Instrumenti trgovinske zaščite: sistem za zaščito podjetij EU pred dampinškim in subvencioniranim uvozom deluje dobro

Povzetek

I

EU se je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO) in na podlagi lastnih vrednot zavezala, da bo imela odprt trgovinski sistem. Če pa evropskim industrijam nastaja škoda zaradi nepoštenih trgovinskih praks tretjih držav (kot so damping ali subvencije), bi jih morala EU uspešno zaščititi. Zaradi teh praks se proizvodi iz tujine v EU prodajajo po umetno nizkih cenah, kar povzroča nelojalno konkurenco za zadevne industrije.

II

Evropska unija se na nepoštene trgovinske prakse odziva z instrumenti trgovinske zaščite. Evropska komisija je odgovorna za izvajanje preiskav v zvezi z obstojem subvencij ali dampinga, nastalo škodo za evropsko industrijo in morebitnimi posledicami takšnih ukrepov za gospodarstvo EU kot celoto. Če so izpolnjena vsa pravna merila, Komisija z izvedbenimi uredbami uvede dajatve (ali druge ukrepe). Komisija podpira evropsko industrijo tudi v protidampinških ali protisubvencijskih preiskavah, ki so jih začele tretje države.

III

Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je preučilo, ali je bila Komisija uspešna pri uveljavljanju politike trgovinske zaščite. Zlasti je preverilo, ali je pravilno izvajala postopke in svoje odločitve sprejemala na podlagi temeljitih analiz. Prav tako je poskusilo ugotoviti, ali je Komisija temeljito spremljala uvedene ukrepe in natančno poročala o svojih dejavnostih na tem področju. Analiza Sodišča je zajela tudi sodelovanje Komisije v okviru foruma STO in pri preiskavah tretjih držav. Sodišče je to področje revidiralo prvič. Za to se je odločilo, ker instrumenti trgovinske zaščite glede na vedno večje napetosti v mednarodni trgovinski politiki postajajo vse pomembnejši.

IV

Revizija je zajemala ukrepe Komisije v obdobju 2016–2019. Revizijski dokazi so temeljili na pregledu dokumentacije (vključno z vzorcem desetih preiskav) ter razgovorih z ustreznimi uslužbenci Komisije, organi držav članic in deležniki.

V

Splošni zaključek Sodišča je, da je bila Komisija uspešna pri uveljavljanju politike trgovinske zaščite. Med preiskavami je ustrezno izvajala postopke in zagotavljala enako obravnavanje zadevnih strank. Vendar ocene statusa zaupnosti, ki ga imajo predloženi dokumenti, ni dokumentirala sistematično. Čeprav preiskave pomenijo veliko upravno breme za stranke, so bile skladne s pravnimi zahtevami. Kljub temu je Komisija storila malo za ozaveščanje o instrumentih trgovinske zaščite, saj jih trenutno uporablja le nekaj industrij.

VI

Sodišče je ugotovilo, da je Komisija svoje odločitve v okviru preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite sicer dobro utemeljila, svetovanje, ki ga je nudila industrijam pred uradno vložitvijo pritožb, pa je bilo neformalno. Analize Komisije, na katerih so temeljile njene odločitve, so bile zanesljive in celovite. Kljub temu je Sodišče ugotovilo, da bi bilo oceno relevantnih vidikov konkurence v okviru preskusa interesa Unije možno izboljšati.

VII

Čeprav so bili v izvedbenih uredbah zadevni proizvodi jasno opredeljeni, so imeli nacionalni carinski organi težave z njihovo uporabo, ki je bistvena za uspešno pobiranje dajatev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Komisija je temeljito spremljala ukrepe, vendar je svoje delo omejila predvsem na preglede, ki jih mora izvajati v skladu z zakonodajo. Orodja za spremljanje, pri katerih ima Komisija večjo diskrecijsko pravico, je uporabljala zmerno, prav tako pa jih ni prednostno obravnavala na podlagi jasnih meril.

VIII

Čeprav je Komisija nekatera orodja za nadaljnje ukrepanje (npr. izdajanje opozoril carinskim organom) dobro izkoristila, je svoja pooblastila za začetek preiskav na lastno pobudo uporabljala le v omejenem obsegu. Poročanje Komisije o instrumentih trgovinske zaščite je bilo natančno, vendar osredotočeno na dejavnosti in ne na uspešnost ukrepov.

IX

Omejitve virov Komisiji niso preprečevale, da ne bi obravnavala vse večjih težav v zvezi s politiko trgovinske zaščite. Čeprav je Komisija svoja pooblastila uporabila za zaščito evropske industrije v okviru foruma STO in v preiskavah tretjih držav, bi lahko bolje prednostno obravnavala svoje ukrepe. Komisija se je pripravila na posledice brexita na operativni ravni. Deloma je upoštevala tudi socialne in okoljske cilje EU.

X

Da bi bili ukrepi Evropske komisije v zvezi s trgovinsko zaščito uspešnejši in učinkovitejši, ji Sodišče priporoča, naj:

1. dokumentira svoje ocene v zvezi s statusom zaupnosti dokumentov, ki jih predložijo stranke;
2. ozavešča industrije o instrumentih trgovinske zaščite;
3. izboljša smernice o vidikih konkurence;
4. dejavnosti spremljanja izvaja bolj osredotočeno in izboljša obseg poročanja;
5. opredeli pogoje za začetek preiskav na lastno pobudo;
6. uporablja jasna merila za prednostno obravnavanje odziva EU na ukrepe tretjih držav.

Uvod

Instrumenti trgovinske zaščite

01

Mednarodna trgovina je eden ključnih dejavnikov za gospodarsko rast EU, ki je na svetovni ravni vodilna na področju trgovine z blagom. Poleg tega, da se z mednarodno trgovino ustvarjajo nova delovna mesta, se z njo spodbujajo tudi konkurenčnost in inovacije, ponudba blaga, ki je na voljo potrošnikom, pa je zaradi nje bolj raznolika in cenejša. Kljub dinamični rasti mednarodne trgovine v zadnjih desetletjih se je pred kratkim pojavilo ali okrepilo več težav, povezanih s trgovino (glej sliko 1).

02

EU se je kot članica STO zavezala, da bo imela odprt trgovinski sistem, ki temelji na pravilih. Če pa tretje države uporabljajo nepoštene trgovinske prakse, kot so subvencije ali damping, ki so v nasprotju s pravili STO, EU svoje industrije zaščiti z uporabo orodij, znanih kot instrumenti trgovinske zaščite.

03

Ukrepi se sprejmejo v obliki dajatev pod strogimi zakonskimi pogoji, ki jih opredelita STO in EU sama (glej okvir 1 in Prilogo I). Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da je Evropska komisija odgovorna za izvajanje preiskav in določanje dajatev v imenu držav članic.

04

Med članicami STO je EU dejaven uporabnik instrumentov trgovinske zaščite, njeni ukrepi pa predstavljajo 6,5 % vseh ukrepov¹. V obdobju 2014–2018 je Komisija v povprečju začela 13 novih protidampinških ali protisubvencijskih preiskav na leto. Konec leta 2018 je veljalo 133 protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov, od katerih se je večina nanašala na proizvode iz Kitajske (glej sliko 2).

05

Postopek v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (glej Prilogo II) se ponavadi začne s pritožbo, ki jo vloži industrija ali podjetje EU (pritožnik). V preiskavi, ki sledi, Komisija zbere podatke od vseh strank (ponavadi so to evropski proizvajalci, izvozniki iz tretjih držav, uporabniki, distributerji in potrošniki) ter preveri podatke na kraju samem. Pri tem uslužbenci Komisije poskusijo ugotoviti, ali so bila izpolnjena bistvena merila za uvedbo dajatev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, in sicer:

• obstoj dampinga ali subvencij,
• znatna škoda (ekonomska izguba) za industrijo EU ali tveganje, da do nje pride,
• vzročna povezava med škodo in dampingom/subvencijo,
• interes EU: ukrepi ne smejo biti uvedeni, če gospodarska škoda za druge strani EU pretehta potrebo po odpravi škodljivih učinkov dampinga ali subvencioniranja (glej Prilogo I).

06

Preiskava se zaključi s tem, da Komisija sprejme izvedbeno uredbo, v kateri sta določeni vrsta in stopnja ukrepov (glej okvir 2), ali brez ukrepov. Komisija lahko za zaščito interesov industrije EU pred začetkom veljavnosti dokončnih ukrepov uvede začasne ukrepe.

07

Ko so uvedeni dokončni ukrepi, jih Komisija spremlja, pod posebnimi pogoji pa se lahko odloči za izvedbo pregleda. To se lahko zgodi na zahtevo stranke ali na pobudo Komisije:

• pregled oblikovanja cen novega izvoznika,
• vmesni pregled, če se domneva, da ukrep ni več potreben ali je nezadosten,
• pregled proti izogibanju, v okviru katerega se preveri, ali se izvozniki ukrepu izogibajo, npr. s prevozom prek druge države,
• pregled zaradi izteka ukrepa (ukrepi se običajno uvedejo za pet let),
• ponovno odprtje preiskave, v okviru katere se preveri, ali so izvozniki znižali izvozne cene, da bi ublažili nekatere ali vse dajatve.

Institucionalni okvir

08

Ker je trgovina v izključni pristojnosti EU, je Evropska komisija glavni akter v preiskavah na področju trgovinske zaščite (glej sliko 3). Pristojna služba Komisije je Generalni direktorat za trgovino (GD TRADE). Med preiskavami GD TRADE sodeluje z drugimi službami Komisije in se v ključnih fazah postopka z njimi tudi uradno posvetuje v okviru posvetovanj med službami. Na podlagi predlogov GD TRADE kolegij komisarjev sprejema odločitve za začetek preiskav in uredbe Komisije, s katerimi se uvedejo dokončni ali začasni ukrepi².

09

Pri odločanju sodelujejo tudi države članice, in sicer v okviru Odbora za instrumente trgovinske zaščite med postopkom v odboru. Komisija se mora posvetovati z odborom ali ga obvestiti o več specifičnih odločitvah v okviru postopka v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Glede na fazo postopka je mnenje odbora lahko posvetovalno ali zavezujoče (slednja kategorija zadeva uvedbo dokončnih dajatev). Komisija svojega predloga ukrepov trgovinske zaščite ne more sprejeti, če je kvalificirana večina 55 % glasov proti predlogu. V tem primeru, pa tudi v primeru navadne večine proti predlogu Komisije, predlog obravnava odbor za pritožbe. Za negativno mnenje odbora za pritožbe je potrebna kvalificirana večina.

10

Stranke se lahko med preiskavo in po njej v primeru pritožb ali težav obrnejo na pooblaščenca Komisije za zaslišanje v zvezi s trgovinskimi postopki, evropskega varuha človekovih pravic in Evropsko sodišče ter STO.

Pravni okvir

11

Ker je trgovinska zaščita globalno vprašanje, se ureja na globalni ravni. To pomeni, da je pravni in institucionalni okvir instrumentov trgovinske zaščite opredeljen v sporazumih STO, vključno s podrobnimi zahtevami o tem, kdaj se lahko uporabijo in katera pravila veljajo za preiskave. Zakonodaja EU mora v celoti odražati pravila STO, v nekaterih primerih pa so lahko v njej opredeljene tudi dodatne zahteve za sprejetje ukrepov, npr. preskus interesa Unije. Glavna zakonodajna akta EU v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite sta osnovna protidampinška uredba³ in osnovna protisubvencijska uredba⁴ iz leta 2016 s pomembnimi nedavnimi spremembami iz let 2017⁵ in 2018⁶ (v nadaljnjem besedilu: osnovni uredbi).

12

S spremembo iz leta 2017 je bila spremenjena metodologija za izračun stopenj dampinga, da bi se upoštevalo „znatno poseganje države”, ki povzroča izkrivljanja na trgu države izvoznice.

13

Sveženj za posodobitev iz leta 2018 je zajemal več tem: časovni okvir za protidampinške preiskave je bil skrajšan; zagotovljeno je bilo, da se strankam, ki sodelujejo v preiskavi, informacije o ukrepih posredujejo hitreje, kot bi se glede na pravila pred posodobitvijo; opredeljeno pa je bilo tudi, kdaj so stopnje dajatev zaradi izkrivljanj v zvezi s surovinami v državi izvoznici lahko višje. S svežnjem so bili uvedeni tudi okoljski in socialni standardi, ki jih je treba upoštevati pri specifičnih vidikih preiskav. 

Obseg revizije in revizijski pristop

14

Glede na vse večjo pomembnost instrumentov trgovinske zaščite za evropsko industrijo zaradi nenehno spreminjajoče se svetovne trgovinske politike se je Sodišče odločilo, da prvič revidira to področje politike. V okviru revizije je preučilo, ali je bila Evropska komisija uspešna pri uveljavljanju politike trgovinske zaščite, da bi izboljšala njeno uspešnost in učinkovitost. Preučilo ni le ukrepov trgovinske zaščite, ki jih je EU uvedla za proizvode, uvožene iz tretjih držav, temveč tudi način, kako se je Komisija odzvala na politike trgovinske zaščite drugih držav. Posebej je obravnavalo vprašanje, ali je Komisija:

1. upoštevala postopke in roke pri preiskavah na področju trgovinske zaščite;
2. izvedla ustrezne analize v okviru preiskav na področju trgovinske zaščite in svoje zaključke ustrezno utemeljila;
3. ustrezno spremljala ukrepe trgovinske zaščite in poročala o dosežkih politike trgovinske zaščite;
4. bila dejavna pri odzivanju na svetovne trgovinske izzive.

15

Sodišče se je sicer osredotočilo na tiste vidike, za katere je bil odgovoren GD za trgovino (v nadaljnjem besedilu: GD TRADE), obravnavalo pa je tudi njegovo sodelovanje z drugimi službami Komisije (kot sta GD TAXUD in GD BUDG) ter državami članicami. Revizija je zajemala dejavnosti Komisije v obdobju 2016–2019.

16

Sodišče z revizijo ni zajelo uspešnosti dela nacionalnih carinskih organov, ki so edini odgovorni za pobiranje dajatev, naloženih zaradi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Prav tako z njo ni zajelo dela, ki so ga opravile druge službe Komisije pri spremljanju postopka pobiranja dajatev ali preiskovanju s tem povezanih primerov goljufije. Te dejavnosti niso specifične za dajatve v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, z njimi povezani postopki pobiranja dajatev in spremljanja pa so enaki kot za druge vrste dajatev. Sodišče je ta vprašanja obravnavalo v drugih nedavnih poročilih⁷.

17

Delo Sodišča je vključevalo predvsem pregled dokumentacije in razgovore z uslužbenci GD TRADE in drugih ustreznih služb Komisije. Ocena preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki jo je opravilo Sodišče, je temeljila na vzorcu desetih zaključenih zadev, tj. primerov, v katerih je Komisija uvedla dokončne ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Sodišče je zadeve izbralo tako, da bi odražale raznolikost dela GD TRADE v smislu sektorjev, zadevnih držav in vrst preiskav (protidampinške preiskave v primerjavi s protisubvencijskimi, nove preiskave v primerjavi s pregledi). Dokaze je pridobilo tudi v okviru sestankov za zbiranje informacij z organi držav članic, strokovnjaki in deležniki (poslovnimi združenji in podjetji, ki zastopajo vse stranke, vključene v preiskave).

Opažanja

Pristop Komisije k uvajanju ukrepov trgovinske zaščite je zanesljiv, njene dejavnosti na področju ozaveščanja pa so omejene

18

Preiskave na področju trgovinske zaščite se izvajajo v skladu z zelo formalnim postopkom, ki temelji na podrobnih pravnih okvirih EU in STO. Ker imajo ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite velik gospodarski učinek na proizvajalce iz EU in zunaj nje, vplivajo pa tudi na uvoznike in uporabnike EU v dobavni verigi⁸, zadevne stranke podrobno spremljajo preiskave Komisije. Komisija mora te zahteve izpolniti, da lahko ukrepe v primeru pritožb uspešno brani pred sodišči. Upoštevati pa mora tudi breme preiskav za zadevne stranke, da podjetja, ki so izpostavljena nepoštenim trgovinskim praksam, ne bi bila odvrnjena od vlaganja pritožb.

19

Za uspešno delovanje trgovinske zaščite morajo biti industrije EU seznanjene z instrumenti, ki so jim na voljo, in imeti zadostna navodila, da lahko vložijo pritožbe, ki so dovolj kakovostne, da jih Komisija lahko obravnava.

20

Sodišče je zato ocenilo, ali je:

1. Komisija ravnala v skladu s postopki in upoštevala roke;
2. pooblaščenec za zaslišanje zagotovil upoštevanje pravic zadevnih strank;
3. Komisija zagotovila enako obravnavo različnih strank in njihov dostop do informacij;
4. Komisija ustrezno obravnavala upravno breme in ali so bile njene dejavnosti ozaveščanja zadostne.

Komisija ustrezno upošteva postopke preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite

21

Zadevne stranke podrobno spremljajo preiskave Komisije na dveh ravneh. Stranke najprej sodelujejo v okviru preiskav: GD TRADE sprejema pisne pripombe in opravlja razgovore na vseh stopnjah, stranke pa lahko zahtevajo tudi posredovanje pooblaščenca za zaslišanje in evropskega varuha človekovih pravic. Po preiskavah pa lahko stranke sprožijo še postopek pred Evropskim sodiščem ali STO (glej sliko 4).

22

Da se zagotovi skladnost s pravili, GD TRADE uporablja sistem načrtovanja, ki vključuje vse faze in roke postopka, osebam, ki vodijo zadeve, pa po potrebi pošilja opomnike. Vendar uporaba sistema kot upravljavskega orodja za spremljanje napredka zadev ni sistematična. GD TRADE se opira na preglede, ki jih izvajajo njegovi uslužbenci (vključno z roki), vendar je Sodišče ugotovilo, da je tveganje neskladnosti majhno.

23

Poleg tega GD TRADE svojim uslužbencem zagotavlja obsežen sklop smernic in orodij, ki so na voljo na več mestih. Zaradi regulativnih sprememb v letih 2017 in 2018 (glej odstavka 12 in 13) kot tudi za to, da lahko uslužbenci dostopajo do smernic v zvezi s predhodnimi pravili in postopki (npr. za izvajanje sodb, za katere se uporabljajo stara pravila), se stare smernice hranijo skupaj s posodobljenimi. Sodišče je ugotovilo, da so bile nekatere posodobitve izvedene več let po regulativnih spremembah (GD TRADE je več dokumentov posodobil leta 2019). Čeprav to uslužbencem ne olajšuje uporabe smernic, Sodišče ni opazilo nobenega učinka na posamezne zadeve. Sodišče je pri pregledu zadev ugotovilo, da je Komisija ravnala v skladu s postopki in roki.

Pooblaščenec za zaslišanje zagotavlja upoštevanje postopkovnih pravic strank

24

Neodvisen pooblaščenec za zaslišanje daje dodatno zagotovilo v zvezi s postopkovnimi pravicami strank. Kadar zainteresirana stranka stopi v stik s pooblaščencem za zaslišanje, ta običajno organizira zaslišanje s strankami in GD TRADE.

25

Pooblaščenca za zaslišanje imenuje predsednik Komisije, za upravne namene pa je dodeljen komisarju, pristojnemu za trgovino. Dva druga uslužbenca, ki ju izbere pooblaščenec za zaslišanje, sta upravno dodeljena GD TRADE, vendar ne posebej direktoratu, ki se ukvarja z instrumenti trgovinske zaščite. Sodišče je pri svojem revizijskem delu potrdilo, da to ne vpliva na funkcijsko neodvisnost pooblaščenca za zaslišanje, ki odloča o zaslišanjih ter v posameznih zadevah neodvisno izdaja kratka poročila, in sicer brez pregleda ali odobritve GD TRADE ali komisarja za trgovino.

26

Pri delu Sodišča se je pokazalo, da so stranke v štirih od desetih zadev, ki so bile vključene v njegov vzorec, brez težav dosegle posredovanje pooblaščenca. Sodišče je ugotovilo, da je pooblaščenec za zaslišanje pravilno analiziral pomisleke strank in ustrezno utemeljil svoje ugotovitve, s čimer je zagotovil upoštevanje pravic strank v okviru preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske politike.

Čeprav so vse stranke obravnavane enako, ocene zaupnosti niso dovolj dokumentirane

27

Vse stranke v preiskavi imajo enake postopkovne pravice, njihovo enako obravnavanje pa zagotavlja GD TRADE. Kadar stranka predloži informacije GD TRADE, mora označiti tiste, ki jih šteje za zaupne. Zaupne informacije ne bi smele biti na voljo drugim strankam v preiskavi, npr. iz konkurenčnih razlogov. Vendar mora posamezna stranka drugim strankam zagotoviti dovolj kakovostno nezaupno različico (v kateri so občutljive informacije povzete, izbrisane, itd.).

28

Sodišče je pri svojem revizijskem delu potrdilo, da GD TRADE strankam zagotavlja enak dostop do nezaupnih informacij in enake pravice do zaslišanja. Težav v zvezi z enakim obravnavanjem ni bilo mogoče ugotoviti ne v okviru revizije ne iz pritožb, predloženih pooblaščencu za zaslišanja, evropskemu varuhu človekovih pravic ali Evropskemu sodišču.

29

Primer dobre prakse v zvezi s tem je to, da GD TRADE zainteresiranim stranem daje na voljo dokumente na elektronski platformi TRON. Ta rešitev pomeni, da imajo stranke neposreden dostop do nezaupnih spisov in da prejmejo samodejna obvestila, ko so na voljo novi dokumenti. Dodaten primer dobre prakse je to, da GD TRADE strankam zagotavlja informacije, na katerih temeljijo njegove odločitve, samodejno in ne na zahtevo.

30

Zahteva glede zaupnosti pomeni, da informacije, ki so razkrite drugim strankam, v veliko primerih niso dovolj podrobne, da bi te lahko v celoti preverile izračune dampinga, subvencij ali škode. Na primer, pritožnik bi tako lahko preveril izračun škode (saj temelji na podatkih njegove industrije), ne pa vseh podrobnosti v zvezi z izračunom dampinga (ki temelji na podatkih izvoznika).

31

O odobritvi statusa zaupnosti odloči GD TRADE. V skladu z internimi smernicami⁹ lahko status zaupnosti odobri le, če ga stranke za predložene informacije zahtevajo z utemeljenim razlogom. Prav tako bi moral oceniti, ali je nezaupna različica dovolj kakovostna. Na podlagi te ocene lahko GD TRADE poišče ravnovesje med pravnima zahtevama glede zaupnosti in transparentnosti.

32

Čeprav je GD TRADE Sodišče obvestil, da izvaja ocene zaupnosti, je Sodišče ugotovilo, da te niso sistematično dokumentirane (v svojem vzorcu je našlo en pozitiven primer temeljite ocene). Zato Sodišče te izjave ali temeljitosti teh pregledov ni moglo potrditi. Poleg tega se GD TRADE v glavnem zanaša na to, da se stranke pritožijo, če nezaupna različica ni zadostna. Stranke lahko s pritožbo sicer dobijo dostop do dodatnih informacij, vendar pa lahko zaradi takega postopka pride do zamud (glej okvir 3).

Zaradi pravnih zahtev je veliko upravno breme upravičeno, vendar Komisija instrumentov trgovinske zaščite ne spodbuja dovolj

33

Instrumente trgovinske zaščite najpogosteje uporablja nekaj večjih industrij: 50 % ukrepov, ki so veljali konec leta 2018, se je nanašalo na kovine in kovinske proizvode, 16 % pa na kemikalije (glej sliko 5). Ukrepi običajno veljajo za industrijske (in ne potrošniške) proizvode, pri čemer so pomembna izjema kolesa. Da bi se instrumenti trgovinske zaščite uporabljali v celotnem evropskem gospodarstvu, so zelo pomembni ukrepi za olajšanje njihove uporabe in ozaveščanje v zvezi njimi.

34

Pritožniki morajo skupaj s pritožbo predložiti vse potrebne dokaze, vključno z izvoznimi cenami iz zadevne države. To pomeni, da lahko pritožbe vsebujejo več kot 100 prilog. Glede na obseg zahtevanih informacij in to, da mora večina strank najeti odvetnike, je lahko strošek vložitve pritožbe zelo visok. Čeprav imajo podjetja in združenja – zlasti neizkušeni uporabniki instrumentov trgovinske zaščite in razdrobljene industrije – težave pri zbiranju nekaterih zahtevanih informacij, je Sodišče pri svojem revizijskem delu potrdilo, da GD TRADE te informacije potrebuje.

35

Kljub tej oceni in ob upoštevanju pravnih zahtev za pritožbe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite je Sodišče ugotovilo, da GD TRADE še ni raziskal možnosti za zmanjšanje upravnega bremena, tudi če le malenkostno. Komisija na primer še ni podrobno primerjala zahtev v zvezi s potrebnimi informacijami v EU in drugih državah.

36

Za pomoč podjetjem in industrijskim združenjem pri vlaganju pritožb je GD TRADE na svojem spletišču objavil več informativnih dokumentov, vključno s predlogami vprašalnikov (v katerih so navedene informacije, ki jih morajo stranke predložiti GD TRADE) in priročnikom za pritožbe. Razpoložljive smernice so na splošno zanesljive in jasne. Čeprav mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) le občasno uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, je Sodišče ugotovilo, da si je GD TRADE posebej prizadeval pomagati MSP, npr. z zagotavljanjem dodatnih splošnih smernic in podpore v okviru posameznih preiskav. Kljub temu je podpora za MSP zelo omejena in se ne ujema s cilji, ki jih je navedla Komisija ob posodobitvi osnovnih uredb leta 2018 (glej tabelo 1).

37

Čeprav si GD TRADE prizadeva za lažje postopke za sodelujoče stranke, pa glede ozaveščanja industrij EU o instrumentih trgovinske zaščite in spodbujanja njihove uporabe naredi zelo malo. Sektorji, kot sta jeklo in kemikalije, so sicer dobro seznanjeni z instrumenti trgovinske zaščite (glej odstavek 33), drugi sektorji pa veliko manj. To pomeni, da industrije, ki so izpostavljene nepoštenim trgovinskim praksam, morda ne bodo zaprosile za zaščitne ukrepe, ki bi jim koristili. Čeprav obstajajo forumi, na katerih lahko podjetja in industrijska združenja navežejo stik z GD TRADE, zlasti za pridobitev informacij o možnostih financiranja EU, Komisija teh forumov ne uporablja za ozaveščanje o instrumentih trgovinske zaščite. Primera za to sta spletna stran GD GROW o mednarodnih dejavnostih za podjetništvo in MSP ter spletišče mreže Enterprise Europe Network¹².

Ukrepi so ustrezno utemeljeni, vendar bi bilo nekaj vidikov preskusa interesa Unije mogoče izboljšati

38

V skladu s sedanjim postopkom odločanja v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (glej odstavek 09) ima Komisija odločilno vlogo pri uvedbi dajatev. Med letoma 2014 in 2018 sta bili odboru za pritožbe predloženi le dve zadevi. Ker odbor v nobeni od njiju ni dosegel kvalificirane večine za sprejetje negativnega mnenja, je obveljal predlog Komisije.

39

Glede na gospodarski učinek in pooblastila Komisije, vključno z oceno preskusa interesa Unije (glej odstavek 05), bi si morala Komisija še posebej prizadevati za utemeljenost svojih zaključkov v postopkih v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. To je zahteva pravnega okvira. Zlasti deležniki bi morali imeti možnost preveriti njene sklepe. Sodišče je zato na podlagi svojega vzorca ocenilo, ali je Komisija:

1. ustrezno utemeljila svoje odločitve in izračune;
2. pred sprejetjem odločitve opravila poglobljene analize.

Komisija je v okviru samih preiskav ustrezno utemeljila svoje zaključke

40

Sodišče je preverilo utemeljitve Komisije za odločitev o uvedbi ukrepa trgovinske zaščite in za odločitev o začetku preiskave po prejemu pritožbe. Ocena Sodišča ne posega v sodbe Evropskega sodišča ali drugih pravosodnih organov.

41

Sodišče je ugotovilo, da so bili zaključki v izvedbenih sklepih, zajetih v njegov vzorec, ustrezno utemeljeni. Z njimi so bile upoštevane pripombe strank, vsebovali pa so tudi sklice na pomembne odločitve iz prejšnjih zadev in sodne prakse. Poleg tega so uredbe vsebovale podrobne analize izračunov in njihovo metodologijo. Čeprav zaradi zaupnosti včasih ni mogoče predstaviti izračuna dovolj podrobno, da bi ga zunanja stranka lahko preverila (glej odstavek 30), je bila logika Komisije vedno jasna. Sodišče je v svojem vzorcu odkrilo nekaj posebej dobrih primerov utemeljitve, pa tudi nekaj pomanjkljivosti (glej okvir 4). Vendar se zaradi takih pomanjkljivosti ni spremenila splošna ocena Sodišča, da so bile utemeljitve Komisije ustrezne.

42

Sodišče je v vseh zadevah v svojem vzorca ugotovilo, da je Komisija ustrezno utemeljila svojo odločitev, da začne preiskavo. Tudi pritožbe so izpolnjevale vsa merila iz osnovnih uredb.

43

V skladu z osnovnima uredbama mora Komisija „razi[skati] točnost in primernost v pritožbi dostavljenih dokazov, da ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave”¹³. Sodišče je za obravnavane zadeve ugotovilo, da je GD TRADE res raziskal te vidike in svoje ugotovitve dokumentiral v internih zapisih. Vendar pa v internih zapisih ni pojasnjujejo, kako so bili dokazi v vsaki zadevi ocenjeni. Na primer, ali so bile pritožnikove informacije preverjene na podlagi drugih informacij (npr. podatkovnih zbirk Komisije).

44

Komisija je v obdobju 2016–2018 zavrnila le eno uradno vloženo pritožbo. V istem obdobju so štirje pritožniki umaknili svoje pritožbe, preden je Komisija sprejela končno odločitev. Majhno število umikov in zavrnitev je posledica temeljitega – čeprav neformalnega – postopka pomoči in pregleda, ki vključuje posvetovanja pred uradno vložitvijo pritožbe. Ta postopek strankam omogoča, da pripravijo trdnejše argumente, na podlagi katerih bo GD TRADE z večjo verjetnostjo začel preiskavo. Vendar lahko nasvet GD TRADE stranko tudi odvrne od tega, da uradno vloži prošnjo.

45

Ta rešitev ima pozitivne in negativne posledice (glej sliko 6). Čeprav neformalno svetovanje temelji na merilih iz uredb v zvezi z dampingom, subvencioniranjem, škodo in vzročnostjo ter na internih zapisih, pa ni transparentno, prav tako pa ni evidenc o svetovanju, ki ga GD TRADE nudi strankam, ali specifičnih smernic v zvezi s tem. Nasprotno pa omogoča bistvene koristi glede učinkovitosti, tako za GD TRADE kot za pritožnike.

Analize, na katerih temeljijo ukrepi trgovinske zaščite, so zanesljive, vendar bi jih glede nekaj vidikov preskusa interesa Unije bilo mogoče izboljšati

46

Sodišče je pri pregledu zadev v vzorcu ugotovilo, da so izračuni in analize Komisije, na katerih temeljijo ukrepi, zanesljivi. Pri nekaterih zadevah se je Komisija pri svojih analizah še posebej potrudila, da bi izračuni dejansko odražali tržne razmere (glej okvir 5). Analize so temeljile na podrobni metodologiji, ki jo je pripravil GD TRADE, Sodišče pa ni odkrilo nobenih primerov zaključkov, ki ne bi bili skladni s sodno prakso EU ali STO. Komisija z organizacijskimi ureditvami zagotavlja, da je njeno ravnanje v celoti skladno s sodno prakso EU in mednarodno sodno prakso ter da je v vseh zadevah enotno.

47

Čeprav se preiskave izvajajo v skladu s pravnimi zahtevami in metodologijo Komisije, so možne izboljšave pri upoštevanju relevantnih vidikov konkurence v okviru preskusa interesa Unije. To je še posebej pomembno zaradi potencialnega gospodarskega učinka ukrepov.

48

Ker se s preskusom interesa Unije ocenjuje morebiten učinek ukrepov trgovinske zaščite na uvoznike, uporabnike in potrošnike EU, bi moral GD TRADE med drugim oceniti, ali imajo lahko možni ukrepi nesorazmerne posledice. Med drugim bi se zaradi ukrepov lahko povečala tveganja za konkurenco, kot so prekinitve dobavnih verig. Do tega lahko na primer pride, če ima proizvod, na katerega se nanašajo ukrepi, dve vrsti uporabnikov:

• uporabnike, ki so vertikalno povezani v skupino, ki proizvaja proizvod, na katerega se nanašajo ukrepi,
• neodvisne nepovezane uporabnike, ki nimajo dostopa do ključnih sestavnih delov proizvodnje (proizvoda, na katerega se nanašajo ukrepi) v okviru svoje skupine podjetij in so zato odvisni od dobav industrije, ki ga proizvaja.

Neodvisni uporabniki bi zato lahko imeli težave pri pridobivanju osnovnega blaga ali bili prisiljeni, da najdejo nove dobavitelje v drugih tretjih državah.

49

Sodišče je v zvezi z vidiki konkurence ugotovilo, da je GD TRADE pri svojih analizah uporabil informacije, ki so jih predložile stranke. Sodišče je v nekaterih zadevah, ki jih je revidiralo, ugotovilo, da so bili nekateri argumenti strank (npr. strah pred težavami z dobavo) zavrnjeni brez podrobne utemeljitve. Komisija se je pri svoji analizi osredotočila na stanje v času preiskave in pred njo. Analize v prihodnost usmerjenih vidikov preskusa interesa Unije kljub omembi v večini zadev, ki jih je Sodišče revidiralo, niso vključevale podrobne analize (i) učinka ukrepov na obravnavan uvoz in (ii) njihovega potencialnega učinka na dobavne verige, kot je razpoložljivost uvoza iz drugih tretjih držav.

50

Sodišče je ugotovilo, da je bil preskus interesa Unije vedno izveden in omenjen v izvedbenih sklepih. Od začetka leta 2012 ni bila nobena preiskava zaključena brez ukrepov zgolj zaradi preskusa interesa Unije. Kljub temu pa je omenjeni preskus v dveh zadevah vplival na obliko ali trajanje ukrepov.

Komisija ne izkorišča v celoti potenciala orodij za spremljanje in nadaljnje ukrepanje

51

Uvedeni ukrepi so uspešni le, če se dajatve pobirajo tako dolgo, dokler trajajo nepoštene trgovinske prakse, in če se upoštevajo predpisani specifični pogoji (kot je najnižja cena ali količinska kvota). V nasprotnem primeru nepoštena trgovinska praksa ne bo obravnavana, industrija EU pa bo ostala nezaščitena.

52

Za pobiranje dajatev so odgovorni nacionalni carinski organi. Za uspešno pobiranje dajatev je ključen natančen opis proizvoda, na katerega se nanašajo ukrepi. Pri spremljanju uspešnega pobiranja dajatev sodelujejo še druge službe Komisije (GD TAXUD in GD BUDG). Kljub temu ima GD TRADE na voljo več orodij za podporo uspešnemu izvajanju ukrepov.

53

Sodišče je zato ocenilo, ali je Komisija:

1. ustrezno zasnovala ukrepe, zlasti opise proizvodov za lažje pobiranje dajatev;
2. uspešno uporabljala orodja za spremljanje in nadaljnje ukrepanje;
3. ustrezno poročala o svojih dejavnostih na področju instrumentov trgovinske zaščite, vključno z njihovim učinkom.

Komisija si je prizadevala obravnavati težave pri pobiranju dajatev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite

54

Pobiranje dajatev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite je lahko izziv za carinske organe, saj pobiranje dajatev vključuje dva pravna okvira: z enim se ureja trgovinska politika (zlasti uredbe Komisije o uvedbi carinskih dajatev za specifične proizvode), z drugim pa carinska politika (zlasti carinski zakonik Unije, vključno z oznakami kombinirane nomenklature [KN]).

55

Uredbe Komisije, s katerimi se uvajajo dajatve v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, vključujejo podrobne opise zadevnih proizvodov. To nacionalnim carinskim organom – ki se običajno zanašajo na oznake KN – pomaga, da pri uvozu opredelijo tiste proizvode, za katere se pobirajo dajatve. GD TRADE sodeluje z GD TAXUD za zagotovitev, da so ti opisi za carinske organe jasni in nedvoumni. To je veljalo za vse pregledane zadeve razen za eno, pri kateri sta naslov izvedbene uredbe Komisije in opis proizvoda povzročila zmedo pri carinskih organih (glej okvir 6) ter privedla do tega, da so carinski organi od Komisije zahtevali pojasnila.

56

Oznake KN lahko zajemajo tudi širšo kategorijo proizvodov kot ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Komisija zato za proizvode, na katere se nanašajo ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, pripravi specifične daljše oznake (tako imenovane oznake „Taric”).

57

Zaradi učinka dajatev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite na promet in dobiček podjetij, so ta nagnjena k temu, da poskusijo ukrepe zaobiti. To lahko na primer storijo s prijavo, v kateri lažno navedejo, da blago izvira iz druge države, za katero se ne pobirajo dajatve v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Če Komisija izve o takšni praksi in jo lahko dokaže, lahko dajatve razširi na proizvode iz teh držav, da zagotovi ustrezno zaščito industrije EU. V takem primeru Komisija uporablja izraz poslano iz. V nekaterih primerih so carinski organi držav članic imeli težave pri izvajanju zakonodaje z uporabo tega izraza, saj ni enotne opredelitve, carinska zakonodaja pa tega izraza ne zajema. Kljub številnim pojasnilom Komisije to vprašanje še vedno ni jasno za vse nacionalne carinske organe.

Spremljanje ukrepov je temeljito, vendar v glavnem omejeno na pravne obveznosti, ukrepi pa se ne obravnavajo prednostno

58

Za zagotovitev pravilnega izvajanja in uspešnosti ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite lahko Komisija uporabi vrsto orodij za spremljanje in nadaljnje ukrepanje (glej sliko 7). Komisija mora v skladu z zakonodajo:

• spremljati zaveze. To so prostovoljne zaveze, ki jih družbe, ki v EU izvažajo proizvode, za katere veljajo dajatve v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, dajo Komisiji. V okviru zavez se protidampinške in protisubvencijske dajatve nadomestijo z minimalno uvozno ceno, kar pomeni, da se uvoznik zaveže, da bo proizvod prodajal po ceni, ki ne sme biti nižja od dogovorjene najnižje cene,
• nadalje ukrepati v zvezi s posebnimi klavzulami o spremljanju, če so te vključene v uredbe, s katerimi se uvajajo ukrepi trgovinske zaščite za specifične proizvode. Njihov namen je kar najbolj zmanjšati tveganje za izogibanje v primerih, v katerih se stopnje dajatev za različne izvoznike znatno razlikujejo.

O obsegu uporabe drugih dejavnosti za spremljanje odloča Komisija po lastni presoji.

59

Komisija večino svojih omejenih virov za spremljanje (2,5 ekvivalentov polnega delovnega časa) uporablja predvsem v zvezi z zavezami. Sodišče je ugotovilo, da Komisija ustrezno preverja skladnost z zavezami, in sicer na podlagi (i) pregleda dokumentacije, da preveri, ali se zaveze formalno upoštevajo, in (ii) pregleda prostorov izvoznih podjetij za preverjanje dejanske skladnosti, saj je neskladnost z minimalno uvozno ceno drugače težko preveriti.

60

Komisija pri pregledih dokumentacije v glavnem uporablja četrtletne evidence, ki jih predložijo izvozniki. Evidence v vzorcu Sodišča so bile popolne. V nekaterih zadevah Komisija preuči dodatne dokaze (če jih npr. predložijo industrijska združenja), če je zaveza vključevala tudi letno raven uvoza proizvodov. Preveritveni obiski so bili podrobni, z njimi povezana analiza pa je bila temeljita in dobro dokumentirana. Čeprav si Komisija prizadeva, da bi obiskala vsa podjetja z zavezami, ko ukrepi veljajo, tega v dveh najnovejših zadevah ni storila. Dejanska pogostost obiskov je bila odvisna od virov, Komisija pa ni uporabila nobenih specifičnih meril ali izvedla strukturirane analize tveganja, na podlagi katerih bi se odločila, katera podjetja naj obišče.

61

Komisija lahko na podlagi spremljanja zavezo umakne. To je storila za več kot 20 podjetij v dveh nedavnih zadevah z zavezami. Sodišče je pri pregledu vzorca takih zadev ugotovilo, da so bile te odločitve ustrezno utemeljene. Umik zaveze nima retroaktivnega učinka. Teoretično bi zato pretekla prodaja blaga, s katero je bila zaveza kršena, ostala nekaznovana. Zaradi vse večjega števila primerov neskladnosti in potrebe po njihovem uspešnem kaznovanju je Komisija leta 2016 začela razveljavljati račune, ki se posebej nanašajo na kršitve zavez. Račune za zadevno obdobje je mogoče razveljaviti tudi po izteku ukrepov.

62

To kaže, da je Komisija proaktivna pri zagotavljanju uspešnosti ukrepov. Vendar imajo carinski organi še vedno težave pri pobiranju dajatev za nazaj, ki so posledica razveljavitve, saj zaveze niso zavarovane¹⁴, carinski dolg pa lahko zastara. Štiri od 12 zadev, v katerih je Komisija uporabila to razveljavitev, je izpodbijanih pred Evropskem sodišču.

63

Zaradi zelo velike delovne obremenitve pri spremljanju zavez je bilo delo Komisije na področju drugih vrst spremljanja v zadnjih letih omejeno (glej sliko 8). Za te dejavnosti se ni izvedla sistematična analiza za opredelitev najbolj tveganih zadev, kar je še posebej pomembno, če so viri omejeni. V zvezi s posebnimi klavzulami o spremljanju (glej odstavek 58) je Komisija določila podrobna pravila o njihovi uporabi/vključitvi v uredbo. V internih smernicah Komisije je poudarjeno, da bi morali uslužbenci strogo in dosledno izpolnjevati pogoje za uporabo posebne klavzule o spremljanju. Sodišče ugotavlja, da omejitve v zvezi s človeškimi viri pomenijo tveganje, da se dejavnosti spremljanja zmanjšajo zaradi teh omejitev in ne zato, ker bi bilo dejansko tveganje neskladnosti manjše.

64

Komisija v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi s svojimi dejavnostmi spremljanja ali zaradi opozoril, ki jih prejme od carinskih organov ali drugih virov, izdaja obrazce za informacije o tveganju. Te pošlje carinskim organom, da bi jih seznanila s specifičnimi tveganji (npr. v zvezi s tem, da določeno podjetje proizvod prodaja pod minimalno uvozno ceno, ali pretovarjanjem). Carinski organi bi morali te informacije vključiti v svoje ocene tveganja in med carinskimi kontrolami biti bolj pozorni na specifične zadeve. Sodišče je ugotovilo, da Komisija ta instrument uporablja dobro in pogosto.

65

Komisija je v skladu z osnovnima uredbama za protisubvencijske in protidampinške preiskave pooblaščena, da začne lastne preiskave (po uradni dolžnosti). To možnost običajno uporabi takrat, ko ugotovi, da ukrepi niso uspešni (npr. zaradi izogibanja), ali če med prvotno preiskavo izve za nove vidike (npr. nove subvencijske sheme), vendar jih ne more upoštevati (npr. ker so bili relevantni po obdobju preiskave). V takih primerih bi lahko Komisija lažje pridobila dokaze kot industrija, prav tako pa industrija iz strahu pred povračilnimi ukrepi morda ni pripravljena vložiti pritožbe.

66

Za začetek preiskave po uradni dolžnosti veljajo enake zakonske zahteve kot za preiskave na zahtevo industrije. Sodišče je pri pregledu treh preiskav po uradni dolžnosti ugotovilo, da so izpolnjevale splošne zahteve iz osnovnih uredb.

67

Komisija (protisubvencijskih ali protidampinških) preiskav po uradni dolžnosti še nikoli ni sprožila za proizvode, za katere prej niso veljali ukrepi, čeprav je to v skladu z osnovnima uredbama v posebnih okoliščinah mogoče. Poleg tega zaradi posodobitve iz leta 2018 obstaja večja možnost preiskav po uradni dolžnosti v primerih, v katerih se podjetja bojijo povračilnih ukrepov. Kljub temu Komisija ni opredelila posebnih okoliščin, potrebnih za sprožitev intervencij po uradni dolžnosti.

68

Ker Komisija – niti formalno – nima vzpostavljenega sistematičnega spremljanja trga (glej sliko 7), ne bi mogla proaktivno odkrivati potencialno nepoštenih trgovinskih praks v novih sektorjih. V praksi to pomeni, da so preiskave po uradni dolžnosti omejene na vmesne preglede ali preglede proti izogibanju (glej odstavek 07).

Poročanje Komisije je osredotočeno na dejavnosti in ne na učinek

69

Komisija o svoji smotrnosti pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite poroča na različne načine. Ti vključujejo objavo informacij v zvezi z zadevami ter povzetke sektorskih in statističnih podatkov na spletišču Komisije, v letnem poročilu GD TRADE o dejavnostih in posebnem letnem poročilu, ki ga Komisija v skladu z osnovnima uredbama predloži Parlamentu in Svetu. V zadnjih letih je Komisija izboljšala pravočasnost letnega poročila (poročilo za leto 2018 je objavila marca 2019) in zajela vse elemente v skladu z osnovno uredbo.

70

Letno poročilo zagotavlja dober in pošten pregled tega, kaj Komisija počne na področju instrumentov trgovinske zaščite in kako uspešno brani ukrepe na sodišču. Poročilo tako izpolnjuje zahteve iz uredb, vendar vsebuje le omejene kvalitativne analize temeljnih vzrokov za ugotovljene trende (npr. v zvezi z uporabo ukrepov v okviru instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah ali dostopnostjo instrumentov za MSP). Prav tako poročilo vsebuje le malo informacij o uspešnosti in učinku dejavnosti, zlasti kar zadeva rast in delovna mesta.

71

GD TRADE je tako kot vsak generalni direktorat Komisije moral svoje strateške cilje za obdobje 2016–2020 uskladiti s splošnimi političnimi cilji Komisije. V svojem strateškem načrtu za obdobje 2016–2020 je prišel do zaključka, da bi morala politika trgovinske zaščite kot celota prispevati k splošnemu cilju Komisije za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest.

72

Vendar GD TRADE ne zagotavlja jasne in celovite slike učinka instrumentov trgovinske zaščite na rast in delovna mesta, saj je v zvezi s tem izvedel le omejene ocene. Vrednotenja specifičnih ukrepov so v okviru postopkov pregleda (vključno z vmesnimi pregledi), ki se lahko zahtevajo kadar koli ob spremembi okoliščin, do neke mere del preiskav. Pred posodobitvijo pravil (glej odstavek 13) je Komisija izvedla tudi oceno morebitnih učinkov na zaposlovanje, in sicer v skladu z izbranimi zakonodajnimi možnostmi, kar pa je storila samo enkrat. Komisija je pripravila tudi delne ocene učinka na ustvarjanje delovnih mest v izbranih sektorjih (npr. na sektor jekla ali električnih koles) in nekatere zaključke vključila v svoja letna poročila (npr. leta 2018). Vendar te delne ali enkratne ocene ne morejo v celoti nadomestiti redne ocene splošnega gospodarskega učinka, ki ga ima politika.

73

Sodišče je na podlagi javno dostopnih informacij in razgovorov z deležniki ugotovilo, da je bil učinek instrumentov trgovinske zaščite na gospodarski položaj industrij EU vzdolž dobavnih verig mešan (glej sliko 9):

• nedvoumno pozitiven je učinek na sektor e-koles. Brez ukrepov bi se proizvodnja v Evropi verjetno ustavila. Poleg tega so ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki so se nanašali na običajna kolesa in dele koles, bistveno prispevali k temu, da so proizvajalci koles iz EU lahko investirali v proizvodnjo svojih električnih koles in jih razvijali¹⁵,
• zagotavljajo pomembno podporo za jeklarsko industrijo. Z instrumenti trgovinske zaščite za več proizvodov je bil pred propadom obvarovan velik del jeklarske industrije EU, znatno pa se je zmanjšal tudi uvoz iz držav, na katere se nanašajo ukrepi¹⁶. Vendar je bilo to zmanjšanje večinoma izravnano z uvozom iz drugih tretjih držav. Sodišče je ugotovilo tudi negativne posledice za nekatere segmente trga, v katerih je prišlo do pomanjkanja dobave. Poleg tega so ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki so se nanašali na en proizvod iz jekla, privedli do tega, da se je povečal kitajski izvoz drugega proizvoda iz jekla,
• zelo omejen učinek na industrijo sončnih panelov. Kljub večletnim ukrepom v zvezi s sončnimi paneli in moduli se je ta sektor EU, v katerem v zadnjih letih prihaja do stečajev, znatno zmanjšal. Nasprotno pa se sektor nameščanja solarnih naprav v EU razvija zelo pozitivno, koristi pa mu tudi uvoz iz Kitajske (za katerega trenutno ne veljajo ukrepi)¹⁷. Poleg instrumentov trgovinske zaščite na sektor sončne energije kot celoto močno vplivajo tudi politične odločitve o okolju in podnebnih spremembah.

74

Sodišče ugotavlja tudi, da se z analitičnim pregledom podatkov o stopnji zbiranja dajatev (tj. o finančnem učinku), ki bi ga opravil GD TRADE, ne bi osvetlile le neučinkovitosti v postopku, temveč bi se z njim lahko prispevalo tudi k izboljšanju odločanja v prihodnosti (zlasti zasnove ukrepov). Ta možnost se trenutno ne uporablja, saj GD TRADE ne analizira podatkov o:

• obsegu pobiranja dajatev in težav v zvezi s tem,
• izterjanih zneskih na podlagi razveljavljenih računov (glej odstavka 61 in 62).

Komisija ima aktivno vlogo v svetovni trgovini, vendar svojih dejavnosti ne obravnava sistematično prednostno

75

Ker je področje trgovine dinamično, mora biti Komisija dobro opremljena in fleksibilna za uspešno odzivanje na svetovne izzive. Ti izzivi vključujejo sedanjo krizo v STO (zlasti Pritožbeni organ), brexit ter vse večjo pomembnost delovnih in okoljskih standardov za spodbujanje trajnostnega razvoja. Prav tako ima lahko Komisija poleg obravnave pritožb evropskih industrij tudi vlogo pri zaščiti industrij EU, ki jih preiskujejo tretje države.

76

Sodišče je zato ocenilo, ali:

1. ima GD TRADE dovolj človeških virov;
2. se je GD TRADE ustrezno odzval na ukrepe tretjih držav proti industrijam EU;
3. se je GD TRADE ustrezno odzval na svetovne izzive, pomembne za instrumente trgovinske zaščite.

Zaradi dobrega upravljanja delovne obremenitve omejitve človeških virov niso vplivale na preiskave

77

V zadnjih letih se Komisija srečuje s številnimi novimi ali večjimi izzivi na področju instrumentov trgovinske zaščite. Ti vključujejo splošni tehnični razvoj (kompleksnejši proizvodi) in posodobitev trgovine (glej odstavek 13). Hkrati pa se z instrumenti trgovinske zaščite ukvarja več kot 14 % manj uslužbencev kot pred desetimi leti. Zaradi tega so viri zelo omejeni, kar je GD TRADE navedel v svojih najnovejših kadrovskih zahtevah. Glede na prioritete Komisije so bila povečanja števila uslužbencev v direktoratu GD TRADE, ki je neposredno odgovoren za instrumente trgovinske zaščite, v obdobju 2016–2018 zanemarljiva (eno ali dve delovni mesti na leto).

78

GD TRADE je omejitve virov delno odpravil s sistemom dobrega upravljanja delovne obremenitve, zaradi česar niso vplivale na kakovost ali pravočasnost preiskav. Vendar je moral GD TRADE zaradi pomanjkanja virov omejiti nekatere dejavnosti, kot sta ozaveščanje in spremljanje (glej odstavka 37 in 63), ki lahko bistveno vplivajo na splošno uspešnost politike trgovinske zaščite. Sodišče je ugotovilo tudi, da Komisija nima dodatnih pomožnih virov, ki bi jih uporabila, če bi se število pritožb nepričakovano povečalo (npr. če bi se spremenile trgovinske prakse v ključni tretji državi).

Komisija zagovarja interese evropskih industrij, vendar svojih ukrepov ne obravnava prednostno sistematično

79

Mednarodna trgovina je v zadnjih letih zelo nestabilna. Zato so države pogosteje uporabljale instrumente trgovinske zaščite, tudi proti EU (glej sliko 10). Največ so jih uporabile ZDA (34 leta 2018, 18 pa leta 2015), vendar je mogoče opaziti povečanje geografske porazdelitve zadev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, saj jih uporablja vse več držav (npr. Kolumbija, Madagaskar in nekatere zalivske države).

80

EU uporablja več instrumentov za spremljanje tega razvoja in odzivanje nanj. Običajno se Komisija prijavi kot zainteresirana stran in je nato neposredno vključena v posebne preiskave, ki jih začnejo tretje države. Odloči se lahko tudi za diplomatski odziv in/ali za to, da zadevo predloži odboru STO (glej sliko 11).

81

Sodišče je opazilo, da Komisija aktivno uporablja orodja, ki jih ima na voljo. Komisija prav tako ustrezno obvešča relevantne partnerje v EU o začetku preiskav, zadeve pa evidentira v javni podatkovni zbirki, da se njihov status lahko spremlja. V letnem poročilu o instrumentih trgovinske zaščite nato objavi širši statistični prikaz ukrepov tretjih držav, s katerim pa ne pojasni temeljnih vzrokov ugotovljenih trendov (glej odstavek 70).

82

Komisija je pri svojih intervencijah v okviru preiskav tretjih držav in tudi odborov STO zagotavljala podrobno tehnično analizo in izražala pomisleke z več vidikov. Ti so bili formalni (npr. pravica do obveščenosti in pravilna uporaba indeksov) in vsebinski (npr. vrsta domnevnih subvencij, izračun škode ter vzročna povezava med škodo in dampingom/subvencijami). Komisija je v več zadevah z intervencijami dosegla ugodnejše rezultate za industrijo EU (glej tabelo 2).

83

Čeprav so zaščitni ukrepi EU dobri, se po intenzivnosti (npr. število intervencij) in obsegu uporabe (npr. stopnje intervencij in vrste navedenih argumentov) med seboj bistveno razlikujejo, in sicer glede na zadevo in z njo povezane težave. Komisija o specifični vrsti in obsegu uporabe odziva (ali o tem, da se ne odzove) odloča za vsako zadevo posebej, prav tako pa nima smernic s pravili ali merili za prednostno obravnavanje zadev. Vendar je ta vidik pomemben, zlasti zaradi omejenih virov, ki so na voljo (za delo v zvezi s tretjimi državami je dodeljenih le štiri do pet ekvivalentov polnega delovnega časa), in vse večjega števila zadev. Komisija je Sodišče obvestila, da sta pomembni – vendar neformalni – merili, ki vplivata na odločanje o obsegu uporabe intervencije, gospodarska pomembnost in sistemska razsežnost zadeve.

EU si prizadeva obravnavati prihodnje izzive

84

Komisija je poleg svojega običajnega dela v odborih STO, v katerih dejavno zastopa države članice EU, nedavno sprejela ukrepe za izboljšanje splošnega delovanja sistema STO. Te izboljšave so bile potrebne zaradi globoke krize sistema STO, ki temelji na pravilih. Veliko današnjih ključnih izzivov trgovinske politike – na primer, kako obravnavati kitajski gospodarski model, ki ga vodi država – ni uspešno zajetih v pravilih STO. V ta namen je Komisija leta 2018 objavila konceptni dokument, ki naj bi bil podlaga za razpravo z drugimi institucijami in deležniki. Dokument je vključeval predloge za splošno delovanje STO, reševanje sporov in specifične postopke za instrumente trgovinske zaščite (glej okvir 7).

85

Čeprav so predlogi EU odražali politično realnost (npr. niso vključevali ambicioznih ciljev glede večjega upoštevanja okoljskih vidikov v okviru preiskav na področju trgovinske zaščite), še niso privedli do želenih sprememb:

• zaradi premislekov v zvezi s splošnim delovanjem STO so EU in druge države imele več specifičnih predlogov v okviru foruma STO (npr. glede Pritožbenega organa),
• pripravljeni so bili zakonodajni predlogi o kakovosti uradnih obvestil v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ne pa o drugih vprašanjih v zvezi z instrumenti (glej okvir 7), vendar so še vedno odvisni od političnih pogajanj v okviru STO.

86

Toda učinek dejavnosti EU v zvezi s tem je omejen zaradi zelo formaliziranega mednarodnega sodelovanja in zelo različnih interesov držav članic STO, kar pomeni, da je iskanje kompromisov izjemno zahtevno.

87

Precejšnjo negotovost v mednarodni trgovini je povzročil tudi brexit. GD TRADE je ustrezno analiziral praktične posledice brexita za politiko v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite ter svoje uslužbence z obvestili zaposlenim večkrat seznanil z najnovejšimi zadevami. Kar zadeva praktične priprave, Komisija v zvezi z Združenim kraljestvom o nekaterih vrstah analiz že poroča ločeno (npr. glede pomembnosti trga Združenega kraljestva za zadevo, obsega in vrednosti trgovanja z Združenim kraljestvom ter obstoja zainteresiranih strani). Namen ločenega zbiranja teh podatkov je zagotoviti nemoteno nadaljevanje dejavnosti Komisije na področju trgovinske zaščite po prehodnem obdobju, ki traja do konca leta 2020.

88

Ker je EU zavezana visokim socialnim in okoljskim standardom, bi jih po možnosti morala upoštevati na vseh področjih. Nova metodologija za izračun dampinga in posodobitev instrumentov trgovinske zaščite sta vključevala nekaj elementov za odziv na področju trgovinske zaščite. Vendar je to, kako zelo so ti premisleki upoštevani v preiskavah v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, omejeno z okvirjem STO. Ta šteje damping za izključno gospodarski pojav in ne omogoča, da bi se ti standardi neposredno upoštevali pri izračunih dampinga. V zakonodaji EU so socialni in okoljski vidiki zato predvideni le v posebnih okoliščinah (glej okvir 8).

89

Sodišče je pri pregledu (edine v času revizije zaključene) zadeve, pri kateri je bila uporabljena nova metodologija za izračun dampinga, ugotovilo, da je Komisija za izbiro reprezentativne države, ki je bila upoštevana pri izračunu normalne vrednosti proizvoda, izvedla kvantitativno oceno socialnih in okoljskih standardov. Natančneje, Komisija je primerjala, koliko sta dve državi upoštevali konvencije o delu in okolju, in izbrala tisto, ki jih je podpisala ali ratificirala največ. To je precej formalističen pristop, saj ratifikacija konvencije ne odraža nujno njenega izvrševanja v praksi in dejanske ravni varstva okolja.

Zaključki in priporočila

90

Splošni zaključek Sodišča je, da je bila Komisija uspešna pri uveljavljanju politike trgovinske zaščite. Preiskave so privedle do uvedbe pravočasnih ukrepov za zaščito več evropskih industrij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami tretjih držav, kot so damping ali subvencije.

91

Glede na vzorec zadev, ki ga je preučilo Sodišče, je Komisija pravilno in pravočasno upoštevala postopke v skladu z osnovnima uredbama o instrumentih trgovinske zaščite. GD TRADE je kljub nekaterim slabostim v internih smernicah za uslužbence s svojimi internimi kontrolami zagotavljal skladnost. Med preiskavami je Komisija strankam zagotavljala enake pravice, pooblaščenec za zaslišanje pa je v zvezi s tem dajal uspešna dodatna zagotovila (glej odstavke 21 do 26).

92

Komisija je pred kratkim vzpostavila novo spletno aplikacijo, da bi različnim strankam olajšala dostop do nezaupnih dokumentov. Stranke, ki predložijo dokumente, same odločijo, kaj je po njihovem mnenju zaupno. Komisija svojih pregledov glede upravičenosti statusa zaupnosti ne dokumentira sistematično. Zato Sodišče ni moglo preveriti obsega uporabe teh pregledov (glej odstavke 27 do 32).

Priporočilo 1 – Dokumentiranje ocene zaupnosti

Za zmanjšanje nesoglasij med strankami glede zaupnosti naj Komisija dovolj podrobno dokumentira svoje preglede zaupnih in nezaupnih spisov, ki so jih predložile stranke.

Časovni okvir: leto 2021.

93

Čeprav preiskave v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite pomenijo znatno upravno breme za zadevne stranke, Komisija ni zahtevala več dokumentov, kot jih dejansko potrebuje za preverjanje skladnosti s pravnimi zahtevami (glej odstavek 34).

94

Komisija je strankam zagotovila zadostne smernice, čeprav je s podporo MSP le deloma izpolnila cilje, ki jih je navedla ob posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite. Medtem ko se instrumenti trgovinske zaščite trenutno uporabljajo le v nekaj industrijah, je Komisija storila malo za ozaveščanje podjetij v drugih sektorjih o tem, kako bi bilo z instrumenti trgovinske zaščite mogoče uspešno ščititi njihove interese na svetovnih trgih (glej odstavke 33 in 35 do 37).

Priporočilo 2 – Ozaveščanje o instrumentih trgovinske zaščite

Da bi kar največ deležnikov poznalo instrumente trgovinske zaščite kot orodje, naj Komisija poišče dodatne komunikacijske kanale. Komisija bi lahko na primer organizirala redne dogodke za deležnike in pri tem posebno pozornost namenjala specifičnim potrebam MSP.

Časovni okvir: leto 2021.

95

Glede na učinek dajatev in to, da se je proti odločitvam mogoče pritožiti, mora Komisija utemeljitvi ukrepov nameniti posebno pozornost. Pri vzorcu Sodišča se je pokazalo, da je delo Komisije ta pričakovanja izpolnilo. Kljub tej oceni je Sodišče ugotovilo, da so stiki Komisije z morebitnimi pritožniki pred vložitvijo pritožbe v glavnem neformalni. V praksi ima neformalno svetovanje Komisije selektiven učinek, saj se številni potencialni pritožniki ne odločijo za vložitev pritožbe. Ne glede na to, kaj svetuje Komisija, lahko pritožniki še vedno predložijo svojo zadevo, da se ta uradno oceni (glej odstavke 40 do 45).

96

Zaključki Komisije v okviru preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite so bili dobro utemeljeni, kar zadeva skladnost z metodologijo GD TRADE in odražanje tržnih razmer. Vendar je Sodišče ugotovilo, da ocena možnega učinka ukrepov na konkurenco v EU v okviru preskusa interesa Unije ni bila vedno dovolj podrobna. Poleg tega so bili argumenti strank včasih zavrnjeni zgolj na podlagi omejene utemeljitve (glej odstavke 46 do 50).

Priporočilo 3 – Izboljšanje smernic o vidikih konkurence

Za zagotovitev, da so relevantne zadeve glede konkurence, izpostavljene v okviru preskusa interesa Unije, ustrezno analizirane, naj Komisija (i) v okviru vprašalnikov, s katerimi želi od uporabnikov in uvoznikov zbrati informacije, zagotovi dodatne smernice, med drugim v zvezi s pomisleki glede konkurence, ter (ii) zagotovi dodatne interne smernice za uslužbence o tem, kako analizirati pomisleke strank v zvezi s konkurenco, in to analizo dokumentira.

Časovni okvir: leto 2021.

97

Komisija mora v skladu z zakonodajo spremljati zaveze in posebne klavzule, vključene v ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Čeprav je bilo to spremljanje uspešno, je Komisija zaradi omejenih virov redko spremljala več, kot je bilo zakonsko določeno, tj. splošno spremljanje ukrepov in priložnostno spremljanje trga. Komisija tudi ni dokumentirala, kako je izbrala ukrepe za neobvezno spremljanje, zato Sodišče ni moglo oceniti, ali je to storila na podlagi jasnih meril. Enako velja za izbiro podjetij za obiske na kraju samem, katerih cilj je preveriti skladnost s cenovnimi zavezami (glej odstavke 58 do 60 in 63).

98

Letno poročilo o instrumentih trgovinske zaščite daje celovito in natančno sliko dejavnosti Komisije na tem področju, vendar do zdaj še ni vključevalo pregleda splošne uspešnosti instrumentov trgovinske zaščite. Poleg tega GD TRADE ne analizira podatkov, ki jih prejme od držav članic v zvezi s pobiranjem dajatev (ali prihodkov, ustvarjenih z orodji za nadaljnje ukrepanje, kot je razveljavitev računov; glej odstavke 69 do 74).

Priporočilo 4 – Izboljšanje spremljanja

Za boljše spremljanje ukrepov trgovinske zaščite in njihove uspešnosti naj Komisija:

1. določi merila za opredelitev ukrepov z največjim tveganjem za izogibanje ali drugih težav, ki škodijo uspešnosti. Zato naj poleg izbire ukrepov za poglobljeno spremljanje na podlagi teh meril to izbiro tudi dokumentira. Če Komisija skladnosti z zavezami ne more preveriti za vsa zadevna podjetja na kraju samem, naj v skladu z zgoraj navedenim načelom uporablja jasna merila za izbor podjetij, ki jih bo pregledala;
2. izvaja redna vrednotenja (vsaj vsakih pet let) za ocenjevanje splošne uspešnosti ukrepov trgovinske zaščite, tudi za posamezne sektorje, kadar je to ustrezno.

Časovni okvir: 2021 za (1) in 2023 za (2).

99

Komisija je uspešna pri uporabi svojih orodij za nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev v okviru postopka spremljanja (npr. umik zavez in opozorila carinskim organom v zvezi s tveganji). Vendar je Komisija možnost uvedbe preiskav po uradni dolžnosti izkoristila le deloma in ni opredelila specifičnih okoliščin, potrebnih za sprožitev njenih intervencij v zvezi s proizvodi, na katere se v preteklosti niso nanašali nobeni ukrepi (glej odstavke 61 in 62 ter 64 do 68).

Priporočilo 5 – Celovita uporaba postopkov po uradni dolžnosti

Za okrepitev zaščite industrije EU naj Komisija bolj izkoristi svoja pooblastila za začetek preiskav po uradni dolžnosti. V ta namen naj opredeli merila za začetek preiskave po uradni dolžnosti v zvezi z novimi proizvodi. Če so pogoji izpolnjeni, naj Komisija ukrepa hitro, v vsaki zadevi pa opredeli natančne okoliščine, potrebne za sprožitev preiskav po uradni dolžnosti.

Časovni okvir: leto 2021.

100

Čeprav so se dejavnosti v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v zadnjem desetletju povečale, je Komisija zanje dodelila manj človeških virov. Omejitve virov zaradi dobrega sistema upravljanja delovne obremenitve niso ovirale preiskav, so pa vplivale na nekatere druge dejavnosti, zlasti spremljanje (glej odstavke 77 in 78).

101

Komisija ne izvaja samo lastnih preiskav na področju trgovinske zaščite, temveč je dejavna tudi pri odzivanju na ukrepe, ki jih predlagajo tretje države. To počne z neposrednim sodelovanjem v izbranem številu preiskav in podpiranjem interesov industrije EU v okviru foruma STO. Vendar pri prednostnem obravnavanju svojih ukrepov ne upošteva jasnih meril. Komisija je bila v okviru foruma STO dejavna tudi pri reševanju več temeljnih težav v zvezi z mednarodnim trgovinskim sodelovanjem in načinom delovanja same STO (glej odstavke 79 do 86).

102

Kar zadeva druge aktualne izzive, se je Komisija pripravila na posledice brexita ter je v preiskave v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite vključila socialne in okoljske vidike. Vendar v zvezi s slednjimi v glavnem uporablja formalističen pristop. Ker okvir STO pri izračunih dampinga ne omogoča upoštevanja socialnih in okoljskih vidikov, jih mora Komisija v skladu z zakonodajo EU upoštevati pri manj pomembnih temah, npr. pri izbiri države, ki se uporabi za izračun običajne cene proizvoda. Kljub vsemu se je Komisija pri svojih preverjanjih omejila na to, katere ustrezne mednarodne konvencije je država ratificirala (glej odstavke 87 do 89).

Priporočilo 6 – Prednostno obravnavanje odzivov EU na ukrepe tretjih držav

Komisija naj uspešneje prednostno obravnava svoje odzive na ukrepe tretjih držav, tako med preiskavami kot v okviru foruma STO. Opredeli naj specifična merila in na podlagi teh oceni ukrepe ter tako pojasni razloge za svoje ukrepe in za obseg svojega odziva.

Časovni okvir: leto 2021.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Alex Brenninkmeijer, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 30. junija 2020.

Prilogi

Priloga I – Izkrivljanje trgovine in ustrezni instrumenti trgovinske zaščite

	Damping	Subvencioniranje	Porast uvoza
Vrsta instrumenta trgovinske zaščite	Protidampinški ukrepi	Protisubvencijski ukrepi	Zaščitni ukrepi
Vrsta izkrivljanja	Podjetje, ki nima sedeža v EU, prodaja blago v EU pod prodajno ceno na svojem domačem trgu ali, če cen ni mogoče uporabiti, po ceni, ki je nižja od stroškov proizvodnje skupaj z razumnim dobičkom.	Vlada ali javni organ države nečlanice EU zagotavlja finančno pomoč določeni industriji ali skupini industrij, kar se lahko odraža v cenah izvoza v EU.	Velik nepredviden porast absolutnega ali relativnega obsega uvoza določenega proizvoda v EU.
Pogoji za uporabo ukrepov	(1) Damping/subvencioniranje; (2) industriji EU, ki proizvaja proizvod, nastaja znatna škoda zaradi nizkih cen uvoza ali pa obstaja nevarnost znatne škode; (3) vzrok za znatno škodo je damping/subvencija.		Zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov pride do znatnega povečanja uvoza, kar industriji EU povzroča resno škodo ali tveganje, da do nje pride.
Oblika ukrepov	(1) Dajatev ad valorem: odstotek cene; (2) posebna dajatev: fiksni znesek na enoto; (3) spremenljiva dajatev/minimalna uvozna cena: dajatev je razlika med določeno najnižjo ceno in prodajno ceno izvoznika; (4) cenovna zaveza: izvoznik se zaveže, da bo proizvod prodajal po minimalni uvozni ceni ali nad njo.		Količinske omejitve za uvoz proizvoda iz vseh držav: (1) uvozne kvote z omejitvijo dovoljenega uvoza; (2) tarifne kvote z dajatvijo za uvoz nad omejitvijo.
Dodatni pogoj v uredbah EU	Ukrep ne sme biti v nasprotju z interesom Unije. Koristi ukrepa za industrijo EU, ki izdeluje proizvod, morajo pretehtati stroške, ki nastajajo drugim strankam EU, kot so uvozniki ali uporabniki proizvoda.

Vir: Evropsko računsko sodišče

Priloga II – Postopek v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite

Pregled in podrobnosti prvotne preiskave: naloge Komisije

Kratice in okrajšave

DG TRADE: Generalni direktorat za trgovino

GD BUDG: Generalni direktorat za proračun

GD TAXUD: Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo

GD: generalni direktorat

MSP: mala in srednja podjetja

OLAF: Evropski urad za boj proti goljufijam

STO: Svetovna trgovinska organizacija

Glosar

Carinski zakonik Unije: glavni carinski zakonodajni akt EU.

Damping: podjetje, ki nima sedeža v EU, prodaja blago v EU pod prodajno ceno na svojem domačem trgu ali, če cen ni mogoče uporabiti, po ceni, ki je nižja od stroškov proizvodnje in razumnega dobička (normalne vrednosti).

Instrument trgovinske zaščite: ukrep, ki ga uporabljajo države ali trgovinski blok (vključno z EU) za zaščito proizvajalcev pred nepravično trženim ali subvencioniranim uvozom in nenadnim velikim porastom uvoza.

Kombinirana nomenklatura: klasifikacija blaga v okviru skupne carinske tarife, ki se uporablja kot podlaga za carinske deklaracije in trgovinsko statistiko EU.

Lastna sredstva: sredstva, ki se uporabljajo za financiranje proračuna EU in v glavnem izvirajo iz prispevkov držav članic.

Pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih: neodvisni posrednik v okviru Evropske komisije, ki lahko svetuje strankam v trgovinskih postopkih.

Postopek v odboru: postopek, v okviru katerega se Komisija o predlaganih ukrepih uradno posvetuje z odborom predstavnikov držav članic.

Posvetovanje med službami: uradni postopek, v okviru katerega lahko služba Komisije zaprosi za nasvet ali mnenje drugih služb o predlogu.

Preiskava po uradni dolžnosti: preiskava, ki jo Komisija začne na lastno pobudo, ne da bi prejela uradno pritožbo.

Preskus interesa Unije: ocena v okviru preiskave na področju trgovinske zaščite, s katero se ugotovi, ali bi bil ukrep trgovinske zaščite v interesu EU.

Pritožbeni organ STO: neodvisni sedemčlanski organ, ki obravnava pritožbe v okviru sporov na ravni STO.

Protidampinški ukrep: dajatev za uvoženo blago ali minimalna prodajna cena, ki jo mora zaračunavati podjetje, če se blago za nadaljnjo prodajo uvaža v EU pod tržno vrednostjo.

Protisubvencijski ukrep: dajatev ali druga oblika kazni za blago, ki se proizvaja v tretji državi s podporo nepoštenih subvencij.

Stopnja dampinga: razlika med uvozno ceno blaga in njegovo normalno vrednostjo (glej damping).

Svetovna trgovinska organizacija: svetovna organizacija, ki obravnava pravila trgovine med državami ter deluje kot forum za pogajanje o trgovinskih sporazumih in reševanje trgovinskih sporov.

Trgovinski postopek: preiskava, ki jo opravi Komisija, da bi ugotovila, ali naj uporabi instrument trgovinske zaščite (imenovana tudi preiskava na področju trgovinske zaščite).

Zainteresirana stran: stranka, ki lahko dokaže objektivno povezavo med svojimi dejavnostmi in proizvodom, na katerega se nanaša preiskava na področju trgovinske zaščite. To so običajno proizvajalci EU in njihova panožna združenja, sindikati, uvozniki in izvozniki ter njihova predstavniška združenja, uporabniki in potrošniške organizacije ter vlada države izvoznice.

Odgovori Komisije

Povzetek

Skupni odgovor Komisije na odstavke I–IX.

Trgovinska zaščita je ključni element trgovinske politike EU, ki podpira odprto mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih. Instrumenti trgovinske zaščite EU obravnavajo škodljive nepoštene trgovinske prakse in nenaden porast uvoza, pri čemer temeljijo na mednarodno dogovorjenih pravilih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). EU je v zadnjih letih na podlagi predlogov Evropske komisije okrepila sistem trgovinske zaščite EU z dvema pomembnima zakonodajnima spremembama decembra 2017 in junija 2018.

Evropska komisija svojo nalogo izvajanja instrumentov trgovinske zaščite opravlja uspešno in na zelo visoki ravni, kot je potrdilo Evropsko računsko sodišče (ERS). Čeprav je ERS podalo več priporočil, je potrdilo, da Komisija pravilno uporablja zakonodajo EU ter da upošteva ustrezno sodno prakso STO in sodišč EU, sprejema ustrezne odločitve pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite, ki sledijo strukturiranemu in preglednemu postopku, ne da bi pri tem neupravičeno obremenila zainteresirane strani. Ti elementi so ključni za zagotovitev, da ukrepi trgovinske zaščite, ki jih nalaga EU, na uravnotežen in zanesljiv način pravilno obravnavajo škodljivi uvoz.

Profil instrumentov trgovinske zaščite se je v zadnjih letih močno povečal, kar je spodbudila jeklarska kriza, pa tudi zakonodajne spremembe, izvedene v letih 2017 in 2018. To je povečalo ozaveščenost gospodarskih subjektov v vseh sektorjih glede vloge instrumentov zlasti pri obravnavi škode, ki jo povzroči nepošteno trženi uvoz. Komisija zagotavlja, da imajo vsi sektorji, za katere so značilna velika podjetja ali MSP, dostop do instrumentov, in sicer od prvega stika do konca postopka, s poudarkom na varstvu pravic vseh zainteresiranih strani ter popolno preglednostjo vseh korakov in odločitev. Komisija se na podlagi pobud, kot je posebna pomoč za MSP, ter spletnega dostopa do nezaupnih dokumentov v celoti zavzema za okrepitev obstoječih praks.

Popolna skladnost z veljavno zakonodajo EU na področju trgovinske zaščite, ki je hkrati skladna z njenimi mednarodnimi obveznostmi, je temelj upravljanja instrumentov trgovinske zaščite EU s strani Komisije. Za instrumente trgovinske zaščite EU je potreben preizkus javnega interesa, ki dodatno ustreza zahtevam STO. Preizkus, ki zagotavlja uravnoteženo uporabo instrumentov, Komisiji omogoča, da preuči, ali je uvedba ukrepov v splošnem gospodarskem interesu Unije. V tem okviru je poudarek na odpravi nepoštene konkurence, ki je posledica dampinškega ali subvencioniranega uvoza.

Evropska komisija se v celoti zavzema za odprto in pravično trgovino, ki mora temeljiti na svetovnih pravilih, ki so učinkovita, izvršljiva in ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za vse. Za to je značilno pravilno izvajanje zanesljive zakonodaje o trgovinski zaščiti. Hkrati Komisija stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila, da naši trgovinski partnerji pravilno uporabljajo instrumente.

X

Komisija sprejema vsa priporočila ERS, razen priporočila 5, ki ga Komisija delno sprejema, saj namerava še naprej začenjati preiskave po uradni dolžnosti v skladu s svojo sedanjo prakso.

Pripombe

32

Komisija je v celoti zavezana spoštovanju pravic do obrambe vseh zainteresiranih strani v svojih preiskavah v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. TRON – elektronska platforma, ki je enotna kontaktna točka za elektronsko komuniciranje med zainteresiranimi stranmi v postopkih trgovinske zaščite in GD za trgovino – ima pri tem pomembno vlogo. Zainteresiranim stranem zagotavlja dostop do nezaupnih dokumentov, kar je pomemben korak naprej od prejšnje prakse, v skladu s katero so morale stranke za dostop priti v prostore Komisije. Poleg tega se strankam samodejno zagotovijo popolna razkritja ugotovitev v primerih. Pomembna nezaupna dokumentacija vseh prejetih vlog je še en pomemben element pri zagotavljanju pravice do obrambe v preiskavah trgovinske zaščite. Komisija pregleda zahtevke za zaupno obravnavo, da bi zagotovila, da pravice strank niso ogrožene z neupravičenimi zahtevki za tako obravnavo. Komisija bo dokumentirala te ocene in tako okrepila svojo zavezo, da bo zagotovila popoln dostop do informacij, na katerih temeljijo njene ugotovitve in sklepi, ne da bi dodatno obremenila zainteresirane strani.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 35–37.

Dostop do instrumentov trgovinske zaščite imajo vse industrije EU v vseh sektorjih, ne glede na velikost podjetja, ki je utrpelo škodo zaradi dampinškega ali subvencioniranega uvoza. Komisija redno sodeluje s poslovnimi združenji, kot so Business Europe, posebnimi sektorski združenji in civilno družbo, in sicer na zasedanjih, namenjenih pojasnjevanju namena, uporabe in razvoja instrumentov trgovinske zaščite. Te skupine vključujejo predstavnike proizvajalcev, uvoznikov, uporabnikov itd. iz številnih sektorjev in različnih velikosti podjetij. Komisija si posebej prizadeva za usmerjanje MSP. To vključuje vzpostavitev spletne strani z informacijami, kot so na primer posebni vodnik za MSP, ki je objavljen v vseh uradnih jezikih, in osnutki vprašalnikov. Komisija vodi tudi posebno službo za pomoč MSP, ki zagotavlja vsezajemajočo podporo MSP, ki želijo uporabiti instrumente trgovinske zaščite. V skladu s svojo zavezo, da bo industrije EU zaščitila pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, se je Komisija zavezala, da bo nadalje izboljšala svoje komunikacijske kanale, da bi zainteresirane strani bolje seznanila z instrumenti, pri čemer se bo glede na omejene vire osredotočila zlasti na MSP.

Skupni odgovor Komisije na odstavek 41 in okvir 4 „Primeri utemeljitev sklepov“.

Pri določanju stopnje škode v protidampinških primerih bo Komisija običajno izbrala ciljni dobiček. Ta izbor bo vodilo več dejavnikov, med drugim bo to stopnja dobička, ki bi morala ustrezati tisti, ki bi jo industrija lahko pridobila pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, če do dampinškega uvoza ne bi prišlo. Rezultat bo odvisen od posebnih okoliščin primera, zlasti od zbranih dokazov. Ciljni dobiček se bo zato običajno razlikoval od ene preiskave do druge, tudi znotraj istega sektorja. Pritožniki sicer lahko predlagajo stopnjo dobička, vendar ta ni zavezujoča. Razlogi za izbiro ustrezne stopnje dobička so vedno pojasnjeni v izvedbenih uredbah, kot je bilo to v posebnem primeru iz okvira 4. Po zakonodajnih spremembah, sprejetih junija 2018, je bila uvedena minimalna stopnja dobička v višini 6 %.

43

Točnost informacij in dokazil, ki so jih predložili pritožniki, se preverja in potrjuje, kadar je to mogoče, na podlagi statističnih podatkovnih zbirk Komisije (zlasti zbirke podatkov COMEXT¹⁸ in zbirk podatkov Surveillance¹⁹ v zvezi z obsegom uvoza in cenami), javno dostopnega trga in informacij o podjetju, ugotovitev prejšnjih preiskav itn. Podrobnosti teh preverjanj in analiz so vedno v celoti dokumentirane v spisih zadev Komisije.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 49 in 50.

EU instrumente trgovinske zaščite sicer uporablja na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije, vendar uporablja tudi številna dodatna pravila, ki so v okviru STO neobvezna. To vključuje preizkus interesa Unije, pri katerem Komisija preuči, ali uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije.

Komisija v okviru izvedbe preizkusa interesa Unije pozove vse evropske zainteresirane strani, vključno s proizvajalci Unije, sindikati, uvozniki in njihovimi predstavniškimi združenji, reprezentativnimi uporabniki in predstavniškimi organizacijami potrošnikov, da zagotovijo informacije o učinku ukrepov, če bi se ti sprejeli. Pri tem se člen 21(1) in člen 31(1) osnovne protidampinške²⁰ oziroma protisubvencijske²¹ uredbe nanašata na „potrebo po odpravi učinkov [subvencioniranja] škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitev učinkovite konkurence“, kateri bo „posvečena posebna pozornost“. To se nanaša na cilj odprave nelojalne konkurence, ki je posledica dampinškega/subvencioniranega uvoza.

Cilj „zaščite učinkovitega delovanja trgov pred izkrivljanjem konkurence“ je v pristojnosti politike EU na področju konkurence, na katerem se v zvezi s tako analizo uporabljajo posebna pravila.

Komisija v preiskavah v zvezi s trgovinsko zaščito uporablja predvsem informacije, ki jih prostovoljno pridobi od zainteresiranih strani, pri čemer nima pooblastil, da bi od strank zahtevala predložitev podatkov za izvedbo celovite analize konkurence.

Komisija želi opozoriti, da trenutno obstaja interni kontaktni kanal med pristojnimi službami, ki omogoča izmenjavo informacij o vprašanjih v zvezi s konkurenco, ki se lahko pojavijo v zadevnih preiskavah.

Skupni odgovor Komisije na odstavek 55 in okvir 6 „Biodizel“.

Komisija meni, da z zadevo, ki jo je navedlo Evropsko računsko sodišče, ni bila povzročena zmeda za carinske organe.

Glede na to, da opis izdelka v zakonodaji o trgovinski zaščiti in opis izdelka v carinski nomenklaturi izpolnjujeta dva različna cilja, ni treba, da je opis izdelka v zakonodaji o trgovinski zaščiti enak opisu v carinski nomenklaturi. Opis izdelka v zvezi s trgovinsko zaščito, ki določa obseg izdelka v ukrepih trgovinske zaščite, mora biti dovolj natančen in celovit, da lahko carinski organi izdelke razvrstijo v carinski nomenklaturi v skladu s carinskimi pravili za razvrščanje.

Naslovi izvedbenih uredb Komisije vsebujejo kratek opis zadevnega izdelka, ki služi predvsem komunikacijskim namenom postopka.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 60–63.

Kar zadeva dejavnosti spremljanja, narava spremljanja in njegova intenzivnost nihata, običajno glede na število vzpostavljenih cenovnih zavez. Viri Komisije, namenjeni spremljanju, odražajo to posebno naravo spremljanja. Komisija bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki so ji na voljo za spremljanje, in bo še naprej uporabljala informacije, ki jih zagotavljajo industrija EU, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), nacionalni carinski organi itd. Njene dejavnosti spremljanja se lahko dodatno okrepijo z natančnejšo opredelitvijo meril za prepoznavanje primerov za splošno spremljanje ali tistih z največjim tveganjem izogibanja.

Komisija si v zvezi s tem prizadeva, da bi obiskala vsa podjetja z zavezami. To ji je uspelo storiti v vseh primerih, razen v enem primeru, v katerem je bilo število zavez izjemno visoko. Kar zadeva slednji primer, v katerem obstajajo zaveze za podjetja, ki spadajo v isto skupino, se preverjanje lahko opravi na ravni skupine.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 67 in 68.

Komisija ugotavlja, da veljavna zakonodaja EU in ustrezni sporazum STO določata, da se preiskave trgovinske zaščite začnejo na podlagi pritožb, razen če obstajajo „posebne okoliščine“. Zato sprožanje preiskav po uradni dolžnosti ostaja izjema. Komisija v praksi običajno nima tržnih informacij, potrebnih za sprožanje preiskav na lastno pobudo. Po drugi strani pa je, kadar je imela dovolj informacij, sprožila preiskave, kot v primeru preiskav proti izogibanju, v katerih so bili ustrezni podatki že v spisih Komisije.

Za vse praktične namene to pomeni, da bo Komisija občasno lahko sprožila preiskave proti izogibanju po uradni dolžnosti. Informacije, ki so potrebne za to, so omejene in se včasih razkrijejo pri spremljanju uvoza (v nasprotju s spremljanjem trga). Nasprotno pa spremljanje uvoza ne bo zagotovilo informacij, ki jih Komisija potrebuje za začetek celovite nove protidampinške ali protisubvencijske preiskave.

Zato je Komisija prepričana, da je v celoti izpolnila svoje pravne obveznosti in politične zaveze v zvezi s sprožanjem preiskav po uradni dolžnosti.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 72–74.

Komisija v zvezi z vplivom politike trgovinske zaščite na rast in delovna mesta poudarja, da je konkreten in otipljiv kazalnik delovnih mest, zaščitenih z ukrepi trgovinske zaščite, vključen v vse preiskave trgovinske zaščite, saj je merilo zaposlovanja sestavni del analize škode, ki jo industriji EU povzroča dampinški ali subvencionirani uvoz. Poleg tega je število delovnih mest, ki jih zajemajo ukrepi trgovinske zaščite, redno vključeno v povratne informacije, ki jih Komisija prejme od industrije EU. Vpliv trgovinske zaščite bo neizogibno odvisen od tega, ali pride do dampinga ali subvencioniranja in ali se industrija Unije odloči ukrepati. Komisija v zvezi s primerom sončnih panelov ugotavlja, da se je notranje povpraševanje v EU močno zmanjšalo, kar bi lahko bil glavni vzrok za sporočene stečaje.

73

Preučitev vpliva instrumentov trgovinske zaščite na rast in delovna mesta bi bila obsežna z vidika virov, ne le za Komisijo, ampak tudi za gospodarske subjekte.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 84–86.

Komisija v zvezi z delovanjem STO poudarja, da nekateri ključni globalni akterji v zadnjih letih obremenjujejo mednarodni sistem, ki temelji na pravilih. Komisija poudarja tudi inherentne omejitve večstranskih pogajanj, ki izhajajo iz načela soglasja STO.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 88 in 89.

Komisija priznava pomen delovnih in okoljskih standardov v okviru mednarodne trgovine. Zato se je Komisija zavezala, da bo izvajala ambiciozno agendo za trajnostni razvoj, zlasti z vključitvijo namenskih poglavij v nove sporazume o prosti trgovini, ki bodo zagotavljala najvišje standarde na področju varstva podnebja, okolja in zaščite delavcev. Vendar imajo lahko ti standardi na področju instrumentov trgovinske zaščite vlogo le v okviru obstoječega pravnega okvira STO. Vključitev delovnih in okoljskih standardov v nedavno spremenjeno zakonodajo o trgovinski zaščiti odraža in upošteva te meje. Zakonodajalci so te standarde delno vključili v več temeljnih konceptov trgovinske zaščite, kot je izračun dampinga, vendar na zelo omejen način: (1) Komisija lahko preuči izkrivljanja plač kot del svoje analize, ali v državi obstaja znatno izkrivljanje, ki ga povzroča vlada. (2) Pri izbiri reprezentativne države Komisija preuči delovne in okoljske rezultate posameznih držav. Medtem ko so nekateri vidiki takšne analize osredotočeni na formalno ratifikacijo zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o dejanski uporabi, zelo kratkih zakonskih rokov in omejenih sredstev, se drugi parametri, kot so izkrivljanja plač, podrobneje analizirajo, kar je odvisno od posebnih zahtev v posamezni preiskavi.

Zaključki in priporočila

91

Velik poudarek je na zagotavljanju, da ima osebje na področju trgovinske zaščite enostaven dostop do posodobljenih celovitih informacij in smernic o uporabi instrumentov trgovinske zaščite. To se podpira z obsežnimi in rednimi usposabljanji, ki so se dodatno okrepila, da bi se razvoj, ki je bil zlasti posledica zakonodajnih sprememb decembra 2017 in junija 2018, izvajal dosledno in v skladu z najvišjimi standardi.

92

Glej odgovor Komisije na odstavek 32.

Priporočilo 1 – Dokumentiranje ocen zaupnosti

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija se v celoti zavezuje, da bo zagotovila, da pravice strank niso ogrožene z neupravičenimi zahtevki za zaupno obravnavo. Komisija bo še naprej preverjala te zahtevke in si prizadevala za izboljšanje dokumentiranja teh pregledov, da bi zagotovila, da so vse informacije, na katerih temeljijo njene ugotovitve in sklepi, na voljo zainteresiranim stranem.

94

Komisija še naprej razširja informacije o instrumentih trgovinske zaščite z rednimi namenskimi srečanji s predstavniškimi organizacijami podjetij, ki zajemajo vse gospodarske subjekte, različne sektorje in velikosti podjetij, vključno z MSP. Poleg tega je Komisija oblikovala vodnik za MSP ter posebno spletno stran in službo za pomoč, ki bodo tem podjetjem pomagali pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo pri obravnavanju instrumentov trgovinske zaščite. Komisija lahko preuči možnosti za poglobitev/povečanje sodelovanja z zainteresiranimi stranmi, pri tem pa dodatno pozornost nameni posebnim potrebam MSP. Vendar se bo Komisija še naprej osredotočala na pojasnjevanje vloge instrumentov trgovinske zaščite vsem zainteresiranim stranem.

Priporočilo 2 – Ozaveščanje o instrumentih trgovinske zaščite

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija se v celoti zavzema za povečanje ozaveščenosti o vlogi in uporabi instrumentov trgovinske zaščite s strani vseh gospodarskih subjektov v vseh sektorjih. V zvezi s tem bo še naprej pomagala MSP pri dostopanju do instrumentov in njihovem razumevanju z nadgradnjo posebnih pobud, povezanih z MSP, ki so bile izvedene po zakonodajnih spremembah junija 2018.

96

Glej odgovore Komisije na odstavka 49 in 50.

Priporočilo 3 – Izboljšanje navodil glede vidikov konkurence

Komisija sprejema to priporočilo.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 97–99.

Komisija poudarja, da je v zvezi z njenimi dejavnostmi spremljanja vzpostavljen sistem določanja prednostnih nalog, čeprav bi ga bilo mogoče izboljšati v zvezi z njegovo dokumentacijo.

Vendar se Komisiji ne zdi primerno, da bi izvajala ad hoc raziskave trga, na podlagi katerih bi na lastno pobudo po potrebi sprožila nove preiskave. To je posledica edine postranske vloge, ki jo zakonodaja pripisuje preiskavam po uradni dolžnosti, pa tudi dejstva, da informacij, ki so običajno potrebne za preiskave trgovinske zaščite, ni mogoče pridobiti z raziskavami trga. Komisija opozarja, da je v preteklosti sprožila preiskavo po uradni dolžnosti, kadar je imela zadostne informacije, ki so upravičevale začetek preiskave, pri čemer ostaja zavezana ohranjanju te dobre prakse tudi v prihodnosti. Glede na naravo informacij, ki jih je mogoče pridobiti s spremljanjem, to večinoma velja za sprožanje preiskav proti izogibanju.

Komisija v zvezi z ocenjevanjem učinkovitosti politike trgovinske zaščite poudarja, da predstavlja vpliv ukrepov trgovinske zaščite na zaposlitvene značilnosti standardni del analize v posameznih preiskavah. V zvezi s tem Komisija opozarja, da letno poročilo o instrumentih trgovinske zaščite vsebuje informacije o delovnih mestih v industriji, ki so zaščitena z veljavnimi ukrepi, ter pregled in analizo splošnih trendov, ugotovljenih v zvezi z ukrepi trgovinske zaščite, ki so jih sprejele tretje države, in s tem povezanih intervencij Komisije v imenu evropske industrije.

Priporočilo 4 – Izboljšanje spremljanja

Komisija sprejema priporočilo 4(1). Prednostna razvrstitev dejavnosti spremljanja na podlagi vnaprej določenih meril je sicer vzpostavljena, vendar lahko dokumentiranje, kako se takšna prednostna razvrstitev izvaja, še dodatno poveča preglednost delovanja Komisije, s čimer prispeva k cilju povečanja preglednosti v preiskavah trgovinske zaščite, kot je določeno v strateškem načrtu Generalnega direktorata za trgovino za obdobje 2016–2020.

Komisija sprejema priporočilo 4(2). Komisija opozarja, da sedanji večletni načrt ocenjevanja Generalnega direktorata za trgovino že odraža to priporočilo, zato je za leto 2022 predvideno ocenjevanje instrumentov trgovinske zaščite EU.

Priporočilo 5 – Celovita uporaba postopkov po uradni dolžnosti

Komisija delno sprejema to priporočilo.

Komisija poudarja, da je v skladu z dosedanjo prakso, kadar koli je imela na voljo informacije, ki so upravičevale začetek postopka trgovinske zaščite, vedno sprožila preiskavo. Vendar je glede na naravo potrebnih informacij to povezano s preiskavami proti izogibanju. Komisija bo poleg tega sprožila preiskavo po uradni dolžnosti v okviru povračilnih ukrepov, kadar ji industrija Unije (ali njeni deli) zaupno zagotovijo potrebne informacije.

Poleg teh dveh scenarijev Komisija običajno ne namerava sprožiti preiskave po uradni dolžnosti. Komisija poudarja, da veljavna zakonodaja jasno določa, da se preiskave trgovinske zaščite izvajajo na podlagi pritožb, ki jih vloži evropska industrija, in da se preiskave na pobudo Komisije lahko začnejo le v posebnih okoliščinah.

Vendar Komisija ob upoštevanju navedenega priznava, da bodo natančneje izražena merila za začetek preiskave po uradni dolžnosti prinesla dodatno jasnost, odpravila nekatere obstoječe napačne predstave in zagotovila dodatne smernice za evropsko industrijo.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 101 in 102.

Glede na trenutne krize v okviru sistema STO za reševanje sporov Komisija meni, da je bistvenega pomena, da EU nadaljuje svoje delo za ohranitev in reformo sistema mednarodne trgovine, ki temelji na pravilih. V ta namen je Komisija še naprej zavezana rednemu delu v okviru STO, pa tudi svoji vodilni vlogi pri prizadevanjih za reforme STO. Komisija nadalje priznava pomen delovnih in okoljskih standardov. Zato ostaja zavezana, da jih bo upoštevala pri preiskavah trgovinske zaščite. Vendar veljavni pravni okvir STO in praktična izvedljivost določata jasne omejitve dejavnosti Komisije v zvezi s tem.

Priporočilo 6 – Prednostno obravnavanje odzivov EU na ukrepe tretjih držav

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija v skladu s svojimi stalnimi prizadevanji za zagotavljanje najučinkovitejše in najbolj usmerjene pomoči evropski industriji, ki je izpostavljena ukrepom trgovinske zaščite tretjih držav, ceni koristi, ki bi jih lahko prinesla večja jasnost glede vrste ukrepov, ki jih lahko sprejme Komisija, in meril za tako ukrepanje. Po eni strani bodo jasnejša merila pomagala evropski industriji, da bolje razume obseg in omejitve možnosti Komisije za posredovanje. Poleg tega lahko ta merila dodatno racionalizirajo notranje prednostne naloge Komisije za ukrepanje v okviru STO.

Končne opombe

¹ https://www.wto.org/english/res_e/statis_e/itip_e.htm.

² Ukrepi so izvedbeni akti za osnovne protidampinške/protisubvencijske uredbe.

³ Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

⁴ Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

⁵ Uredba (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 (UL L 338, 19.12.2017, str. 1).

⁶ Uredba (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

⁷ Glej Posebno poročilo št. 19/2017 – Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter Posebno poročilo št. 2/2014 – Ali je upravljanje preferencialnih trgovinskih režimov ustrezno? (www.eca.europa.eu).

⁸ Uvoz iz držav, za katere veljajo ukrepi, se lahko močno zmanjša, prodaja proizvajalcev EU pa poveča.

⁹ Posodobljene smernice temeljijo na poročilu pritožbenega organa STO iz februarja 2016 (DS397).

¹⁰ Europe’s Trade Defence Instruments now stronger and more effective, na voljo na spletnem naslovu https://trade.ec.europa.eu/doclib/html/156921.htm.

¹¹ https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/actions-against-imports-into-the-eu/help-for-smes/.

¹² https://ec.europa.eu/growth/industry/international-aspects_en in https://een.ec.europa.eu/.

¹³ Člen 5(3) Uredbe (EU) 2016/1036, kakor je bila spremenjena z uredbama (EU) 2017/2321 in (EU) 2018/825.

¹⁴ Zavarovanja so mehanizem za zagotavljanje plačila carinskih dajatev v danem obdobju.

¹⁵ European bicycle market – Employment and Investment figures in 2018, European Bicycle Manufacturers Association in the Confederation of the European Bicycle Industry, na voljo na spletišču http://ebma-brussels.eu/wp-content/uploads/2019/03/OPEN-EU-Bicycle-Industry-Employment-and-Investment-Study-2019-with-2018-data.pdf.

¹⁶ Making sense of steel’s turbulent trade climate, BCG, na voljo na spletišču https://www.bcg.com/publications/2019/steel-turbulent-trade-climate.aspx.

¹⁷ The European PV market outlook, Pietro Radoia, marec 2019, na voljo na spletišču https://www.solarpowersummit.org/wp-content/uploads/2019/03/Day-1-European-Market-Outlook.pdf.

¹⁸ Referenčna podatkovna zbirka Eurostata za podrobne statistične podatke o mednarodni blagovni menjavi.

¹⁹ Določeno v skladu s členom 56 Uredbe Komisije (EU) 2015/2447 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

²⁰ Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (osnovna protidampinška uredba).

²¹ Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (osnovna protisubvencijska uredba).

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	19. 3. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	20. 3. 2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	30. 6. 2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	17. 7. 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-4985-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/65488	QJ-AB-20-015-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-4999-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/472329	QJ-AB-20-015-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeno v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in zanje nimate licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.