so zlasti učenje skozi delo in vajeništvo.
• V središče postaviti fleksibilnost in možnosti napredovanja: države članice bi morale zagotoviti, da so programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja prilagojeni in se osredotočajo na posameznega učenca. To pomaga ustvariti močno angažiranost in naredi poti poklicnega izobraževanja in usposabljanja privlačnejše, kar vodi k večji zaposljivosti. Poklicne kvalifikacije bi bilo treba razčleniti na manjše enote in ustrezne rezultate izobraževanja, s čimer bi omogočili prožno posodabljanje vsebine in prilagajanje potreb posameznikom.
• Biti gonila sila za inovacije in rast: poklicno izobraževanje in usposabljanje bi moralo biti del gospodarskih, industrijskih in inovacijskih strategij, vključno s tistimi, ki so povezane z okrevanjem ter zelenimi in digitalnimi preobrazbami. Institucije za poklicno izobraževanje in usposabljanje bi morale imeti najsodobnejšo infrastrukturo in strategije digitalizacije, usposabljanje za poklicno izobraževanje in usposabljanje pa bi bilo treba prilagoditi in razširiti, da bi spodbujali učenje podjetniških, digitalnih in zelenih znanj in spretnosti, zlasti za odrasle. S tem bi se Evropo pomagalo pripraviti na zeleno in digitalno preobrazbo ter podprlo bi se poklice, po katerih je veliko povpraševanje.
• Biti privlačna izbira, ki temelji na sodobnih in digitaliziranih znanjih in spretnostih ter zagotavljanju usposabljanja: države članice bi morale poklicno izobraževanje in usposabljanje narediti privlačnejše z inovacijami in posodabljanjem, zlasti v smislu novih učnih okolij, orodij in metod poučevanja, s posebnim poudarkom na digitalizaciji. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali omogočiti vertikalne in horizontalne poti med poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem, splošnim šolskim izobraževanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.
• Spodbujati enake možnosti: programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali biti vključujoči in dostopni za ranljive skupine, kot so invalidi, osebe brez znanj in spretnosti ali kvalifikacij, manjšine, osebe s priseljenskim poreklom in osebe z manj priložnostmi zaradi svojega socialno-ekonomskega ozadja ali območja, na katerem živijo. Ciljno usmerjeni ukrepi in prilagodljivi formati usposabljanja lahko pomagajo preprečiti predčasno opustitev izobraževanja in usposabljanja ter podprejo prehod iz šolanja na trg dela.
• Biti podprti s kulturo zagotavljanja kakovosti: evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) temelji na nizu skupnih okvirnih deskriptorjev in skupnih referenčnih kazalnikov za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, ki se uporabljajo tako na ravni sistema kot na ravni ponudnika glede na nacionalni kontekst. Nacionalne referenčne točke (NRP) mreže EQAVET imajo pomembno vlogo pri združevanju nacionalnih in regionalnih deležnikov ter pomoči pri nadaljnjem razvoju in izvajanju okvira EQAVET.

Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju iz novembra 2020 nadomešča prejšnji priporočili o EQAVET in evropskem sistemu kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET), ki sta bili sprejeti leta 2009.

EQAVET določa referenčni okvir za podporo državam članicam pri izboljšanju kakovosti njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečanju preglednosti glede ureditev zagotavljanja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. V 10 letih izvajanja je EQAVET spodbudil reforme v nacionalnih sistemih zagotavljanja kakovosti, čeprav ni bistveno prispeval k izboljšanju preglednosti glede ureditev zagotavljanja kakovosti. Poleg tega se je večinoma uporabljal v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v šolah.

EQAVET je okrepljen s posodobljenim okvirom EQAVET, vključenim v priporočilo za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki poudarja kakovost učnih rezultatov, izdajanje potrdil in ocenjevanje, posvetovanje z deležniki, vlogo učiteljev in vodij usposabljanja, učenje skozi delo, digitalno učenje in prilagodljivost. Medsebojni pregledi zagotavljanja kakovosti na ravni EU so uvedeni za sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali vzajemno učenje, naredili zagotavljanje kakovosti preglednejše in okrepili medsebojno zaupanje med državami članicami.

ECVET je bil ustanovljen z namenom izboljšanja priznavanja, zbiranja in prenašanja učnih rezultatov. Namen tega je bil podpreti mobilnost in vseživljenjsko učenje ter vzpostaviti sistem kreditnih točk EU v poklicnem izobraževanju in izobraževanju. ECVET je pomagal izboljšati mobilnost z uporabo in dokumentiranjem enot in z njimi povezanih učnih rezultatov. Vendar se koncept točk sistema ECVET na splošno ni uporabljal, ECVET pa ni pripeljal do razvoja evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in izobraževanju.

Priporočilo ECVET je bilo nadomeščeno s priporočilom Sveta, pri čemer so bila vključena ključna načela nekdanjega instrumenta ECVET v zvezi s fleksibilnostjo, medtem ko se bodo orodja, ki podpirajo mobilnost učencev poklicnega izobraževanja (učni dogovor in memorandum o soglasju), nadalje razvijala v okviru drugih instrumentov EU ( npr. Erasmus+). Za poklicne kvalifikacije na posekundarni in terciarni ravni se bo še naprej uporabljal evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS).

Ukrepi držav članic, podprti s sodelovanjem EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in zgornjimi načeli, bi morali narediti poklicno izobraževanje in usposabljanje agilno, prilagodljivo in privlačno možnost, ki temelji na enakih možnostih in kulturi zagotavljanja kakovosti. Ukrepi bi zlasti morali:

• spodbujati in podpirati trajnostna partnerstva za upravljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja na regionalni in sektorski ravni v skladu z nacionalnimi konteksti in, kjer je to ustrezno, prek javno-zasebnih partnerstev. Ukrepi morajo vključevati socialne partnerje in vse ustrezne deležnike, vključno z:

• institucijami za poklicno izobraževanje in usposabljanje;
• industrijami in podjetji vseh velikosti;
• javnimi in zasebnimi zavodi za zaposlovanje;
• učitelji in vodji usposabljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihovimi predstavniki;
• posredniškimi organi (kot so industrijske, trgovske in obrtne zbornice);
• strokovnimi in sektorskimi organizacijami;
• nacionalnimi koordinatorji za Jamstvo za mlade, ESS+ in druge pobude EU;
• sektorjem informacijskih tehnologij:
• centri poklicne odličnosti (CoVE);
• grozdi, organizacijami učencev in staršev ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi.

Sodelovanje med deležniki v poklicnem izobraževanju in izobraževanju na ravni države je ključnega pomena za zagotovitev, da so reforme dobro zasnovane in izvedene ter dobro razumljene na ravni strokovnih delavcev in drugih deležnikov.

• Kar najbolje izkoristiti orodja za preglednost. Ukrepi bi morali uporabljati orodja, vključno z evropskim ogrodjem kvalifikacij, platformo Europass, klasifikacijo ESCO in sistemom ECTS, za izboljšanje priznavanja znanj in spretnosti, kvalifikacij in rezultatov učnih obdobij v tujini. Preko platforme Europass lahko učenci na primer zabeležijo svoje izkušnje, znanja in spretnosti ter kvalifikacije v spletni profil in dostopajo do poklicnega usmerjanja, informacij o izkušnjah mobilnosti in digitalnih poverilnic, prejemajo predloge in iščejo priložnosti za izobraževanje in zaposlitev.
• Kar najbolje izkoristiti sredstva in instrumente EU, ki podpirajo reforme in/ali naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Ukrepi bi morali spodbuditi nadaljnje naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje iz javnega in zasebnega sektorja. Za primere skladov in instrumentov EU glejte razdelek „Financiranje“.
• Do maja 2022 opredeliti ukrepe, ki temeljijo na obstoječih nacionalnih ureditvah in finančnih okvirih (tako imenovani „nacionalni izvedbeni načrti“). Ti ukrepi bi se morali osredotočiti na vključevanje digitalizacije in okoljske trajnosti v celoten sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Skupnost evropskih izvajalcev za poklicno izobraževanje in usposabljanje elektronske platforme za izobraževanje odraslih v Evropi si na primer prizadeva okrepiti skupnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU. S poudarkom na spletnem učenju/učenju na daljavo, zelenih znanjih in spretnostih, socialni vključenosti in mobilnosti učencev platforma pomaga izvajalcem, kot so učitelji, vodje usposabljanj in mentorji v podjetju, da se seznanijo s političnimi pobudami na evropski ravni in medsebojno sodelujejo pri iskanju zanimivih orodij in sredstev za zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Konkretne zaveze na nacionalni ravni

Osnabrüško deklaracijo, ki določa zavezo za prizadevanje za različne ukrepe na podlagi priporočila za poklicno izobraževanje in usposabljanje do leta 2025, so potrdili ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje v EU27, Evropskem gospodarskem prostoru/Evropskem združenju za prosto trgovino ter države kandidatke, evropski socialni partnerji in Evropska komisija. Deklaracijo so podprla tudi združenja ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU in predstavniki učencev.

Deklaracija dopolnjuje Priporočilo Sveta z opredelitvijo konkretnih ukrepov za obdobje 2021–2025 na nacionalni ravni in ravni EU, pri čemer se osredotoča na štiri glavna področja:

• Odpornost in odličnost skozi kakovost ter vključujoče in prilagodljivo poklicno izobraževanje in usposabljanje: fleksibilno in odporno poklicno izobraževanje in usposabljanje bi se moralo prilagoditi motnjam in težave spremeniti v priložnosti. Tako bo omogočilo inovacije, produktivnost in odpornost gospodarstev in družb na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Medtem ko poklicno izobraževanje in usposabljanje državljanom omogoča, da se soočijo s spremembami, bi jim moralo tudi omogočiti, da oblikujejo spremembe. Inovacije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju so tesno povezane z novimi znanji in spretnostmi, učnimi načrti, metodami poučevanja in orodji za napovedovanje.
• Vzpostavitev nove kulture vseživljenjskega učenja: nova kultura vseživljenjskega učenja bi morala posameznikom omogočiti, da imajo koristi od poklicnega usmerjanja skozi vse življenje. Pomagala bi jim tudi pri vključevanju v kakovostne in vključujoče programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanju ključnih znanj in spretnosti za aktivno upravljanje izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja s podporo deležnikov.
• Trajnost: podjetja, organizacije zasebnega sektorja in družbene pobude so glavni gonilniki za trajnost. Začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje si mora prizadevati za vključevanje znanj in spretnosti za trajnost v svoje predpise in prakse. Tehnološki razvoj prav tako poganja rast v številnih sektorjih, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem. Odprtokodna/digitalna učna okolja izboljšajo dostopnost izobraževanja za trajnostni razvoj.
• Evropsko področje izobraževanja in usposabljanja ter mednarodno poklicno izobraževanje in usposabljanje: globalizacija trgov in demografski trendi kažejo, da se morajo sistemi in institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni, regionalni in sektorski ravni prilagoditi in posodobiti. Vendar pa globalizacija prav tako nudi potencialne izjemne priložnosti za Evropo kot središče za izobraževanje in usposabljanje.

Deklaracija predstavlja jasno zavezo držav članic, da bodo v prihodnjih letih izboljšale sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU, v sinergiji z načeli in ukrepi iz priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju.

Spodbujanje reform po vsej Evropi

Države članice so se zavezale k izvajanju ukrepov za podporo reformam poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni ravni skupaj s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki. Te reforme na nacionalni ravni so bistvene za uresničitev vizije poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Načela za reforme na nacionalni ravni

Reforme bi morale temeljiti na naslednjih načelih, ki navajajo, da mora poklicno izobraževanje in usposabljanje …

• Biti agilno pri prilagajanju spremembam na trgu dela: države članice bi morale vzpostaviti ustrezne okvire in ukrepe za zagotovitev, da poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotavlja uravnoteženo mešanico znanj in spretnosti ter se hitro odziva na spreminjajoče se zahteve trga dela (na primer z mehanizmi za predvidevanje potreb po spretnostih). Pristopi, učinkoviti za zagotavljanje pomena poklicnega izobraževanja in usposabljanja na trgu dela, so zlasti učenje skozi delo in vajeništvo.
• V središče postaviti fleksibilnost in možnosti napredovanja: države članice bi morale zagotoviti, da so programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja prilagojeni in se osredotočajo na posameznega učenca. To pomaga ustvariti močno angažiranost in naredi poti poklicnega izobraževanja in usposabljanja privlačnejše, kar vodi k večji zaposljivosti. Poklicne kvalifikacije bi bilo treba razčleniti na manjše enote in ustrezne rezultate izobraževanja, s čimer bi omogočili prožno posodabljanje vsebine in prilagajanje potreb posameznikom.
• Biti gonila sila za inovacije in rast: poklicno izobraževanje in usposabljanje bi moralo biti del gospodarskih, industrijskih in inovacijskih strategij, vključno s tistimi, ki so povezane z okrevanjem ter zelenimi in digitalnimi preobrazbami. Institucije za poklicno izobraževanje in usposabljanje bi morale imeti najsodobnejšo infrastrukturo in strategije digitalizacije, usposabljanje za poklicno izobraževanje in usposabljanje pa bi bilo treba prilagoditi in razširiti, da bi spodbujali učenje podjetniških, digitalnih in zelenih znanj in spretnosti, zlasti za odrasle. S tem bi se Evropo pomagalo pripraviti na zeleno in digitalno preobrazbo ter podprlo bi se poklice, po katerih je veliko povpraševanje.
• Biti privlačna izbira, ki temelji na sodobnih in digitaliziranih znanjih in spretnostih ter zagotavljanju usposabljanja: države članice bi morale poklicno izobraževanje in usposabljanje narediti privlačnejše z inovacijami in posodabljanjem, zlasti v smislu novih učnih okolij, orodij in metod poučevanja, s posebnim poudarkom na digitalizaciji. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali omogočiti vertikalne in horizontalne poti med poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem, splošnim šolskim izobraževanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.
• Spodbujati enake možnosti: programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali biti vključujoči in dostopni za ranljive skupine, kot so invalidi, osebe brez znanj in spretnosti ali kvalifikacij, manjšine, osebe s priseljenskim poreklom in osebe z manj priložnostmi zaradi svojega socialno-ekonomskega ozadja ali območja, na katerem živijo. Ciljno usmerjeni ukrepi in prilagodljivi formati usposabljanja lahko pomagajo preprečiti predčasno opustitev izobraževanja in usposabljanja ter podprejo prehod iz šolanja na trg dela.
• Biti podprti s kulturo zagotavljanja kakovosti: evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) temelji na nizu skupnih okvirnih deskriptorjev in skupnih referenčnih kazalnikov za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in izobraževanju, ki se uporabljajo tako na ravni sistema kot na ravni ponudnika glede na nacionalni kontekst. Nacionalne referenčne točke (NRP) mreže EQAVET imajo pomembno vlogo pri združevanju nacionalnih in regionalnih deležnikov ter pomoči pri nadaljnjem razvoju in izvajanju okvira EQAVET.

Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju iz novembra 2020 nadomešča prejšnji priporočili o EQAVET in evropskem sistemu kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET), ki sta bili sprejeti leta 2009.

EQAVET določa referenčni okvir za podporo državam članicam pri izboljšanju kakovosti njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečanju preglednosti glede ureditev zagotavljanja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. V 10 letih izvajanja je EQAVET spodbudil reforme v nacionalnih sistemih zagotavljanja kakovosti, čeprav ni bistveno prispeval k izboljšanju preglednosti glede ureditev zagotavljanja kakovosti. Poleg tega se je večinoma uporabljal v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v šolah.

EQAVET je okrepljen s posodobljenim okvirom EQAVET, vključenim v priporočilo za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki poudarja kakovost učnih rezultatov, izdajanje potrdil in ocenjevanje, posvetovanje z deležniki, vlogo učiteljev in vodij usposabljanja, učenje skozi delo, digitalno učenje in prilagodljivost. Medsebojni pregledi zagotavljanja kakovosti na ravni EU so uvedeni za sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali vzajemno učenje, naredili zagotavljanje kakovosti preglednejše in okrepili medsebojno zaupanje med državami članicami.

ECVET je bil ustanovljen z namenom izboljšanja priznavanja, zbiranja in prenašanja učnih rezultatov. Namen tega je bil podpreti mobilnost in vseživljenjsko učenje ter vzpostaviti sistem kreditnih točk EU v poklicnem izobraževanju in izobraževanju. ECVET je pomagal izboljšati mobilnost z uporabo in dokumentiranjem enot in z njimi povezanih učnih rezultatov. Vendar se koncept točk sistema ECVET na splošno ni uporabljal, ECVET pa ni pripeljal do razvoja evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in izobraževanju.

Priporočilo ECVET je bilo nadomeščeno s priporočilom Sveta, pri čemer so bila vključena ključna načela nekdanjega instrumenta ECVET v zvezi s fleksibilnostjo, medtem ko se bodo orodja, ki podpirajo mobilnost učencev poklicnega izobraževanja (učni dogovor in memorandum o soglasju), nadalje razvijala v okviru drugih instrumentov EU ( npr. Erasmus+). Za poklicne kvalifikacije na posekundarni in terciarni ravni se bo še naprej uporabljal evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS).

Ukrepi držav članic, podprti s sodelovanjem EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in zgornjimi načeli, bi morali narediti poklicno izobraževanje in usposabljanje agilno, prilagodljivo in privlačno možnost, ki temelji na enakih možnostih in kulturi zagotavljanja kakovosti. Ukrepi bi zlasti morali:

• spodbujati in podpirati trajnostna partnerstva za upravljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja na regionalni in sektorski ravni v skladu z nacionalnimi konteksti in, kjer je to ustrezno, prek javno-zasebnih partnerstev. Ukrepi morajo vključevati socialne partnerje in vse ustrezne deležnike, vključno z:

• institucijami za poklicno izobraževanje in usposabljanje;
• industrijami in podjetji vseh velikosti;
• javnimi in zasebnimi zavodi za zaposlovanje;
• učitelji in vodji usposabljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihovimi predstavniki;
• posredniškimi organi (kot so industrijske, trgovske in obrtne zbornice);
• strokovnimi in sektorskimi organizacijami;
• nacionalnimi koordinatorji za Jamstvo za mlade, ESS+ in druge pobude EU;
• sektorjem informacijskih tehnologij:
• centri poklicne odličnosti (CoVE);
• grozdi, organizacijami učencev in staršev ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi.

Sodelovanje med deležniki v poklicnem izobraževanju in izobraževanju na ravni države je ključnega pomena za zagotovitev, da so reforme dobro zasnovane in izvedene ter dobro razumljene na ravni strokovnih delavcev in drugih deležnikov.

• Kar najbolje izkoristiti orodja za preglednost. Ukrepi bi morali uporabljati orodja, vključno z evropskim ogrodjem kvalifikacij, platformo Europass, klasifikacijo ESCO in sistemom ECTS, za izboljšanje priznavanja znanj in spretnosti, kvalifikacij in rezultatov učnih obdobij v tujini. Preko platforme Europass lahko učenci na primer zabeležijo svoje izkušnje, znanja in spretnosti ter kvalifikacije v spletni profil in dostopajo do poklicnega usmerjanja, informacij o izkušnjah mobilnosti in digitalnih poverilnic, prejemajo predloge in iščejo priložnosti za izobraževanje in zaposlitev.
• Kar najbolje izkoristiti sredstva in instrumente EU, ki podpirajo reforme in/ali naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Ukrepi bi morali spodbuditi nadaljnje naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje iz javnega in zasebnega sektorja. Za primere skladov in instrumentov EU glejte razdelek „Financiranje“.
• Do maja 2022 opredeliti ukrepe, ki temeljijo na obstoječih nacionalnih ureditvah in finančnih okvirih (tako imenovani „nacionalni izvedbeni načrti“). Ti ukrepi bi se morali osredotočiti na vključevanje digitalizacije in okoljske trajnosti v celoten sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Skupnost evropskih izvajalcev za poklicno izobraževanje in usposabljanje elektronske platforme za izobraževanje odraslih v Evropi si na primer prizadeva okrepiti skupnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU. S poudarkom na spletnem učenju/učenju na daljavo, zelenih znanjih in spretnostih, socialni vključenosti in mobilnosti učencev platforma pomaga izvajalcem, kot so učitelji, vodje usposabljanj in mentorji v podjetju, da se seznanijo s političnimi pobudami na evropski ravni in medsebojno sodelujejo pri iskanju zanimivih orodij in sredstev za zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Konkretne zaveze na nacionalni ravni

Osnabrüško deklaracijo, ki določa zavezo za prizadevanje za različne ukrepe na podlagi priporočila za poklicno izobraževanje in usposabljanje do leta 2025, so potrdili ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje v EU27, Evropskem gospodarskem prostoru/Evropskem združenju za prosto trgovino ter države kandidatke, evropski socialni partnerji in Evropska komisija. Deklaracijo so podprla tudi združenja ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU in predstavniki učencev.

Deklaracija dopolnjuje Priporočilo Sveta z opredelitvijo konkretnih ukrepov za obdobje 2021–2025 na nacionalni ravni in ravni EU, pri čemer se osredotoča na štiri glavna področja:

• Odpornost in odličnost skozi kakovost ter vključujoče in prilagodljivo poklicno izobraževanje in usposabljanje: fleksibilno in odporno poklicno izobraževanje in usposabljanje bi se moralo prilagoditi motnjam in težave spremeniti v priložnosti. Tako bo omogočilo inovacije, produktivnost in odpornost gospodarstev in družb na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Medtem ko poklicno izobraževanje in usposabljanje državljanom omogoča, da se soočijo s spremembami, bi jim moralo tudi omogočiti, da oblikujejo spremembe. Inovacije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju so tesno povezane z novimi znanji in spretnostmi, učnimi načrti, metodami poučevanja in orodji za napovedovanje.
• Vzpostavitev nove kulture vseživljenjskega učenja: nova kultura vseživljenjskega učenja bi morala posameznikom omogočiti, da imajo koristi od poklicnega usmerjanja skozi vse življenje. Pomagala bi jim tudi pri vključevanju v kakovostne in vključujoče programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanju ključnih znanj in spretnosti za aktivno upravljanje izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja s podporo deležnikov.
• Trajnost: podjetja, organizacije zasebnega sektorja in družbene pobude so glavni gonilniki za trajnost. Začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje si mora prizadevati za vključevanje znanj in spretnosti za trajnost v svoje predpise in prakse. Tehnološki razvoj prav tako poganja rast v številnih sektorjih, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem. Odprtokodna/digitalna učna okolja izboljšajo dostopnost izobraževanja za trajnostni razvoj.
• Evropsko področje izobraževanja in usposabljanja ter mednarodno poklicno izobraževanje in usposabljanje: globalizacija trgov in demografski trendi kažejo, da se morajo sistemi in institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni, regionalni in sektorski ravni prilagoditi in posodobiti. Vendar pa globalizacija prav tako nudi potencialne izjemne priložnosti za Evropo kot središče za izobraževanje in usposabljanje.

Deklaracija predstavlja jasno zavezo držav članic, da bodo v prihodnjih letih izboljšale sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU, v sinergiji z načeli in ukrepi iz priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju.

Ukrepi in pobude za podporo državam članicam

EU si nenehno prizadeva podpreti države članice pri njihovih reformah poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Cilj EU je spodbujati sodelovanje med državami članicami in olajšati usklajevanje na področjih zaposlovanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri čemer v celoti spoštuje odgovornost držav članic za vsebino in organizacijo tovrstnega usposabljanja.

Številne pobude EU zagotavljajo uporabna orodja in podporo deležnikom v poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter lahko pomagajo državam članicam izboljšati kakovost in preglednost njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter uresničiti vizijo EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje po vsej Evropi.

Centri poklicne odličnosti (CoVE)

Centri poklicne odličnosti so nadnacionalne mreže sodelovanja, katerih cilj je spodbujanje inovacij in odličnosti v poklicnem izobraževanju in izobraževanju. Združujejo širok nabor lokalnih in regionalnih partnerjev, vključno s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na višji sekundarni in terciarni ravni), delodajalci, raziskovalnimi centri in socialnimi partnerji za soustvarjanje „ekosistemov znanj in spretnosti“. S tem prispevajo k inovativnemu, vključujočemu in trajnostnemu gospodarstvu.

Pobuda centrov poklicne odličnosti je usklajena s programom znanj in spretnosti in evropskim izobraževalnim prostorom ter namerava vzpostaviti 100 centov poklicne odličnosti med letoma 2021 in 2027 s podporo programa Erasmus+. Podpira države članice, socialne partnerje ter ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri izvajanju ciljev priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter Osnabrüške deklaracije.

Centri poklicne odličnosti so pritegnili zanimanje številnih partnerjev z vsega sveta – na razpis Erasmus+ za leto 2021 se je odzvalo več kot 1 700 organizacij iz 55 držav – kar kaže na njihov potencial za podporo internacionalizaciji evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavitvi dolgoročnih partnerstev z organizacijami zunaj Evrope. Centri poklicne odličnosti so lahko ključni gradnik za doseganje ciljev EU, da bi Evropa postala referenčna točka svetovnega razreda za visokokakovostna znanja in spretnosti.

Zelena in digitalna znanja in spretnosti

EU je poudarila pomen ukrepov za spodbujanje dvojne zelene in digitalne preobrazbe, da bi evropsko gospodarstvo postalo pravičnejše, odpornejše in bolj trajnostno. Dvojne preobrazbe so v središču politične agende Komisije, o čemer pričajo program znanj in spretnosti za Evropo za leto 2020, akcijski načrt za digitalno izobraževanje in evropski zeleni dogovor.

Institucije in sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja so v dobrem položaju, da olajšajo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki sta bistveni pogoj za pravično in vključujočo preobrazbo.

Erasmus+ in Mehanizem za okrevanje in odpornost (del NextGenerationEU) je mogoče uporabiti tako, da prek poklicnega izobraževanja in usposabljanja ljudi pripravi na priložnosti na trgu dela, ki izhajajo iz dvojnih preobrazb.

Poleg tega se bodo še naprej spodbujali intenzivni tečaji digitalnega usposabljanja, DigComp (okvir digitalnih kompetenc za državljane EU) pa bo posodobljen, da bo odražal nove in nastajajoče tehnološke dosežke, kot so umetna inteligenca, „podatki“ vseh vidikov življenja ter zelena znanja in spretnosti. Podoben okvir kompetenc o trajnosti je bil razvit za izgradnjo skupnega razumevanja ključnih kompetenc, potrebnih za zeleno preobrazbo.

SELFIE (samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbujanjem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij) je orodje, ki podpira digitalizacijo šol. Orodje je na voljo brezplačno, šole, vključno s šolami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa ga lahko prilagodijo za razumevanje in vključevanje digitalne tehnologije v svoje prakse poučevanja in učenja. SELFIE zbira anonimne povratne informacije učencev, učiteljev in vodstvenih delavcev šol z vprašalniki o tem, kako se tehnologija uporablja v njihovi šoli. Orodje nato ustvari poročilo o prednostih in pomanjkljivostih šole pri uporabi tehnologije.

EU je okrobra 2021 uvedla razširitev orodja SELFIE, ki se osredotoča na učenje skozi delo. Novi modul vključuje poglede mentorjev v podjetju, kar torej omogoči, da se v izvajanje vključijo podjetja, pa tudi učenci, učitelji in vodstveni delavci šol. To omogoča šolam za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podjetjem za usposabljanje, da skupaj razpravljajo o tem, kako kar najbolje digitalizirati izobraževanje in usposabljanje, ki ga zagotavljajo. Ta razširitev je zaenkrat na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU kot del glavnega orodja SELFIE.

Okrepljena podpora za vajeništva

Pobude, kot so Jamstvo za mlade, evropska koalicija za vajeništva in podporne storitve za vajeništvo združujejo vlade in deležnike, da okrepijo podporo za vajeništvo ter povečajo ozaveščenost in zaveze za izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Prenovljena evropska koalicija za vajeništva spodbuja nacionalne koalicije, podpira MSP in krepi sodelovanje socialnih partnerjev, tudi na sektorski ravni. Evropska koalicija za vajeništva prav tako mobilizira lokalne in regionalne oblasti ter podpira zastopanost vajencev v državah članicah. Spodbuja zeleno, digitalno in vključujoče vajeništvo, ki koristi tako delodajalcem kot mladim, pri čemer gradi kvalificirano delovno silo v številnih sektorjih. Podporne storitve za vajeništvo si prizadevajo izboljšati kakovost vajeništva v Evropi z zagotavljanjem spletnih virov in priložnosti za mreženje, ki posameznikom omogočajo povezovanje, učenje in delovanje.

EU bo okrepila in spodbudila tako evropsko koalicijo za vajeništva kot podporne storitve za vajeništvo.

Evropski teden poklicnih znanj in spretnosti

Evropski teden poklicnih znanj in spretnosti (teden PIU) od leta 2016 združuje lokalne, regionalne in nacionalne organizacije, da proslavijo dosežke poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej Evropi. Ta letni dogodek ozavešča o potencialu poklicnega izobraževanja in usposabljanja za ustvarjanje delovnih mest in podpiranje poklicnih poti ter zagotavlja priložnosti za izmenjavo informacij in dobrih praks.

Teden poklicnega izobraževanja in usposabljanja je poln dogodkov in dejavnosti, ki jih organizirajo partnerji po vsej Evropi, in ima vsako leto drugačno temo, ki priznava pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter znanj in spretnosti. Kot govorci sodelujejo številni strokovnjaki, ki svoje vpoglede delijo z udeleženci na konferencah ali spletnih izmenjavah. Teden je tudi praznovanje nagrad za odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki v središče pozornosti postavlja navdihujoče ljudi in organizacije.

Temeljni evropski poklicni profili

Temeljni evropski poklicni profili so še en inovativen element odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter internacionalizacije. Ti profili lahko opredelijo skupen nabor učnih rezultatov, ki se lahko uporablja pri razvoju skupnih učnih načrtov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kvalifikacij in mikrokvalifikacij. Profili lahko olajšajo mobilnost učencev in delavcev ter podpirajo samodejno priznavanje kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter rezultatov učenja v tujini. Profili bi bili del platforme Europass, pri čemer bi jih dopolnjevale digitalne poklicne vsebine, kjer je to mogoče.

Medsebojni strokovni pregledi zagotavljanja kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Medsebojni strokovni pregledi so vrsta prostovoljnega vzajemnega učenja, katerega cilj je narediti sisteme zagotavljanja kakovosti preglednejše in učinkovitejše. Priporočilo za poklicno izobraževanje in usposabljanje navaja medsebojne strokovne preglede zagotavljanja kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot konkreten ukrep za pomoč pri krepitvi zaupanja in preglednosti med državami članicami ter izboljšanju vzajemnega učenja po vsej EU. EU bo sodelovala z državami članicami, da bi povečala preglednost razvoja nacionalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja z medsebojnimi strokovnimi pregledi zagotavljanja kakovosti, pri čemer bo temeljila na delu okvira EQAVET, ki je prispeval k številnim reformam nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti.

Mikrokvalifikacije

Mikrokvalifikacija je zapis učnih rezultatov, ki jih je učenec pridobil po majhnem obsegu učenja. Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju poziva Evropsko komisijo, naj „razišče koncept in uporabo mikrokvalifikacij“. Mikrokvalifikacije omogočajo ciljno usmerjeno, fleksibilno pridobivanje znanj in spretnosti za izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb v družbi in na trgu dela, pri čemer ne nadomeščajo tradicionalnih kvalifikacij. Mikrokvalifikacije lahko oblikujejo in zagotavljajo različni ponudniki v različnih formalnih, neformalnih in priložnostnih učnih okoljih.

Predlog Komisije za priporočilo Sveta o mikrokvalifikacijah za vseživljenjsko učenje in zaposljivost je decembra 2021 opredelil skupno definicijo in obliko za opis mikrokvalifikacij ter niz načel za njihovo oblikovanje in izdajo. Te gradnike lahko uporabljajo ponudniki mikrokvalifikacij po vsej EU, vključno s stalnimi ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za podporo zaupanju, kakovosti in uvajanju mikrokvalifikacij.

Financiranje

Financiranje EU ima ključno vlogo pri izvajanju zgoraj opisanih ukrepov in zagotavljanju, da se lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje dovolj razvije in okrepi v državah članicah.

Skladi in programi EU, kot so NextGenerationEU in njeni stebri, mehanizem za okrevanje in odpornost in REACT-EU, ESS+, Erasmus+, Evropski sklad za regionalni razvoj, InvestEU, Obzorje Evropa, Interreg, digitalna Evropa, mehanizem za pravični prehod in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja so na voljo za podporo pri uresničevanju nacionalnih zavez za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Program Erasmus+ za obdobje 2021–2027 vključuje tudi financiranje za podporo mednarodne mobilnosti skoraj 2 milijonov učencev in osebja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter proračun v višini 400 milijonov EUR za financiranje 100 mrež centrov poklicne odličnosti v tem obdobju.

Te možnosti financiranja lahko pomagajo okrepiti podporo za vajeništvo, digitalizacijo institucij poklicnega izobraževanja in usposabljanje ter reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje programov za prekvalifikacijo, zlasti za tiste, ki delajo v sektorjih, ki jih je močno prizadela pandemija COVID-19.

Če ste deležnik poklicnega izobraževanje in usposabljanja, vam te pobude nudijo podporo, smernice in uporabna orodja, ki pomagajo pri uresničevanju celostne vizije EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključnega pomena za zagotavljanje, da imajo ljudje v Evropi ustrezna znanja in spretnosti za sedanja in prihodnja delovna mesta.

Z upoštevanjem poti, ki jo določa priporočilo, kot je opisano v tej brošuri, lahko države članice prispevajo k dvojni evropski zeleni in digitalni pereobrazbi, hkrati pa zagotovijo, da ima vsak posameznik v Evropi dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, tako da lahko polno sodeluje v družbi, se vključi na trg dela in je na koncu uspešen na svoji poklicni poti.

Ukrepi in pobude za podporo državam članicam

EU si nenehno prizadeva podpreti države članice pri njihovih reformah poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Cilj EU je spodbujati sodelovanje med državami članicami in olajšati usklajevanje na področjih zaposlovanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri čemer v celoti spoštuje odgovornost držav članic za vsebino in organizacijo tovrstnega usposabljanja.

Številne pobude EU zagotavljajo uporabna orodja in podporo deležnikom v poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter lahko pomagajo državam članicam izboljšati kakovost in preglednost njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter uresničiti vizijo EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje po vsej Evropi.

Centri poklicne odličnosti (CoVE)

Centri poklicne odličnosti so nadnacionalne mreže sodelovanja, katerih cilj je spodbujanje inovacij in odličnosti v poklicnem izobraževanju in izobraževanju. Združujejo širok nabor lokalnih in regionalnih partnerjev, vključno s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na višji sekundarni in terciarni ravni), delodajalci, raziskovalnimi centri in socialnimi partnerji za soustvarjanje „ekosistemov znanj in spretnosti“. S tem prispevajo k inovativnemu, vključujočemu in trajnostnemu gospodarstvu.

Pobuda centrov poklicne odličnosti je usklajena s programom znanj in spretnosti in evropskim izobraževalnim prostorom ter namerava vzpostaviti 100 centov poklicne odličnosti med letoma 2021 in 2027 s podporo programa Erasmus+. Podpira države članice, socialne partnerje ter ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri izvajanju ciljev priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in izobraževanju ter Osnabrüške deklaracije.

Centri poklicne odličnosti so pritegnili zanimanje številnih partnerjev z vsega sveta – na razpis Erasmus+ za leto 2021 se je odzvalo več kot 1 700 organizacij iz 55 držav – kar kaže na njihov potencial za podporo internacionalizaciji evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavitvi dolgoročnih partnerstev z organizacijami zunaj Evrope. Centri poklicne odličnosti so lahko ključni gradnik za doseganje ciljev EU, da bi Evropa postala referenčna točka svetovnega razreda za visokokakovostna znanja in spretnosti.

Zelena in digitalna znanja in spretnosti

EU je poudarila pomen ukrepov za spodbujanje dvojne zelene in digitalne preobrazbe, da bi evropsko gospodarstvo postalo pravičnejše, odpornejše in bolj trajnostno. Dvojne preobrazbe so v središču politične agende Komisije, o čemer pričajo program znanj in spretnosti za Evropo za leto 2020, akcijski načrt za digitalno izobraževanje in evropski zeleni dogovor.

Institucije in sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja so v dobrem položaju, da olajšajo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki sta bistveni pogoj za pravično in vključujočo preobrazbo.

Erasmus+ in Mehanizem za okrevanje in odpornost (del NextGenerationEU) je mogoče uporabiti tako, da prek poklicnega izobraževanja in usposabljanja ljudi pripravi na priložnosti na trgu dela, ki izhajajo iz dvojnih preobrazb.

Poleg tega se bodo še naprej spodbujali intenzivni tečaji digitalnega usposabljanja, DigComp (okvir digitalnih kompetenc za državljane EU) pa bo posodobljen, da bo odražal nove in nastajajoče tehnološke dosežke, kot so umetna inteligenca, „podatki“ vseh vidikov življenja ter zelena znanja in spretnosti. Podoben okvir kompetenc o trajnosti je bil razvit za izgradnjo skupnega razumevanja ključnih kompetenc, potrebnih za zeleno preobrazbo.

SELFIE (samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbujanjem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij) je orodje, ki podpira digitalizacijo šol. Orodje je na voljo brezplačno, šole, vključno s šolami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa ga lahko prilagodijo za razumevanje in vključevanje digitalne tehnologije v svoje prakse poučevanja in učenja. SELFIE zbira anonimne povratne informacije učencev, učiteljev in vodstvenih delavcev šol z vprašalniki o tem, kako se tehnologija uporablja v njihovi šoli. Orodje nato ustvari poročilo o prednostih in pomanjkljivostih šole pri uporabi tehnologije.

EU je okrobra 2021 uvedla razširitev orodja SELFIE, ki se osredotoča na učenje skozi delo. Novi modul vključuje poglede mentorjev v podjetju, kar torej omogoči, da se v izvajanje vključijo podjetja, pa tudi učenci, učitelji in vodstveni delavci šol. To omogoča šolam za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podjetjem za usposabljanje, da skupaj razpravljajo o tem, kako kar najbolje digitalizirati izobraževanje in usposabljanje, ki ga zagotavljajo. Ta razširitev je zaenkrat na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU kot del glavnega orodja SELFIE.

Okrepljena podpora za vajeništva

Pobude, kot so Jamstvo za mlade, evropska koalicija za vajeništva in podporne storitve za vajeništvo združujejo vlade in deležnike, da okrepijo podporo za vajeništvo ter povečajo ozaveščenost in zaveze za izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Prenovljena evropska koalicija za vajeništva spodbuja nacionalne koalicije, podpira MSP in krepi sodelovanje socialnih partnerjev, tudi na sektorski ravni. Evropska koalicija za vajeništva prav tako mobilizira lokalne in regionalne oblasti ter podpira zastopanost vajencev v državah članicah. Spodbuja zeleno, digitalno in vključujoče vajeništvo, ki koristi tako delodajalcem kot mladim, pri čemer gradi kvalificirano delovno silo v številnih sektorjih. Podporne storitve za vajeništvo si prizadevajo izboljšati kakovost vajeništva v Evropi z zagotavljanjem spletnih virov in priložnosti za mreženje, ki posameznikom omogočajo povezovanje, učenje in delovanje.

EU bo okrepila in spodbudila tako evropsko koalicijo za vajeništva kot podporne storitve za vajeništvo.

Evropski teden poklicnih znanj in spretnosti

Evropski teden poklicnih znanj in spretnosti (teden PIU) od leta 2016 združuje lokalne, regionalne in nacionalne organizacije, da proslavijo dosežke poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej Evropi. Ta letni dogodek ozavešča o potencialu poklicnega izobraževanja in usposabljanja za ustvarjanje delovnih mest in podpiranje poklicnih poti ter zagotavlja priložnosti za izmenjavo informacij in dobrih praks.

Teden poklicnega izobraževanja in usposabljanja je poln dogodkov in dejavnosti, ki jih organizirajo partnerji po vsej Evropi, in ima vsako leto drugačno temo, ki priznava pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter znanj in spretnosti. Kot govorci sodelujejo številni strokovnjaki, ki svoje vpoglede delijo z udeleženci na konferencah ali spletnih izmenjavah. Teden je tudi praznovanje nagrad za odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki v središče pozornosti postavlja navdihujoče ljudi in organizacije.

Temeljni evropski poklicni profili

Temeljni evropski poklicni profili so še en inovativen element odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter internacionalizacije. Ti profili lahko opredelijo skupen nabor učnih rezultatov, ki se lahko uporablja pri razvoju skupnih učnih načrtov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kvalifikacij in mikrokvalifikacij. Profili lahko olajšajo mobilnost učencev in delavcev ter podpirajo samodejno priznavanje kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter rezultatov učenja v tujini. Profili bi bili del platforme Europass, pri čemer bi jih dopolnjevale digitalne poklicne vsebine, kjer je to mogoče.

Medsebojni strokovni pregledi zagotavljanja kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Medsebojni strokovni pregledi so vrsta prostovoljnega vzajemnega učenja, katerega cilj je narediti sisteme zagotavljanja kakovosti preglednejše in učinkovitejše. Priporočilo za poklicno izobraževanje in usposabljanje navaja medsebojne strokovne preglede zagotavljanja kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot konkreten ukrep za pomoč pri krepitvi zaupanja in preglednosti med državami članicami ter izboljšanju vzajemnega učenja po vsej EU. EU bo sodelovala z državami članicami, da bi povečala preglednost razvoja nacionalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja z medsebojnimi strokovnimi pregledi zagotavljanja kakovosti, pri čemer bo temeljila na delu okvira EQAVET, ki je prispeval k številnim reformam nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti.

Mikrokvalifikacije

Mikrokvalifikacija je zapis učnih rezultatov, ki jih je učenec pridobil po majhnem obsegu učenja. Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju poziva Evropsko komisijo, naj „razišče koncept in uporabo mikrokvalifikacij“. Mikrokvalifikacije omogočajo ciljno usmerjeno, fleksibilno pridobivanje znanj in spretnosti za izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb v družbi in na trgu dela, pri čemer ne nadomeščajo tradicionalnih kvalifikacij. Mikrokvalifikacije lahko oblikujejo in zagotavljajo različni ponudniki v različnih formalnih, neformalnih in priložnostnih učnih okoljih.

Predlog Komisije za priporočilo Sveta o mikrokvalifikacijah za vseživljenjsko učenje in zaposljivost je decembra 2021 opredelil skupno definicijo in obliko za opis mikrokvalifikacij ter niz načel za njihovo oblikovanje in izdajo. Te gradnike lahko uporabljajo ponudniki mikrokvalifikacij po vsej EU, vključno s stalnimi ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za podporo zaupanju, kakovosti in uvajanju mikrokvalifikacij.

Financiranje

Financiranje EU ima ključno vlogo pri izvajanju zgoraj opisanih ukrepov in zagotavljanju, da se lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje dovolj razvije in okrepi v državah članicah.

Skladi in programi EU, kot so NextGenerationEU in njeni stebri, mehanizem za okrevanje in odpornost in REACT-EU, ESS+, Erasmus+, Evropski sklad za regionalni razvoj, InvestEU, Obzorje Evropa, Interreg, digitalna Evropa, mehanizem za pravični prehod in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja so na voljo za podporo pri uresničevanju nacionalnih zavez za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Program Erasmus+ za obdobje 2021–2027 vključuje tudi financiranje za podporo mednarodne mobilnosti skoraj 2 milijonov učencev in osebja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter proračun v višini 400 milijonov EUR za financiranje 100 mrež centrov poklicne odličnosti v tem obdobju.

Te možnosti financiranja lahko pomagajo okrepiti podporo za vajeništvo, digitalizacijo institucij poklicnega izobraževanja in usposabljanje ter reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje programov za prekvalifikacijo, zlasti za tiste, ki delajo v sektorjih, ki jih je močno prizadela pandemija COVID-19.

Če ste deležnik poklicnega izobraževanje in usposabljanja, vam te pobude nudijo podporo, smernice in uporabna orodja, ki pomagajo pri uresničevanju celostne vizije EU za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključnega pomena za zagotavljanje, da imajo ljudje v Evropi ustrezna znanja in spretnosti za sedanja in prihodnja delovna mesta.

Z upoštevanjem poti, ki jo določa priporočilo, kot je opisano v tej brošuri, lahko države članice prispevajo k dvojni evropski zeleni in digitalni pereobrazbi, hkrati pa zagotovijo, da ima vsak posameznik v Evropi dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, tako da lahko polno sodeluje v družbi, se vključi na trg dela in je na koncu uspešen na svoji poklicni poti.

	Učenci, vpisani v višje sekundarno izobraževanje in usposabljanje glede na skupno število učencev višjega sekundarnega izobraževanja5			Stopnja zaposlenosti nedavnih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja (starost 20–34 let)			Stopnja zaposlenosti nedavnih diplomantov splošnega izobraževanja (starost 20-34 let)
	%	%	%	%	%	%	%	%	%
	2017	2018	2019	2018	2019	2020	2018	2019	2020
EU27	48,1	48,4	48,4	79,0	79,1	76,1	63,7	62,8	58,3
Belgija	57,8	56,8	56,2	76,7	77,1	76,5	43,9	61,6	61,3
Bolgarija	50,7	52,9	52,1	66,4	73,5	69,6	68,6	63,0	59,3
Češka	72,4	71,3	70,5	87,7	86,8	84,8	80,6	75,9	68,5
Danska	38,9	37,7	37,3	85,0	84,7	84,5	77,1	77,1	79,1
Nemčija	45,6	46,5	48,1	92,4	93,4	93,4	68,7	66,8	61,4
Estonija	40,7	40,1	39,8	76,6	86,2	79,9	68,8	62,6	63,9
Irska	n/a	35,7	27,6	76,9	75,9	73,5	71,5	69,9	56,0
Grčija	28,8	28,5	29,1	50,5	50,9	43,7	45,2	51,3	48,4
Španija	35,3	35,8	36,4	70,0	66,0	50,3	64,1	53,6	51,5
Francija	39,9	39,3	39,3	72,2	68,8	68,5	47,2	50,8	43,0
Hrvaška	69,6	69,2	69,0	68,8	73,9	73,7
Italija	55,3	53,6	53,0	53,9	56,6	53,3	36,2	38,3	37,0
Ciper	16,7	16,7	16,9	67,3	70,2	59,0	69,4	73,8	68,8
Latvija	38,6	38,9	38,9	75,8	65,6	70,2	73,4	74,2	72,9
Litva	27,4	26,8	26,1	79,2	67,3	56,8	75,6	69,6	53,0
Luksemburg	61,6	61,6	61,9	95,4	100,0		71,9	73,7	73,4
Madžarska	23,0	38,0	44,0	87,1	86,3	80,0	75,7	71,7	69,4
Malta	27,1	28,5	27,7	91,0	91,2	89,5	91,2	86,0	88,0
Nizozemska	68,2	67,5	67,5	87,9	90,4	84,7	89,1	78,7	58,6
Avstrija	68,6	68,4	68,8	87,3	88,0	85,4	77,4	64,0	69,6
Poljska	51,7	52,1	52,5	78,4	78,9	78,0	72,5	71,0	65,7
Portugalska	40,7	39,7	39,0	77,4	76,0	73,0	69,7	70,9	69,1
Romunija	56,2	56,2	56,2	69,0	67,7	68,7	62,8	63,6	60,4
Slovenija	70,9	70,9	70,8	84,5	79,1	71,6	66,6	77,3	57,9
Slovaška	68,9	67,8	67,5	84,7	84,6	80,7	84,3	86,8	69,3
Finska	71,6	71,6	68,7	78,5	80,4	74,6	76,9	82,9	76,4
Švedska	34,1	35,4	35,2	88,0	87,4	85,3	79,4	83,0	77,5

	Učenci, vpisani v višje sekundarno izobraževanje in usposabljanje glede na skupno število učencev višjega sekundarnega izobraževanja5			Stopnja zaposlenosti nedavnih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja (starost 20–34 let)			Stopnja zaposlenosti nedavnih diplomantov splošnega izobraževanja (starost 20-34 let)
	%	%	%	%	%	%	%	%	%
	2017	2018	2019	2018	2019	2020	2018	2019	2020
EU27	48,1	48,4	48,4	79,0	79,1	76,1	63,7	62,8	58,3
Belgija	57,8	56,8	56,2	76,7	77,1	76,5	43,9	61,6	61,3
Bolgarija	50,7	52,9	52,1	66,4	73,5	69,6	68,6	63,0	59,3
Češka	72,4	71,3	70,5	87,7	86,8	84,8	80,6	75,9	68,5
Danska	38,9	37,7	37,3	85,0	84,7	84,5	77,1	77,1	79,1
Nemčija	45,6	46,5	48,1	92,4	93,4	93,4	68,7	66,8	61,4
Estonija	40,7	40,1	39,8	76,6	86,2	79,9	68,8	62,6	63,9
Irska	n/a	35,7	27,6	76,9	75,9	73,5	71,5	69,9	56,0
Grčija	28,8	28,5	29,1	50,5	50,9	43,7	45,2	51,3	48,4
Španija	35,3	35,8	36,4	70,0	66,0	50,3	64,1	53,6	51,5
Francija	39,9	39,3	39,3	72,2	68,8	68,5	47,2	50,8	43,0
Hrvaška	69,6	69,2	69,0	68,8	73,9	73,7
Italija	55,3	53,6	53,0	53,9	56,6	53,3	36,2	38,3	37,0
Ciper	16,7	16,7	16,9	67,3	70,2	59,0	69,4	73,8	68,8
Latvija	38,6	38,9	38,9	75,8	65,6	70,2	73,4	74,2	72,9
Litva	27,4	26,8	26,1	79,2	67,3	56,8	75,6	69,6	53,0
Luksemburg	61,6	61,6	61,9	95,4	100,0		71,9	73,7	73,4
Madžarska	23,0	38,0	44,0	87,1	86,3	80,0	75,7	71,7	69,4
Malta	27,1	28,5	27,7	91,0	91,2	89,5	91,2	86,0	88,0
Nizozemska	68,2	67,5	67,5	87,9	90,4	84,7	89,1	78,7	58,6
Avstrija	68,6	68,4	68,8	87,3	88,0	85,4	77,4	64,0	69,6
Poljska	51,7	52,1	52,5	78,4	78,9	78,0	72,5	71,0	65,7
Portugalska	40,7	39,7	39,0	77,4	76,0	73,0	69,7	70,9	69,1
Romunija	56,2	56,2	56,2	69,0	67,7	68,7	62,8	63,6	60,4
Slovenija	70,9	70,9	70,8	84,5	79,1	71,6	66,6	77,3	57,9
Slovaška	68,9	67,8	67,5	84,7	84,6	80,7	84,3	86,8	69,3
Finska	71,6	71,6	68,7	78,5	80,4	74,6	76,9	82,9	76,4
Švedska	34,1	35,4	35,2	88,0	87,4	85,3	79,4	83,0	77,5

O tej publikaciji

1. Podatki za Luksemburg (LU) v času objave niso bili na voljo za leto 2020, zato grafikon prikazuje podatke za leto 2019.
2. Podatki za Hrvaško (HR) v času objave niso bili na voljo
3. Opozoriti je treba, da so najnovejši razpoložljivi podatki iz leta 2019 in zato še ne odražajo morebitnega vpliva pandemije COVID-19.
4. Podatki za Irsko (IE) za leto 2017 niso na voljo

5. Upoštevajte, da barvno označevanje stolpcev v tabeli označuje barve, uporabljene v grafikonih 1 in 2.

Fotografije © Shutterstock

Ta dokument ni uradno stališče Evropske komisije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

© Evropska unija, 2022

Politika ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.

PDF	ISBN 978-92-76-43599-0	doi:10.2767/519490	KE-06-21-179-SL-N
HTML	ISBN 978-92-76-43578-5	doi:10.2767/756792	KE-06-21-179-SL-Q

O tej publikaciji

1. Podatki za Luksemburg (LU) v času objave niso bili na voljo za leto 2020, zato grafikon prikazuje podatke za leto 2019.
2. Podatki za Hrvaško (HR) v času objave niso bili na voljo
3. Opozoriti je treba, da so najnovejši razpoložljivi podatki iz leta 2019 in zato še ne odražajo morebitnega vpliva pandemije COVID-19.
4. Podatki za Irsko (IE) za leto 2017 niso na voljo

5. Upoštevajte, da barvno označevanje stolpcev v tabeli označuje barve, uporabljene v grafikonih 1 in 2.

Fotografije © Shutterstock

Ta dokument ni uradno stališče Evropske komisije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

© Evropska unija, 2022

Politika ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.

PDF ISBN 978-92-76-43599-0 doi:10.2767/519490 KE-06-21-179-SL-N

HTML ISBN 978-92-76-43578-5 doi:10.2767/756792 KE-06-21-179-SL-Q