Sodelovanje v okviru programa Interreg: potencial čezmejnih regij Evropske unije še ni v celoti izkoriščen

Povzetek

I

Čezmejno sodelovanje je eden od dveh ciljev kohezijske politike. Njegov namen je obravnavati skupne izzive, ki jih skupaj opredelijo države članice v obmejnih regijah, in izrabiti neizkoriščene možnosti za rast. Veliko obmejnih regij običajno dosega slabše gospodarske rezultate v primerjavi z drugimi regijami v državi članici.

II

Čezmejni izzivi se obravnavajo s programi Interreg. Programsko obdobje 2014–2020 je bilo peto zapored in je imelo proračun v višini 10,1 milijarde EUR. Bistven del tega, tj. 6,3 milijarde EUR, se je nanašal na notranje meje, z njim pa se je financiralo približno 24 000 projektov v okviru 53 programov sodelovanja. To je zajemalo 59 % površin EU in 48 % njenega prebivalstva.

III

Sodišče je v tej reviziji ocenilo, ali so Komisija in države članice uspešno obravnavale izzive čezmejnih regij v programih sodelovanja na notranjih mejah, ki so se financirali iz programa Interreg. Objava tega poročila bo koristna za izvajanje programa v obdobju 2021–2027. Pripomore lahko tudi k razpravam sozakonodajalcev o možnem mehanizmu za odpravo pravnih in upravnih ovir v čezmejnih regijah, ki trenutno potekajo.

IV

Sodišče je ugotovilo, da so se v okviru vseh preučenih programov sodelovanja razen enega analizirale potrebe zadevnih regij, vendar je bilo mogoče čezmejne izzive zaradi finančnih sredstev, dodeljenih tem programom, obravnavati samo delno. Zaradi omejenih sredstev je treba financiranje usmeriti v področja, katerih dodana vrednost bo verjetno največja.

V

Razen pri nekaj izjemah je Sodišče v preučenih programih ugotovilo jasne povezave med predlaganimi cilji, načrtovanimi vložki in dejavnostmi ter predvidenimi rezultati in učinki. Programi sodelovanja se od glavnih programov EU razlikujejo po zahtevi, da morajo imeti projekti čezmejno naravo in da mora v njih sodelovati več mednarodnih partnerjev. Ker pa pogosto ni jasne razmejitve med programi sodelovanja in glavnimi programi, se je lahko s programi sodelovanja financirala ista vrsta operacij kot z glavnimi programi.

VI

Poleg tega je Sodišče ugotovilo več slabosti pri izvajanju programov in njihovem spremljanju:

• pri polovici projektov, ki jih je preučilo, je bilo sodelovanje med partnerji omejeno na predložitev skupnega predloga projekta za zagotovitev financiranja za intervencije. Ti projekti niso imeli skupne čezmejne narave,
• s postopki izbire projektov niso bili vedno izbrani najboljši projekti,
• uporabljeni kazalniki na splošno niso zajeli čezmejnega učinka, zato so ovirali spremljanje izvajanja programa glede na njegove cilje,
• omejitve statističnih podatkov vplivajo na vrednotenje sofinanciranih projektov.

VII

Organi, pristojni za programe, so si prizadevali, da bi omejili vpliv krize zaradi COVID-19 na projekte tako, da so podaljšali rok za njihovo dokončanje. Uporabili so tudi ukrepe za prožnost in poenostavitev, ki jih omogoča EU, da bi ublažili učinek pandemije COVID-19, zlasti v zvezi z možnostjo poznejše predložitve ključnih dokumentov.

VIII

Zaradi zamude pri sprejemanju pravne podlage za obdobje 2021–2027 in potrebe po dokončanju dela za programsko obdobje 2014–2020 se novo programsko obdobje na ravni držav članic ni začelo nemoteno.

IX

Sodišče na podlagi revizije priporoča:

1. naj bodo programi sodelovanja bolje osredotočeni, tako da bodo projekti dopolnjevali projekte v glavnih programih,
2. naj se projekti prednostno razvrstijo in podprejo glede na kakovost ter
3. naj se uporabijo kazalniki, namenjeni zajetju čezmejnega učinka.

Uvod

Izzivi za čezmejne regije EU

01

Evropska unija želi v skladu s Pogodbo o delovanju EU zmanjšati razlike v bogastvu in razvoju med regijami, pri čemer so med drugim izrecno navedene čezmejne regije¹. V tem kontekstu podpira programe evropskega teritorialnega sodelovanja, znane kot programi Interreg, v okviru kohezijske politike, in sicer z zagotavljanjem finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Program Interreg že 30 let podpira skupne ukrepe držav članic ali držav članic in držav zunaj EU.

02

Glavni cilj programa Interreg je sodelovanje pri podpori za skladen razvoj ozemlja EU², da se privabi sodelovanje, ustvarijo priložnosti za razvoj, hkrati pa s skupnim spopadanjem z izzivi spodbuja solidarnost med državljani različnih držav. Cilj programa Interreg je poleg „naložb za rast in delovna mesta” eden od dveh ciljev kohezijske politike, ki lahko „v vseh regijah podpira tudi čezmejno skupno rabo objektov in človeških virov ter vseh vrst infrastrukture”³.

03

Namen čezmejnega sodelovanja je obravnavati skupne izzive, ki jih države članice skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in izrabiti neizkoriščene možnosti za rast. Med najpomembnejšimi izzivi so: „slaba dostopnost, zlasti v zvezi s povezljivostjo v smislu informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter prometno infrastrukturo, upad sektorjev na lokalni ravni, neustrezno poslovno okolje, pomanjkanje omrežij med lokalnimi in regionalnimi upravami, nizke ravni raziskav in inovacij […], onesnaževanje okolja, preprečevanje tveganj, negativen odnos do državljanov sosednjih držav […]“⁴.

04

Na sliki 1 so povzeti najpomembnejši elementi, povezani z izzivi čezmejnih regij EU, in njihov ocenjeni učinek. Če bi se odpravilo 20 % obstoječih ovir za čezmejno sodelovanje, bi se BDP v teh regijah povečal za 2 % in pridobilo bi se več kot milijon dodatnih delovnih mest⁵.

Interreg A: največji sklop programa Interreg

05

Obdobje 2014–2020 je bilo peto programsko obdobje delovanja programa Interreg. Njegov proračun v tem obdobju je znašal 10,1 milijarde EUR, približno 2,75 % skupnega proračuna za kohezijsko politiko⁷. V tem obdobju je bil program Interreg sestavljen iz treh sklopov sodelovanja⁸ (glej okvir 1).

06

Na sliki 2 je predstavljen razvoj programa Interreg od leta 1989 do leta 2020 v smislu finančnih sredstev in vključenih držav članic, z več podrobnostmi za obdobje 2014–2020. Interreg V-A je z 88 programi sodelovanja in proračunom v višini skoraj 7,4 milijarde EUR največji sklop in zajema 73 % celotnega proračuna programa Interreg. Glavni sestavni del sklopa Interreg V-A je čezmejno sodelovanje na notranjih mejah, ki izključuje najbolj oddaljene regije, s 53 programi sodelovanja in proračunom v višini 6,3 milijarde EUR.

07

Skupni proračun programa Interreg se je za obdobje 2021–2027 zmanjšal na 8 milijard EUR, ker sta se zmanjšala tako skupni proračun za kohezijsko politiko kot delež, dodeljen programu Interreg¹², in sicer slednji z 2,75 % na 2,4 %. V tem obdobju bo uveden dodaten, četrti sklop, namenjen najbolj oddaljenim regijam¹³. Sklop Interreg VI-A za čezmejno sodelovanje bo še naprej zajemal največji del finančnih sredstev programa Interreg s 5,8 milijarde EUR v tem obdobju¹⁴.

08

Regije ob notranjih mejah, upravičene do sofinanciranja iz sklopa Interreg A, so regije NUTS 3 ob notranjih in nekaterih zunanjih kopenskih mejah¹⁵ ter regije ob morskih mejah, ki so med seboj oddaljene največ 150 kilometrov¹⁶. Države članice lahko vplivajo na odločitev Komisije o upravičenih regijah¹⁷. Podpora iz programa Interreg se za vse regije šteje kot dodatna poleg glavnih, nacionalnih ali regionalnih programov ESRR.

09

Na sliki 3 je prikazano postopno povečevanje števila območij, upravičenih za sklop Interreg A. Razloga za to sta predvsem širitev EU in možnost, da države članice od obdobja 2007–2013 naprej del svojega proračuna za program Interreg dodelijo regijam, ki niso zajete v programih sodelovanja, sprva sosednjim regijam¹⁸, pozneje pa vsem¹⁹. V obdobju 2014–2020 je območje sklopa Interreg V-A zajemalo 66 % ozemlja EU in 51 % njenega prebivalstva. Če se upoštevajo samo regije ob notranjih mejah, ta deleža znašata 59 % oziroma 48 %.

10

Po podatkih Komisije je v regijah iz sklopa Interreg V-A skoraj 2 milijona čezmejnih dnevnih migrantov, od katerih jih 1,3 milijona meje prečka zaradi dela, ostali pa zaradi šolanja. Na primer, 450 000 prebivalcev Francije dela v sosednji državi; ustrezna številka za Nemčijo je 270 000 in za Poljsko 140 000 ljudi. Veliko obmejnih regij običajno dosega slabše gospodarske rezultate kot druge regije v zadevni državi članici. Dostop do javnih storitev, kot so bolnišnice in univerze, ter prehajanje med različnimi pravnimi in upravnimi sistemi sta pogosto zapletena in draga²⁰.

Upravljanje programa Interreg in področja financiranja v sklopu Interreg V-A za notranje meje v obdobju 2014–2020

11

Podobno kot glavni programi ESRR se tudi programi sodelovanja izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Vloga Komisije pri tem je, da odobri programe, ki jih pripravijo države članice, in olajša njihovo izvajanje ter programe spremlja in vrednoti.

12

Za vsak program sodelovanja se določijo organ upravljanja, organ za potrjevanje in revizijski organ. Posebej za program Interreg se ustanovi skupni sekretariat²¹, ki deluje kot center za obveščanje, pomaga kandidatom pri oddajanju vlog in ocenjuje vloge za projekte. Skupni sekretariat in organ upravljanja skupaj sta glavna organa, pristojna za programe sodelovanja. Nazadnje odbor za spremljanje programa izbere operacije, ki bodo sofinancirane.

13

V postopku načrtovanja programov sodelovanja se natančno upoštevajo ureditve, ki veljajo za redne programe. Zakonodaja vključuje podrobne zahteve glede vsebine programa. Njen namen je olajšati dosledno intervencijsko logiko, npr. jasne povezave med predlaganimi cilji, načrtovanimi vložki in dejavnostmi ter predvidenimi rezultati in učinki. Glavni cilj je uspešno in učinkovito izvajanje skladov²²:

• pri načrtovanju bi bilo treba upoštevati 11 opredeljenih tematskih ciljev²³, pri čemer bi moralo biti vsaj 80 % sredstev osredotočenih na največ štiri tematske cilje²⁴,
• prednostna os bi morala po možnosti ustrezati enemu tematskemu cilju; za vsako prednostno os bi bilo treba opredeliti prednostne naložbe in specifične cilje²⁵,
• zagotoviti je treba utemeljitev izbire tematskih ciljev, prednostnih naložb in dodelitev finančnih sredstev na podlagi analize regionalnih in nacionalnih potreb²⁶.

14

Organi upravljanja vsako leto spomladi Komisiji za vsak program sodelovanja predložijo letno poročilo o izvajanju²⁷. Ta poročila vključujejo podatke o napredku skupnih kazalnikov izložkov²⁸, o kazalnikih izložkov in rezultatov za posamezne programe, o mejnikih in finančne podatke.

15

Na sliki 4 in v Prilogi III je prikazano širjenje tematskih ciljev, na katere je osredotočeno financiranje iz sklopa Interreg V-A za notranje meje v obdobju 2014–2020. Do konca leta 2020 so največ sredstev prejeli cilji, ki se nanašajo na „ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov” ter „krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij”.

16

Kot je predstavljeno v Prilogi IV, so bile vrste projektov, ki so prejeli največ sredstev (razen tehnične pomoči), povezane s kulturo in dediščino, prilagajanjem na podnebne spremembe, institucionalnimi zmogljivostmi, prenosom tehnologije v mala in srednja podjetja, izboljšanjem cest, biotsko raznovrstnostjo in varstvom narave, turizmom na naravnih območjih, storitvami zdravstvenega in socialnega varstva ter raziskavami in inovacijami v javnih središčih.

17

Do decembra 2020 so organi, pristojni za programe sodelovanja, za programsko obdobje 2014–2020 dodelili 102 % razpoložljivih sredstev, medtem ko je pri glavnih programih, ki jih podpira ESRR, ta stopnja znašala 110 %, za sofinanciranje pa so izbrali približno 24 000 projektov. Organi, pristojni za programe, lahko dodelijo več sredstev, kot je predvidenih v proračunu programa, da bi zagotovili, da bodo ob koncu programskega obdobja porabljena vsa sredstva, ki so na voljo.

Priprave na obdobje 2021–2027

18

V programskem obdobju 2007–2013 je bilo iz programa Interreg zagotovljenih 5,6 milijarde EUR sredstev. Glede na naknadno vrednotenje²⁹ so imeli projekti izložke in rezultate, ki so bili v skladu s specifičnimi cilji programa Interreg, in so bili usmerjeni v glavne prioritete iz lizbonske strategije.

19

Glavne slabosti, ugotovljene pri vrednotenju, so bile:

• programi so ostali zelo široki ter so bili namenjeni predvsem razvijanju sodelovanja in povezav kot končnemu cilju in ne kot sredstvu za privabljanje širšega gospodarskega povezovanja,
• odločanje, katere projekte podpreti, je pri večini programov potekalo po pristopu „od spodaj navzgor”. Zato je bilo težko izvajati usklajeno strategijo za spodbujanje razvoja ter socialno-gospodarskega in teritorialnega povezovanja zadevnih regij, čeprav je k temu prispevala večina posameznih projektov,
• usklajevanje med programi Interreg in glavnimi programi je bilo zelo omejeno.

20

Komisija je za pripravo partnerskih sporazumov in programov za obdobje 2014–2020 pripravila dokumente o stališču za vse države članice, v katerih je določila najpomembnejše prioritete za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI), z zelo kratkim delom o teritorialnem sodelovanju.

21

Za obdobje 2021–2027 je predstavila usmerjevalne dokumente za meje, namenjene prispevanju k pripravam programov sodelovanja v državah članicah. To so podrobni dokumenti za posamezne čezmejne regije.

22

V zakonodaji za obdobje 2021–2027³⁰ je določeno:

• organi, pristojni za programe, za notranje kopenske meje dodelijo največ 60 % finančnih sredstev štirim od sedmih ciljev politike (pet iz uredbe o skupnih določbah in dva iz uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju), od katerih morata biti dva „bolj zelena, nizkoogljična Evropa” in „bolj socialna Evropa”,
• za pomorske meje se teh 60 % dodeli trem ciljem politike, od katerih je obvezen cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa”,
• do 20 % oziroma do 5 % se lahko dodeli specifičnima ciljema programa Interreg „boljše upravljanje programa Interreg” in „varnejša in bolj varovana Evropa”.

Ukrepi v zvezi s COVID-19 za sklade ESI

23

Pandemija COVID-19 je močno prizadela čezmejne regije držav članic, zaradi česar so pod pritiskom socialno-ekonomske strukture znotraj meja EU in v njihovi bližini. Ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi z zagotavljanjem prožnosti pri uporabi skladov ESI za blažitev posledic pandemije z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII)³¹ in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus (CRII+)³², se uporabljajo tudi za programe sodelovanja.

24

Na sliki 5 so prikazani najpomembnejši med temi ukrepi; zaradi vseh bi bilo treba spremeniti programe. Vsi ukrepi, razen možnosti, da se sredstva za leto 2020 prenesejo med kategorijami regij, so relevantni za programe sodelovanja. Organi, pristojni za programe, lahko uporabijo več kot enega od teh ukrepov.

Obseg revizije in revizijski pristop

25

Sodišče se je v tej reviziji osredotočilo na to, ali so Komisija in države članice uspešno obravnavale izzive čezmejnih regij v programih sodelovanja iz sklopa Interreg V-A za notranje meje (glej Prilogo I). Sodišče je zato preučilo, ali:

• so organi, pristojni za programe, analizirali in prednostno razvrstili čezmejne izzive po pomembnosti, da bi programe sodelovanja glede na omejene vire, ki so na voljo, usmerili v področja, na katerih bi imeli ti največji učinek,
• so bili programi sodelovanja zasnovani v skladu z dosledno intervencijsko logiko in v sinergiji z glavnimi programi sosednjih regij, vključno s sistemom ocenjevanja, ki omogoča merjenje čezmejnega učinka, ter
• so smernice Komisije koristile čezmejnim regijam pri opredelitvi njihovih izzivov, zagotovitvi vložkov in pomoči, zlasti v smislu blažitve učinkov krize zaradi COVID-19, in neoviranem začetku novega programskega obdobja 2021–2027.

26

Ugotovitve in zaključki Sodišča se nanašajo na programe sodelovanja iz sklopa Interreg V-A za notranje meje v programskem obdobju 2014–2020 in Sodišče pričakuje, da bodo njegova priporočila koristna pri pripravi in izvajanju obdobja 2021–2027. Poročilo Sodišča lahko pripomore tudi k razpravam sozakonodajalcev o morebitnem mehanizmu za odpravo pravnih in upravnih ovir v čezmejnih regijah, ki trenutno potekajo³³.

27

Na ravni EU je Sodišče preučilo delo Generalnega direktorata Komisije za regionalno in mestno politiko (GD REGIO).

28

Zaradi pristopa, ki ga je uporabilo, je bilo zajetih veliko programov sodelovanja. Na ravni držav članic je preučilo 23 programov sodelovanja (seznam je v Prilogi V), v katerih je vsaj enkrat sodelovalo vseh 28 držav članic. Teh 23 programov pomeni 43 % sredstev EU za sklop Interreg V-A za notranje meje in 27 % celotnega proračuna programa Interreg za obdobje 2014–2020.

29

Sodišče je v zvezi s temi 23 programi sodelovanja opravilo deset preprostih dokumentacijskih pregledov, deset razširjenih dokumentacijskih pregledov in tri obiske na kraju samem. Podrobnosti, vključno z razlikami med temi vrstami pregledov, so v Prilogi V.

30

Poleg tega je Sodišče za vseh 23 programov sodelovanja izbralo po dva redna programa iz sosednjih regij, ki sta prav tako navedena v Prilogi V, da bi primerjalo njuno osredotočenost in ocenilo stopnjo sinergije v smislu obravnavanja čezmejnih izzivov. Glavna merila za izbor teh dveh programov so bila število prebivalstva, stopnja finančne podpore, velikost zajetega območja in, kar je najpomembnejše, obseg skupnih prednostnih naložb. Sodišče je skupaj preučilo 39 glavnih programov, saj je bil v sedmih primerih isti glavni program uporabljen večkrat.

31

Sodišče je v okviru programov sodelovanja, ki jih je preučilo na kraju samem, obiskalo 12 projektov, ki so prejeli podporo EU. Ti projekti so bili izbrani na podlagi pomembnosti in raznolikosti vrst sofinanciranih ukrepov. Sodišče je z dokumentacijskim pregledom preučilo še štiri projekte programa sodelovanja med Romunijo in Bolgarijo. Sprva je predvidelo obisk tega programa na kraju samem, vendar to zaradi omejitev potovanj zaradi COVID-19 ni bilo mogoče, zato izidov teh projektov ni moglo fizično pregledati.

32

V okviru 16 projektov, ki jih je Sodišče preučilo, so se izvajali ukrepi na naslednjih področjih podpore: kulturna dediščina, turizem, mala in srednja podjetja ter podjetništvo, trg dela in zaposlovanje, obvladovanje tveganj in sodelovanje med službami za ukrepanje v sili, izobraževanje in usposabljanje, institucionalno sodelovanje, zdravje in socialna vključenost ter multimodalni prevoz.

33

Nazadnje je Sodišče za vseh 53 programov sodelovanja na notranjih mejah preučilo, koliko možnosti za prožnost in poenostavitev, ki jih omogočata pobudi CRII in CRII+, so uporabili organi, pristojni za programe. Sodišče je pri treh programih sodelovanja, ki jih je preučilo na kraju samem, in programu Romunije in Bolgarije, ki ga je nameravalo obiskati, ocenilo posledice krize zaradi COVID-19 za izvajanje projektov.

Opažanja

Čezmejni programi so bili podprti s celovito analizo, vendar vseh izzivov ni bilo mogoče obravnavati

34

Sodišče je pregledalo programske dokumente 23 programov sodelovanja, da bi ocenilo, ali je strateško načrtovanje za programsko obdobje 2014–2020 temeljilo na analizi čezmejnih izzivov, s katerimi se spopadajo te regije. Preučilo je tudi, kako verjetno je, da se bodo glede na pičla finančna sredstva ti izzivi obravnavali s programi sodelovanja.

Vseh 23 preučenih programov sodelovanja je vključevalo analizo izzivov v čezmejnih regijah

35

Program sodelovanja bi moral temeljiti na analizi potreb na celotnem območju programa³⁴, zato je treba vsebinske zahteve programov prilagoditi specifičnim potrebam čezmejnih regij³⁵.

36

V vseh programih sodelovanja, ki jih je Sodišče preučilo, so bile potrebe regij predstavljene na podlagi analize, bodisi prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT) bodisi družbenih in gospodarskih značilnosti čezmejnih regij (socialno-ekonomska analiza). V primeru programa sodelovanja med Švedsko, Finsko in Norveško pa analiza SWOT ni bila dovolj razvita, da bi podprla strateške odločitve: nevarnosti niso bile analizirane v celoti, prednosti in priložnosti so bile pomešane, nekateri izzivi so bili našteti brez informacij o ozadju in uporabljeni so bili zastareli podatki, stari več kot deset let.

37

Na sliki 6 so najpomembnejši izzivi, ki so bili poudarjeni v programih sodelovanja, razvrščeni v sedem kategorij. Z večino teh izzivov se spopadajo tudi glavni programi, ki zajemajo ista geografska območja, slabosti, povezane z upravnim sodelovanjem, in jezikovne ovire pa so specifične za čezmejne regije.

Izzivov ni mogoče odpraviti samo s programi sodelovanja, zato je potrebno prednostno razvrščanje

38

Zaradi finančnih sredstev, dodeljenih tem programom, je bilo v praksi mogoče čezmejne izzive obravnavati samo delno. Povprečni proračun vsakega od 53 programov sodelovanja za notranje meje je znašal 162 milijonov EUR, pri čemer so proračuni segali od 19 milijonov EUR za program Slovenije in Madžarske do 485 milijonov EUR za program Španije in Portugalske (POCTEP) (glej Prilogo I). Za spopadanje z veliko čezmejnimi izzivi pa so potrebna znatna finančna sredstva. Na primer, veliki železniški in cestni infrastrukturni projekti, ki olajšajo promet, trgovino in mobilnost državljanov, običajno obsegajo več milijard eurov.

39

Glavni programi imajo za razliko od teh na splošno veliko večje proračune. V 39 glavnih programih, ki jih je preučilo Sodišče, so se proračuni za regionalne programe gibali od 231 milijonov EUR do 7 milijard EUR, s povprečjem 2 milijard EUR. Povprečni proračun za nacionalne programe pa je bil dvakrat višji in je segal od 700 milijonov EUR do skoraj 9 milijard EUR (glej Prilogo V).

40

Sodišče je ugotovilo, da so v nekaterih primerih organi, pristojni za programe, prednostni osi ali prednostni naložbi dodelili majhen znesek, zaradi česar je lahko imelo financiranje zgolj omejen učinek na čezmejno regijo. Na primer, organi, pristojni za program sodelovanja med Estonijo in Latvijo, so prednostni osi vključevanja na trg dela in izboljšanja dostopa do delovnih mest čez mejo dodelili manj kot 1 milijon EUR. Ni jasno, ali imajo taki razmeroma majhni zneski podpore kakšen pomemben učinek.

41

Na sliki 7 so prikazane razlike v dodelitvah proračunskih sredstev med 23 programi sodelovanja in glavnimi programi, ki so bili preučeni v sosednjih regijah.

42

Zaradi omejenih finančnih sredstev mora biti financiranje usmerjeno v področja, na katerih bo njegova dodana vrednost verjetno največja, vendar je Sodišče ugotovilo, da večina organov, pristojnih za programe, opredeljenih potreb ni prednostno razvrstila, s čimer je tvegala, da prednostne naložbe, ki bi verjetno imele največji učinek, ne bi bile izbrane.

43

Sodišče je s preučitvijo ugotovilo, da veliko pomembnih izzivov, s katerimi se spopadajo čezmejne regije, niso mogli rešiti organi, pristojni za programe, temveč so bile potrebne odločitve na nacionalni ravni in posledično njihova vključitev v nacionalno zakonodajo. Za sodelovanje med nacionalnimi organi pri vprašanjih zdravstvenega varstva ali varnosti so bili na primer potrebni dvo- ali tristranski sporazumi med državami članicami, kot je ponazorjeno s primerom v okviru 2.

Na podlagi usklajene strategije za obravnavanje izzivov pogosto ni prišlo do osredotočenega izvajanja

44

Sodišče je ocenilo najpomembnejše strateške elemente programov sodelovanja in to, kako so se ti uresničevali z razpisi za zbiranje predlogov in pri izbiri projektov.

Strateški dokumenti programov so skoraj v vseh primerih odražali zakonske zahteve in bili skladni z analizami potreb

45

V skladu z uredbo o skupnih določbah je potrebna trdna „intervencijska logika”³⁷, tj. jasna povezava med cilji in pričakovanimi rezultati programa. Ker se z več skladi EU zagotavlja podpora na istem geografskem območju, je pomembno, da so ti skladi uspešno usklajeni med seboj in z nacionalnimi instrumenti financiranja³⁸. V programu Interreg morajo pri operacijah sodelovati upravičenci iz vsaj dveh sodelujočih držav³⁹.

46

Sodišče je zato preučilo:

• kako trdna je bila intervencijska logika, na kateri sloni vse od ugotovljenih izzivov do drugih elementov postopka izbire projektov, vključno z izbiro prednostne osi, tematskih in specifičnih ciljev, prednostnih naložb, izložkov in rezultatov, pa tudi ciljnih vrednosti v zvezi z njimi,
• ali so organi, pristojni za programe, določili ureditve usklajevanja financiranja z drugimi viri ter
• kakšen pomen je bil pri izbiri projektov pripisan čezmejnemu elementu.

Z nekaj izjemami so preučeni programi temeljili na trdni intervencijski logiki

47

Sodišče je v skoraj vseh primerih potrdilo trdno intervencijsko logiko med analizo izzivov in izborom prednostnih osi, tematskih in specifičnih ciljev ter prednostnih naložb, ki so ga opravili organi, pristojni za program; ta logika je veljala tudi za razpise za zbiranje predlogov. V enem primeru, v katerem analiza SWOT ni bila dovolj razvita, da bi podpirala strateške odločitve (glej odstavek 36), je to vplivalo na skladnost intervencijske logike programa.

48

Organi, pristojni za programe, so izpolnili tudi zahtevo, naj se osredotočijo predvsem na do štiri tematske cilje. V nekaterih primerih so se organi odločili za še večjo osredotočenost programov po specifičnih poslovnih segmentih. Tak primer je program južnega Baltika, v katerem sodelujejo regije iz Poljske, Danske, Nemčije, Litve in Švedske in katerega cilj je povečati potencial „modre” (morske) in „zelene” (okoljske) rasti območja južnega Baltika, čeprav je bilo v tej regiji poudarjenih tudi več drugih izzivov.

49

Na drugi strani je bilo malo programov sodelovanja, ki so podprli financiranje projektov na področjih, ki prej niso bila opredeljena v analizi SWOT ali socialno-ekonomski analizi. Pri programu Slovaške in Češke so se na primer organi odločili vlagati v operacije, namenjene povečanju kakovosti čezmejnega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi vladami. Čeprav je to ena največjih težav, s katerimi se na splošno srečujejo čezmejne regije, pomanjkanje institucionalnih zmogljivosti ni bilo vključeno v socialno-ekonomsko analizo za ta program.

50

V primeru programa sodelovanja osrednjega Baltika se je organ, pristojen za program, odločil, da se bo osredotočil na priložnosti, ki so na voljo čezmejnim regijam, namesto na izzive, s katerimi se spopadajo. Organi, pristojni za programe, so vlagali v operacije, namenjene ohranjanju ali povečanju števila delovnih mest, podpori malim in srednjim podjetjem ter krepitvi privlačnosti regije za turiste. V tem primeru je bila intervencijska logika programa sodelovanja jasna in v skladu z drugimi zakonskimi zahtevami, vendar to pomeni, da izzivi čezmejnih regij niso bili obravnavani, kar je bilo potrjeno s preučitvijo enega od štirih projektov tega programa sodelovanja, ki jo je opravilo Sodišče.

Programi so vključevali informacije o usklajevanju z drugimi viri financiranja in uveden je bil postopek za ocenjevanje njihove čezmejne narave

51

Sodišče je ugotovilo, da so bile v programih sodelovanja v vseh primerih predstavljene informacije o mehanizmih za usklajevanje financiranja z drugimi viri financiranja EU ali nacionalnega financiranja, na primer skladi ESI. Vsebovali so na primer podrobne informacije o sodelovanju ključnega osebja različnih organov na sestankih, na katerih so raziskovali sinergije med skladi, in postopek za preprečevanje financiranja iste operacije iz dveh različnih virov.

52

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da je bila v vseh primerih v izbirnih postopkih zagotovljena čezmejna narava projekta, vključno z namerami partnerjev z obeh strani meje o aktivnem sodelovanju.

V praksi je Sodišče ugotovilo več slabosti pri izvajanju strategij in njihovem spremljanju

53

Sodišče je izvajanje strategij programov ocenjevalo v okviru razpisov za zbiranje predlogov, izbire projektov ter načina spremljanja in usklajevanja z drugimi mehanizmi financiranja na istem geografskem območju. Ugotovilo je več slabosti pri izvajanju in spremljanju. Te so bile povezane z razmejitvijo med programi sodelovanja in glavnimi programi, čezmejno naravo projekta, postopkom za izbiro projektov, uporabljenimi kazalniki ter kakovostjo in razpoložljivostjo statističnih podatkov.

Pogosto ni bilo jasne razmejitve med programi sodelovanja in glavnimi programi

54

Za financiranje iz programa Interreg za notranje in zunanje meje je skupaj upravičenih 66 % skupne površine EU, v 17 državah članicah pa je upravičenih več kot 80 % njihovega ozemlja (okvir 3 in slika 8).

55

Iz glavnih programov in programov sodelovanja se sofinancirajo projekti EU na istih geografskih območjih (glej odstavek 08). Sodišče je osredotočenost vsakega od 23 programov sodelovanja v vzorcu primerjalo z osredotočenostjo dveh glavnih programov iz sosednjih regij (glej odstavek 30). Osredotočilo se je na prednostne naložbe, ki so bile programom skupne, kar je glede na ustrezne uredbe mogoče. Pri teh skupnih prednostnih naložbah je primerjalo področja podpore in vrste operacij, ki naj bi se sofinancirale iz programov, ter ocenilo, ali so programi jasno razmejeni in ali obstajajo dokazi o dopolnjevanju.

56

Sodišče je ugotovilo, da v 14 primerih ni bilo jasne razmejitve med področji podpore in vrstami operacij, ki naj bi se sofinancirale. To pomeni, da so se lahko iz glavnih programov financirale iste vrste operacij kot iz programov sodelovanja, razlika je bila, da so morali biti projekti, financirani iz slednjih, čezmejne narave in da sta morala v njih sodelovati partnerja z obeh strani meje. Sodišče je te primere ugotovilo predvsem na področjih podpore, kot so okolje, kultura, turizem, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.

57

Regija južnega Baltika je dober primer jasnega razlikovanja med vrstami projektov: v njej se je gradnja kolesarske steze financirala iz enega od glavnih programov, območja dejavnosti vzdolž nje pa iz programa sodelovanja. Takšen pristop zahteva dobro sodelovanje med organi, pristojnimi za programe, v fazi načrtovanja programa.

58

Da bi se povečala dodano vrednost, kadar se iz različnih programov pomoči financira ista prednostna naložba, je pomembno uskladiti področja podpore in razlikovati med vrstami sofinanciranih projektov. V obdobju 2014–2020 je za evropsko teritorialno sodelovanje veljala zakonska zahteva, da mora biti 80 % finančnih sredstev osredotočenih na največ štiri od enajstih tematskih ciljev (glej odstavek 13). Za obdobje 2021–2027 pa je tematska osredotočenost manjša, saj lahko na primer organi, pristojni za programe sodelovanja na notranjih mejah, sredstva dodelijo vsem sedmim ciljem politik (petim splošnim in dvema specifičnima za Interreg) (glej odstavek 22).

59

Zaradi prekrivanja upravičenih območij programa Interreg in glavnih programov ESRR (glej odstavek 54) ter zmanjšanja proračuna programa Interreg (glej odstavek 07) in razširitve osredotočenosti programov za obdobje 2021–2027 (glej odstavek 22) je potreba po jasni razmejitvi med glavnimi programi in programi sodelovanja toliko večja. Z jasnejšo razmejitvijo bi se lahko povečale sinergije, zmanjšala verjetnost dvojnega financiranja in povečala dodana vrednost projektov. V naknadnem vrednotenju obdobja 2007–2013 sta bila poudarjena tudi širina programov ter omejeno usklajevanje med programi sodelovanja in glavnimi programi (glej odstavek 19).

Čezmejna narava nekaterih projektov je bila vprašljiva

60

Projekti sodelovanja bi morali vključevati upravičence iz vsaj dveh sodelujočih držav, čeprav zakonodaja omogoča, da projekt izvaja samo ena država članica „pod pogojem, da ima čezmejni ali transnacionalni vpliv in koristi”⁴⁰.

61

Sodišče je za 16 projektov iz vzorca ocenilo, ali:

• se je z njimi obravnaval vsaj eden od čezmejnih izzivov,
• so bili med njimi projekti, ki so se izvajali samo v eni državi članici,
• so bile koristi prispevkov posameznih partnerjev in skupnega prispevka čezmejnega projekta opazne v vseh sodelujočih državah članicah,
• so te čezmejne koristi upravičevale financiranje operacije s programom sodelovanja.

62

Sodišče je ugotovilo, da se je z vsemi projekti, razen z enim (glej odstavek 50), obravnaval vsaj eden od čezmejnih izzivov. Vse projekte sta izvajali najmanj dve sodelujoči državi članici, koristi pa so bile enako opazne v vseh sodelujočih državah, toda pri osmih projektih je bilo sodelovanje med partnerji omejeno na predložitev skupnega predloga projekta za zagotovitev financiranja za intervencije. Ti projekti niso imeli skupne čezmejne narave. Sodišče je to slabost ugotovilo pri vseh štirih projektih, ki jih je preučilo na področju turizma, ki je bilo eno glavnih področij podpore v programu Interreg za obdobje 2014–2020 (glej odstavek 17).

63

V okviru 4 so zbrani primeri projektov šibke in močne čezmejne narave iz istega programa.

Več slabosti pri izbiri projektov je pomenilo, da niso bili vedno izbrani najboljši projekti

64

Razpis za zbiranje predlogov in izbor projektov sta ključni fazi v postopku izvajanja programa, zlasti zaradi obsega sredstev, ki so na voljo za programe sodelovanja (glej odstavek 38), in ker stopnja sklepanja pogodb v programih Interreg v zadnjih letih ni bila posebno problematična (glej odstavek 17). Zato je še bolj nujno, da se projekti izberejo glede na kakovost, da se dosežejo cilji programov sodelovanja in zadovoljijo najbolj pereče potrebe v čezmejnih regijah.

65

Zato je Sodišče za deset programov sodelovanja, ki jih je preučilo z razširjenim dokumentacijskim pregledom, in tri programe, ki jih je obiskalo na kraju samem, preučilo, kako so organi, pristojni za programe:

• obveščali javnost o področjih in vrstah projektov, ki bi lahko prejeli podporo programov sodelovanja, da bi pritegnili predloge projektov, skladne s cilji programov,
• ocenjevali predloge projektov in
• izbrali projekte, ki so najbolje obravnavali izzive regije.

66

Programski dokumenti teh programov sodelovanja so bili v skladu z zakonskimi zahtevami⁴¹ in so vključevali osnovne informacije o programu: opis vrst ukrepov, ki naj bi se podprli v okviru posamezne prednostne naložbe, njihov pričakovani prispevek k specifičnim ciljem, vodilna načela za izbiro operacij, opredelitev glavnih ciljnih skupin, vrst upravičencev itd. Sodišče je kljub temu ugotovilo slabosti v vseh treh fazah izbiranja projektov.

67

Pri petih od 13 programov sodelovanja so bili potencialni projekti opredeljeni s pristopom „od spodaj navzgor”, v skladu s katerim so kandidati za upravičence predložili vloge za projekt, pri čemer so jih organi, pristojni za programe, omejeno usmerjali glede tega, kako naj se s projekti neposredno obravnavajo potrebe regije (glej okvir 5). Ta problem je bil v še širšem obsegu poudarjen pri naknadnem vrednotenju obdobja 2007–2013 (glej odstavek 19).

68

Pri desetih programih so organi vloge za projekte ocenjevali po sistemu točkovanja, v katerem je bilo treba preseči minimalni prag, da je projekt dobil možnost, da bo izbran. To ne prispeva le k transparentnosti izbirnega postopka, temveč olajša tudi poznejše delo odbora za spremljanje, katerega vloga je določiti, kateri projekti bodo sofinancirani. Pri preostalih treh programih, ki niso imeli sistema točkovanja, so organi, pristojni za programe, izbor opravili na podlagi kvalitativne ocene, ki ne omogoča jasnega prednostnega razvrščanja projektov.

69

Organi, pristojni za programe, so v treh primerih programov odboru za spremljanje predložili seznam projektov, razvrščenih po kakovosti. Pri preostalih desetih programih sodelovanja, pa organi, pristojni za programe, tudi v primerih, pri katerih je bil uporabljen sistem točkovanja, teh niso razvrstili, preden so jih poslali odboru za spremljanje. V okviru 6 so predstavljeni primeri dobre in slabe prakse pri izbiri projektov.

Kazalniki na splošno niso zajemali čezmejnega učinka in na voljo so bili omejeni regionalni statistični podatki, zato sta bila ovirana spremljanje in vrednotenje

70

Da bi se okrepila usmerjenost programov k rezultatom, so morali organi za vsako prednostno os opredeliti pričakovane rezultate za specifične cilje ter kazalnike izložkov in rezultatov, pa tudi izhodiščno in ciljno vrednost za celotno programsko obdobje⁴². Uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vključuje seznam skupnih kazalnikov izložkov, ki jih lahko uporabijo organi, pristojni za programe⁴³. Ciljne vrednosti so lahko izražene kvantitativno ali kvalitativno, pri čemer je slednje mogoče samo za kazalnike rezultatov⁴⁴. Organi, pristojni za programe, morajo zbrati zanesljive statistične podatke, da bi te ciljne vrednosti zanesljivo spremljali.

71

Sodišče je pri vseh 23 programih sodelovanja preučilo, ali so specifični cilji za obravnavanje potreb, opredeljenih v čezmejnih regijah, temeljili na merilih po načelih SMART, tj. specifičnih, merljivih, dosegljivih, relevantnih in časovno določenih merilih.

72

Poleg tega je Sodišče preučilo, ali so bili kazalniki izložkov in rezultatov za posamezni program:

• ustrezni za specifične cilje programa,
• takšni, da je bilo z njimi mogoče izmeriti učinek podprtih operacij, in
• izvedljivi do konca programskega obdobja. V ta namen je uporabilo tudi zaključke iz zadnjih letnih poročil o izvajanju, ki so bila na voljo.

73

Sodišče je ugotovilo, da so specifični cilji programov na splošno temeljili na merilih po načelih SMART. Pri njih je bila upoštevana intervencijska logika programa, povezani so bili s prednostnimi osmi, tematskimi cilji in izbranimi prednostnimi naložbami ter so povezovali strategijo s podprtimi ukrepi in operacijami.

74

Sodišče je tudi ugotovilo, da so bili skupni kazalniki izložkov in kazalniki izložkov za posamezne programe ter kazalniki rezultatov za posamezne programe na splošno merljivi ter da so bile v vseh primerih določene izhodiščne in ciljne vrednosti. Z uporabo skupnih kazalnikov izložkov se olajša združevanje podatkov za sklade ESI.

75

Sedem organov, pristojnih za programe, je nekatere kazalnike rezultatov merilo s kvalitativno oceno, in sicer z anketo, kot omogoča zakonodaja. Sodišče je ugotovilo, da so organi, pristojni za programe, v treh primerih anketirali kar upravičence in druge deležnike, ki so od njih prejeli finančna sredstva. To lahko povzroči vtis, da rezultati niso bili zbrani objektivno, saj bi lahko upravičenci dali bolj pozitivne povratne informacije, kot če bi se upoštevalo načelo nepovezanosti.

76

Sodišče je pri vseh programih sodelovanja, ki jih je preučilo, razen pri programu južnega Baltika, ugotovilo tudi težave, povezane z ustreznostjo in uresničljivostjo kazalnikov, tako skupnih kazalnikov izložkov kot kazalnikov izložkov in rezultatov za posamezne programe.

77

Kar zadeva ustreznost, veliko kazalnikov – skupnih kazalnikov izložkov in kazalnikov za posamezne programe – ni zajemalo čezmejnih učinkov operacij programa Interreg. Sodišče je ugotovilo tudi primere, v katerih se z določenimi kazalniki ni meril učinek podprtih operacij na specifični cilj ali v katerih učinka ni bilo mogoče pripisati neposredno in izključno projektu. Pogost primer slednjega je, da se je pri veliko programih uporabljalo povečanje števila hotelskih nočitev v regiji kot kazalnik rezultatov za kulturno/turistično operacijo, čeprav je število hotelskih nočitev v regiji odvisno od več družbeno-gospodarskih dejavnikov poleg projekta Interreg.

78

V smislu uresničljivosti je Sodišče ugotovilo primere dveh skrajnosti: v nekaterih primerih ciljne vrednosti niso bile realistične in verjetno ne bodo uresničene do konca programskega obdobja, kar kaže, da organi, pristojni za programe:

• niso objavili dovolj razpisov za prijavo interesa, s katerimi bi se obravnavali ustrezni specifični cilji programa, ali
• upravičencev niso usmerjali k oddaji vlog za projekte, s katerimi bi se obravnavali cilji programa (glej okvir 5), ali
• na začetku niso pravilno ocenili cilja.

V drugih primerih ciljne vrednosti niso bile dovolj ambiciozne in so bile uresničene že v prvih letih programskega obdobja, kar kaže, da so organi, pristojni za programe, sklenili pogodbe za več projektov, kot je bilo potrebno. To kaže, da se pri objavi novih razpisov za zbiranje predlogov projektov niso upoštevali učinki prejšnjih razpisov.

79

Za ustrezne in zanesljive podatke o kazalnikih so potrebni regionalni podatki. Sodišče je pri 23 programih sodelovanja, zajetih v vzorcu, ugotovilo, da so na voljo le omejeni podatki. Odkrilo je tudi primer, v katerem organ, pristojen za program, ni imel na voljo nobenih podatkov za izračun učinka specifičnega cilja. Komisija je potrdila, da obstajajo omejitve glede razpoložljivosti čezmejnih regionalnih statističnih podatkov. Najpogostejše težave so bile razlike v metodah zbiranja podatkov med državami članicami in nezadostno čezmejno statistično usklajevanje.

Smernice Komisije so se izboljšale, vendar je zamuda pri sprejetju zakonodajnega okvira vplivala na njegovo izvajanje

80

Sodišče je preučilo smernice, ki jih je Komisija zagotovila organom, pristojnim za programe, v smislu opredeljevanja njihovih čezmejnih izzivov za obdobji 2014–2020 in 2021–2027. Ocenilo je tudi, koliko so bili ukrepi v zvezi s COVID-19 uporabljeni pri izvajanju programov sodelovanja v obdobju 2014–2020 in kakšna je stopnja pripravljenosti za obdobje 2021–2027.

Komisija je za obdobje 2021–2027 zagotovila več smernic in podpore

81

Za obdobje 2014–2020 je Komisija posameznim državam članicam zagotovila smernice o tem, katere so po njenem mnenju prioritete financiranja, v dokumentu o stališču o pripravi partnerskega sporazuma iz leta 2012 z naslovom Development of the partnership agreement.

82

Smernice za obdobje 2014–2020 so bile skoraj v vseh primerih omejene na nekaj odstavkov splošne vsebine in naslove področij možne porabe za čezmejne regije. Vsebovale so zelo malo specifičnih sporočil o čezmejnem sodelovanju, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri razvoju programov.

83

Obdobje 2021–2027 je šesto programsko obdobje programa Interreg. Sodišče je preučilo, ali je Komisija pridobljeno znanje, ki se je nabralo v preteklih obdobjih, prenesla v konkretne ukrepe za usmerjanje držav članic pri načrtovanju in izvajanju njihovih programov sodelovanja.

84

Komisija je pri pripravi obdobja 2021–2027 prevzela aktivnejšo vlogo in vodila vrsto pobud za pomoč državam članicam pri opredeljevanju čezmejnih izzivov. Te so vključevale:

• pobudo za čezmejni pregled, ki je pomenila dve leti intenzivnega raziskovanja in dialoga z obmejnimi deležniki ter nacionalnimi in regionalnimi organi. Pregled je vključeval študije o pravnih in upravnih ovirah, ki prevladujejo na mejah držav članic EU,
• ustanovitev službe za kontaktne točke za meje z GD REGIO, ki državam članicam zagotavlja podporo pri obravnavanju pravnih in upravnih čezmejnih vprašanj, ter
• pripravo usmerjevalnih dokumentov za posamezne meje, ki vsebujejo stališča Komisije o ključnih izzivih, priložnostih, scenarijih prihodnjega sodelovanja in potrebi po jasni razmejitvi od ostalih programov v regijah.

85

Zlasti usmerjevalni dokumenti za meje so bili dragocen prispevek k boljši ciljni usmerjenosti v čezmejne izzive; v njih so navedene ključne značilnosti čezmejnih regij ter opisane možnosti in smernice za načrtovanje programov. Celo v primerih, v katerih organi, pristojni za programe, njihove vsebine niso v celoti podprli, so imeli pomembno vlogo pri pripravi podlage in za začetek razprave o čezmejnih potrebah.

Organi, pristojni za čezmejne programe, so uporabili možnosti poenostavitve, omogočene med krizo zaradi COVID-19

86

Komisija je kmalu po izbruhu pandemije COVID-19 predlagala ukrepe za lajšanje zakonskih zahtev za sklade ESI, zlasti za leto 2020 (glej odstavka 23 in 24 ter sliko 5).

87

Sodišče je preučilo uporabo teh ukrepov v 53 programih čezmejnega sodelovanja (glej odstavek 33). Preučilo je tudi posledice pandemije za izvajanje treh programov sodelovanja, ki jih je obiskalo na kraju samem, in programa Romunije in Bolgarije, ki ga je nameravalo obiskati na kraju samem.

88

Do konca februarja 2021 je bilo v 186 programih iz 24 držav članic, vključno s programi Interreg, 241 sprememb programov, povezanih s pandemijo COVID-19. 202 od teh sprememb je morala sprejeti Komisija. Preostalih 39 so bile poenostavljene spremembe, ki so jih sprejele države članice ali v primeru Interreg organi, pristojni za program, in so bile priglašene Komisiji. Kar zadeva programe Interreg, je 33 organov, pristojnih za programe, uporabljalo ukrepe v zvezi s COVID-19, zaradi katerih je bila potrebna sprememba programa. Največkrat je bil uporabljen ukrep, ki omogoča poznejšo predložitev letnega poročila o izvajanju. Zadnje poročilo je bilo predloženo septembra namesto maja 2020, to je s štirimesečno zamudo. Po navedbah Komisije je bil glavni razlog za to, da se je uporabljal predvsem ta ukrep, visoka stopnja sklenjenih pogodb (glej odstavek 17). Poleg tega je sedem organov, pristojnih za programe, naredilo poenostavljene spremembe, za katere je bila potrebna le priglasitev Komisiji in ne sprememba programa.

89

Kar zadeva učinek na izvajanje, so trije organi, pristojni za programe, ki jih je Sodišče obiskalo na kraju samem, in organ, pristojen za program sodelovanja med Romunija in Bolgarijo, ki ga je nameravalo obiskati, poročali, da je kriza vsak projekt prizadela drugače, odvisno od časovnega razporeda in vrste načrtovanih dejavnosti, kot je ponazarjeno s primerom v okviru 7. Pri projektih, ki so bili odvisni od potovanj, so bile na splošno potrebne večje spremembe ali pa se je bilo treba odločiti za alternativno dejavnost, na primer z nadomeščanjem srečanj na kraju samem s telekonferencami. Kljub temu so vsi štirje organi, pristojni za programe, poročali, da so morali upravičenci odpovedati ali začasno ustaviti manj kot 1 % odobrenih projektov.

Obdobje 2021–2027 se je začelo, preden je bil odobren pravni okvir

90

Sodišče je poleg navedenega preučilo tudi pripravo programskih dokumentov za obdobje 2021–2027 za vse preučene programe sodelovanja. Spremljalo je izvajanje svojega priporočila v zvezi s pravočasno pripravo zakonodajnih predlogov Komisije v zvezi s kohezijsko politiko⁴⁵ in primerjalo čas, ki je bil potreben za sprejetje pravnega okvira, s prejšnjima programskima obdobjema.

91

Vsi razen dveh od 23 organov, pristojnih za programe, so navedli, da so se razprave o naslednjem programskem obdobju začele šele malo pred poletnimi počitnicami leta 2020. Po njihovih navedbah je bila za pozen začetek razvoja programa kriva negotovost v zvezi s sprejetjem pravne podlage. Zaradi te zamude pri sprejemanju pravne podlage ter potrebe po dokončanju dela za eno programsko obdobje in sočasnem začetku novega⁴⁶ se novo večletno programsko obdobje na ravni držav članic ni začelo nemoteno.

92

Predlogi Komisije za nove uredbe o skupnih določbah, ESRR in evropskem teritorialnem sodelovanju so bili objavljeni maja 2018, veliko pred začetkom programskega obdobja, kar je v skladu s preteklim priporočilom Sodišča, vendar so pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom trajala dlje, kot je bilo pričakovano. Do konca aprila 2021, tj. štiri mesece po začetku programskega obdobja 2021–2027, zakonodajni sveženj za kohezijsko politiko, vključno z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju, še ni bil sprejet. Za primerjavo, pravna podlaga za obdobje 2014–2020 je bila sprejeta mesec dni pred njegovim začetkom, za obdobje 2007–2013 pa pet mesecev prej.

Zaključki in priporočila

93

Sodišče je v tej reviziji preverilo, ali so Komisija in države članice uspešno obravnavale izzive čezmejnih regij v okviru programov sodelovanja na notranjih mejah, ki so se financirali iz programa Interreg. Na splošno je ugotovilo, da so imeli programi sodelovanja, ki jih je preučilo, jasne strategije za obravnavanje izzivov čezmejnih regij, ki so jih zajemali, vendar so bile možnosti programov za sprostitev zmogljivosti teh regij omejene zaradi slabosti pri izvajanju in neučinkovitosti v zvezi z informacijami za spremljanje. Del priporočil, navedenih v nadaljevanju, je naslovljenih na organe, pristojne za programe, ki jih je Sodišče preučilo, vendar glede ne široko pokritost meni, da veljajo tudi za druge organe, pristojne za programe. Organi, pristojni za programe, so Sodišču posredovali svoje odzive na ta priporočila (glej Prilogo VI).

94

S programi sodelovanja ni mogoče obravnavati vseh čezmejnih izzivov, ker imajo omejen proračun in ker je treba nekatere izzive obravnavati na nacionalni ravni med državami članicami. Sodišče je ugotovilo, da so organi, pristojni za programe, sicer analizirali izzive, vendar jih niso prednostno razvrstili, da bi se osredotočili na najbolj pereče za posamezno čezmejno območje (glej odstavke 36–43).

95

V zvezi s strategijo je bila intervencijska logika programov sodelovanja trdna, izzivi, prednostne osi, tematski in specifični cilji ter razpisi za zbiranje predlogov projektov pa so bili med seboj povezani. V programskih dokumentih so bili določeni tudi postopki za usklajevanje programov sodelovanja z drugimi skladi. V izbirnih postopkih, kot so bili opisani v programskih dokumentih, je bila pomembna čezmejna narava projektov, ki naj bi se sofinancirali, kar se je odražalo v namenu partnerjev iz različnih držav/regij, da bodo aktivno sodelovali (glej odstavke 47–50).

96

Sodišče pa je ugotovilo, da v 14 primerih od 23 programov sodelovanja v njegovem vzorcu ni bilo jasne razmejitve glede področij podpore in vrst operacij, ki naj bi se sofinancirale, med programi sodelovanja in glavnimi programi, zaradi česar je prišlo do položaja, ko bi se lahko ista vrsta operacij financirala iz obeh virov. Obstaja tveganje, da bi se zaradi prekrivanja področij, upravičenih do financiranja iz programa Interreg in tudi glavnega programa ESRR, zahtevana osredotočenost na dejanske potrebe zmanjšala. Potreba po povečanju dodane vrednosti intervencij EU je posebno pomembna, ker se bo proračun za program Interreg v obdobju 2021–2027 zmanjšal in bo tematska osredotočenost manjša kot v obdobju 2014–2020 (glej odstavka 56 in 59).

97

Sodišče je ugotovilo tudi projekte s pomanjkljivimi dokazili o njihovi čezmejni naravi, saj je bilo sodelovanje med partnerji omejeno na predložitev skupnega predloga projekta, da bi se zagotovila finančna sredstva za intervencije (glej odstavek 62).

Priporočilo 1 – Bolje osredotočiti programe sodelovanja

1. Preučeni organi, pristojni za programe sodelovanja, naj:
   1. zagotovijo, da bo v programskih dokumentih zapisano, da so programi osredotočeni na drugačne vrste projektov za prednostne naložbe, ki se z njimi podpirajo, kot glavni programi sosednjih regij;
   2. uskladijo podporo, kadar posegajo na ista področja podpore kot glavni programi sosednjih regij.
2. Komisija naj na podlagi zgornjih priporočil pri sprejemanju programov sodelovanja in glavnih programov zahteva, da so sofinancirani projekti dopolnilni.

Časovni okvir: do decembra 2022.

98

Večina organov, pristojnih za programe, projektov ni razvrstila glede na kakovost, da bi zagotovila obravnavo samo najboljših predlogov za financiranje, kar je bistvena opustitev, kadar so sredstva omejena. Poleg tega nekateri programi sodelovanja niso imeli najnižjega praga, ki bi ga moral doseči predlog projekta, da bi bil izbran, kar je zlasti pomembno v smislu zagotavljanja njihove čezmejne narave in prispevka k obravnavanju najbolj perečih izzivov v regiji (glej odstavke 66–69).

Priporočilo 2 – Prednostno razvrstiti in podpreti projekte glede na njihovo kakovost na podlagi točkovanja

Da bi bili izbrani projekti, s katerimi se najbolje obravnavajo izzivi čezmejnih regij in uresničujejo cilji programov sodelovanja, naj preučeni organi, pristojni za programe:

1. uporabljajo sistem kakovosti kot del postopka vrednotenja projektov in
2. za financiranje predlagajo samo tiste projekte, ki so dosegli najnižji prag, vključno z najnižjim pragom za čezmejno naravo projekta.

Časovni okvir: do decembra 2022.

99

Specifični cilji so temeljili na merilih po načelih SMART, kazalniki izložkov in rezultatov pa so bili na splošno merljivi, vendar so bile ugotovljene slabosti v zvezi z ustreznostjo in uresničljivostjo kazalnikov izložkov in rezultatov: nekateri kazalniki niso odražali namena specifičnega cilja, ki se je obravnaval v okviru projekta, pri nekaterih pa ni bilo ustreznega ravnotežja med izvedljivostjo in ambicioznostjo. Organi, pristojni za programe, so v večini primerov uporabljali kazalnike, ki niso zajemali čezmejnega učinka (glej odstavke 73–78).

Priporočilo 3 – Uporabiti kazalnike, namenjene zajetju učinka čezmejnih projektov

Komisija naj pri ocenjevanju programov sodelovanja med procesom njihove odobritve:

1. tesno sodeluje z organi, pristojnimi za programe, da bi se spodbujala izbira skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov, ki so relevantni za vrste ukrepov, ki se bodo s programi izvajali, in s katerimi je zato mogoče meriti dosežke in učinke čezmejnih projektov;
2. v primerih, v katerih skupnih kazalnikov ni mogoče uporabiti, sodeluje z organi, pristojnimi za programe, da se oceni ustreznost specifičnih kazalnikov izložkov in rezultatov pri merjenju dosežkov in učinkov čezmejnih projektov na podlagi razpoložljivih smernic Komisije.

Časovni okvir: do decembra 2022.

100

Sodišče je ugotovilo več slabosti v zvezi s preučenimi podatki, na katerih temeljijo regionalni statistični podatki, ki se uporabljajo za merjenje kazalnikov. Podatki bodisi niso bili na voljo ali pa niso bili dovolj usklajeni med državami članicami, da bi zanesljivo zajemali čezmejni učinek podprtih operacij (glej odstavek 79).

101

Smernice Komisije za organe, pristojne za programe, so se v zadnjih dveh programskih obdobjih izboljšale. V usmerjevalnih dokumentih za meje za obdobje 2021–2027 je bila zagotovljena bolj usmerjena analiza, vključno s predlogi, kot v dokumentih o stališču za obdobje 2014–2020 (glej odstavke 82–85).

102

Organi, pristojni za programe sodelovanja, so uporabili ukrepe, ki so bili na voljo v okviru pobud CRII in CRII+, da bi ublažili učinke izbruha COVID-19. Zelo malo čezmejnih projektov je bilo zaradi pandemije začasno ustavljenih ali odpovedanih, predvsem zato, ker so bile za velik del projektov že sklenjene pogodbe v okviru programa Interreg. Učinek krize je bil kljub temu opazen in organi, pristojni za programe, so si prizadevali, da bi podprli izvajanje projektov, za katere so bile pogodbe že sklenjene (glej odstavka 88 in 89).

103

Komisija je zakonodajne predloge za obdobje 2021–2027 pripravila pravočasno, vendar sta jih sozakonodajalca sprejela šele po začetku programskega obdobja. Ta zamuda je resno vplivala na pripravo programov sodelovanja in onemogočila nemoten začetek novega programskega obdobja (glej odstavka 91 in 92).

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu 19. maja 2021.

Priloge

Priloga I – Seznam programov sodelovanja iz sklopa Interreg V‑A za notranje meje za obdobje 2014–2020

Komisija je za obdobje 2014–2020 skupaj odobrila 53 čezmejnih programov sodelovanja za notranje meje. Na sliki 9 so ti programi prikazani na zemljevidu. Črtkana območja so del dveh ali več programskih območij hkrati.

V spodnji tabeli je seznam 53 programov sodelovanja skupaj s skupnim proračunom in prispevkom EU. Programi sodelovanja, ki jih je preučilo Sodišče, so označeni z odebeljenim tiskom.

	Naziv	CCI	Skupni proračun operativnega programa (v EUR)	Skupni prispevek EU (v EUR)
1	Belgium – Germany – The Netherlands (Euregio Maas-Rijn)	2014TC16RFCB001	140 434 645	96 000 250
2	Austria – Czech Republic	2014TC16RFCB002	115 076 396	97 814 933
3	Slovakia – Austria	2014TC16RFCB003	89 285 509	75 892 681
4	Austria – Germany/Bavaria	2014TC16RFCB004	64 332 186	54 478 064
5	Spain – Portugal (POCTEP)	2014TC16RFCB005	484 687 353	365 769 686
6	Spain – France – Andorra (POCTEFA)	2014TC16RFCB006	288 964 102	189 341 397
7	Hungary – Croatia	2014TC16RFCB008	73 900 028	60 824 406
8	Germany/Bavaria – Czech Republic	2014TC16RFCB009	121 617 825	103 375 149
9	Austria – Hungary	2014TC16RFCB010	95 870 327	78 847 880
10	Germany/Brandenburg – Poland	2014TC16RFCB011	117 826 565	100 152 579
11	Poland – Slovakia	2014TC16RFCB012	210 114 137	178 597 014
12	Poland – Denmark – Germany –Lithuania – Sweden (South Baltic)	2014TC16RFCB013	100 614 276	82 978 784
13	Finland – Estonia – Latvia – Sweden (Central Baltic)	2014TC16RFCB014	170 544 922	132 628 689
14	Slovakia – Hungary	2014TC16RFCB015	183 304 695	155 808 987
15	Sweden – Norway	2014TC16RFCB016	94 399 930	47 199 965
16	Germany/Saxony – Czech Republic	2014TC16RFCB017	189 274 570	157 967 067
17	Poland – Germany/Saxony	2014TC16RFCB018	82 353 025	70 000 069
18	Germany/Mecklenburg-Vorpommern – Brandenburg – Poland	2014TC16RFCB019	157 647 549	134 000 414
19	Greece – Italy	2014TC16RFCB020	123 176 901	104 700 362
20	Romania – Bulgaria	2014TC16RFCB021	258 504 126	215 745 513
21	Greece – Bulgaria	2014TC16RFCB022	130 262 835	110 723 408
22	Germany – The Netherlands	2014TC16RFCB023	443 059 158	222 159 360
23	Germany – Austria – Switzerland – Liechtenstein (Alpenrhein – Bodensee – Hochrhein)	2014TC16RFCB024	56 554 900	39 588 430
24	Czech Republic – Poland	2014TC16RFCB025	266 143 190	226 221 710
25	Sweden – Denmark – Norway (Öresund – Kattegat – Skagerrak)	2014TC16RFCB026	271 376 522	135 688 261
26	Latvia – Lithuania	2014TC16RFCB027	82 255 348	69 621 072
27	Sweden – Finland – Norway (Botnia – Atlantica)	2014TC16RFCB028	61 284 055	36 334 420
28	Slovenia – Croatia	2014TC16RFCB029	55 690 913	46 114 193
29	Slovakia – Czech Republic	2014TC16RFCB030	106 046 429	90 139 463
30	Lithuania – Poland	2014TC16RFCB031	70 769 277	60 153 883
31	Sweden – Finland – Norway (Nord)	2014TC16RFCB032	94 617 296	60 413 727
32	Italy – France (Maritime)	2014TC16RFCB033	199 649 897	169 702 411
33	France – Italy (ALCOTRA)	2014TC16RFCB034	233 972 102	198 876 285
34	Italy – Switzerland	2014TC16RFCB035	118 281 056	100 221 466
35	Italy – Slovenia	2014TC16RFCB036	92 588 182	77 929 954
36	Italy – Malta	2014TC16RFCB037	51 708 438	43 952 171
37	France – Belgium – The Netherlands – United Kingdom (Les Deux Mers / Two seas / Twee Zeeën)	2014TC16RFCB038	392 143 504	256 648 702
38	France – Germany – Switzerland (Rhin supérieur / Oberrhein)	2014TC16RFCB039	210 615 695	109 704 965
39	France – United Kingdom (Manche / Channel)	2014TC16RFCB040	315 264 678	223 046 948
40	France – Switzerland	2014TC16RFCB041	102 823 622	65 890 505
41	Italy – Croatia	2014TC16RFCB042	236 890 849	201 357 220
42	Belgium – France (France – Wallonie – Vlaanderen)	2014TC16RFCB044	283 295 074	169 977 045
43	France – Belgium – Germany – Luxembourg (Grande Région / Großregion)	2014TC16RFCB045	234 606 265	139 802 646
44	Belgium – The Netherlands (Vlaanderen – Nederland)	2014TC16RFCB046	305 151 170	152 575 585
45	United Kingdom – Ireland (Ireland – Northern Ireland – Scotland)	2014TC16RFCB047	282 761 998	240 347 696
46	United Kingdom/Wales – Ireland	2014TC16RFCB048	98 998 059	79 198 450
47	Romania – Hungary	2014TC16RFCB049	231 861 763	189 138 672
48	Estonia – Latvia	2014TC16RFCB050	46 728 715	38 933 803
49	Italy – Austria	2014TC16RFCB052	98 380 352	82 238 866
50	Slovenia – Hungary	2014TC16RFCB053	18 641 195	14 795 015
51	Slovenia – Austria	2014TC16RFCB054	57 213 193	47 988 355
52	Greece – Cyprus	2014TC16RFCB055	64 560 486	54 876 411
53	Germany – Denmark	2014TC16RFCB056	121  306 000	89 634 975
	Vsi programi čezmejnega sodelovanja za notranje meje		8 597 431 283	6 346 119 962
	Programi čezmejnega sodelovanja za notranje meje, ki jih je preučilo Sodišče		3 508 658 525	2 708 476 109

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi programov sodelovanja za obdobje 2014–2020

Priloga II – Seznam programov transnacionalnega sodelovanja iz sklopa Interreg V-B za obdobje 2014–2020

V programskem obdobju 2014–2020 je sklop Interreg V-B zajemal 15 programov sodelovanja v skupni vrednosti 2,1 milijarde EUR.

To so: North sea, North-west Europe, Northern periphery and Arctic, Baltic Sea, Danube area, Atlantic area, Alpine space, Central Europe, Adriatic – Ionian, Balkan –Mediterranean, South-west Europe, Mediterranean area, Caribbean area, Amazonia in Indian Ocean area. Države, ki jih zajema posamezen program sodelovanja, so prikazane na sliki 10.

Poleg financiranja s sklopom Interreg B je Evropski svet sprejel še štiri makroregionalne strategije⁴⁷:

• strategijo EU za regijo Baltskega morja (2009),
• strategijo EU za Podonavje (2010),
• strategijo EU za regijo Jadranskega in Jonskega morja (2014) in
• strategijo EU za alpsko regijo (2015).

Štiri makroregionalne strategije se nanašajo na 19 držav članic EU in osem tretjih držav, kot je prikazano na sliki 11.

Priloga III – Seznam tematskih ciljev (TC) za sklop Interreg V-A za notranje meje za obdobje 2014–2020

Podatki z dne 31. 12. 2020

TC	Naziv	Prispevek EU skupaj (v EUR)	V %
TC 1	Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij	872 076 167	13,7 %
TC 2	Izboljšanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), njihove uporabe in kakovosti	0	0 %
TC 3	Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP)	300 110 731	4,7 %
TC 4	Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih	161 017 673	2,5 %
TC 5	Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj	279 299 676	4,4 %
TC 6	Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov	1 478 698 158	23,2 %
TC 7	Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah	593 085 445	9,3 %
TC 8	Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile	375 390 004	5,9 %
TC 9	Spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji	216 707 527	3,4 %
TC 10	Vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za pridobitev spretnosti ter vseživljenjsko učenje	116 666 051	1,8 %
TC 11	Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter učinkovita javna uprava	569 531 414	9,0 %
	Več TC	940 330 421	14,8 %
	Tehnična pomoč	319 783 299	5,0 %
	Brez izbranega tematskega cilja (prazno)	123 423 396	1,9 %
	SKUPAJ	6 346 119 962	100 %

Vir: odprta podatkovna platforma za sklade ESI

Priloga IV – Seznam desetih najpogosteje uporabljenih intervencijskih kod za sklop Interreg V-A za notranje meje v obdobju 2014–2020

Podatki z dne 31. 12. 2020

Koda	Opis	Prispevek EU skupaj (v EUR)	V % (skupnega zneska)
94	Varstvo, razvoj in spodbujanje javnega kulturnega bogastva in dediščine	444 477 809	7 %
87	Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje podnebnih tveganj, na primer erozije, požarov, neviht in suše, vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč	355 767 156	6 %
34	Druge obnovljene ali posodobljene ceste (avtoceste ter nacionalne, regionalne ali lokalne ceste)	310 554 407	5 %
119	Naložbe v institucionalne zmogljivosti ter učinkovitost javnih uprav in javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za reformo, boljšo zakonodajo in dobro upravljanje	303 568 412	5 %
121	Tehnična pomoč: priprava, izvajanje, spremljanje in pregled	295 745 460	5 %
62	Prenos tehnologije ter sodelovanje med univerzami in podjetji, predvsem v korist MSP	272 901 928	4 %
85	Varstvo in izboljšanje biotske raznovrstnosti, varstvo narave in zelena infrastruktura	271 919 799	4 %
91	Razvoj in spodbujanje turističnega potenciala naravnih območij	254 307 765	4 %
60	Raziskave in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih in kompetenčnih središčih, vključno z mreženjem	223 236 862	4 %
112	Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa	205 317 652	3 %
	Deset najpogosteje uporabljenih intervencijskih kod skupaj	2 937 797 250	46 %
	Vse ostalo	3 408 322 712	54 %
	SKUPAJ	6 346 119 962	100 %

Vir: odprta podatkovna platforma za sklade ESI

Priloga V – Seznam preučenih programov sodelovanja, vrsta opravljenega pregleda in glavni programi, izbrani za primerjavo

V spodnji tabeli je navedenih 23 programov sodelovanja ter njihov skupni proračun, prispevek EU in vrsta pregleda, ki ga je Sodišče opravilo za posamezni program:

• v preprostem dokumentacijskem pregledu (skupaj deset programov) je preučilo: čezmejne izzive, analizo SWOT in/ali socialno-ekonomsko analizo, intervencijsko logiko, osredotočenost programa v primerjavi z dvema glavnima programoma iz sosednjih regij, kazalnike, postopek ocenjevanja čezmejne narave projektov, postopek usklajevanja z drugimi skladi ESI, dokumente o stališču in usmerjevalne dokumente za meje ter fazo priprave na obdobje 2021–2027,
• v razširjenem dokumentacijskem pregledu (skupaj deset programov) je Sodišče dodatno preučilo: razpise za zbiranje predlogov, postopek izbire projektov in pristop, ki je bil uporabljen, da se privabijo predlogi projektov („od zgoraj navzdol” ali „od spodaj navzgor”),
• v pregledu na kraju samem (skupaj trije programi) je Sodišče dodatno preučilo vzorec štirih projektov in njihovo čezmejno naravo.

	Naziv	CCI	Skupni proračun operativnega programa (v EUR)	Skupni prispevek EU (v EUR)	Vrsta pregleda, ki ga je opravilo Sodišče
1	Belgium – Germany – The Netherlands (Euregio Maas-Rijn)	2014TC16RFCB001	140 434 645	96 000 250	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Belgija: OP Flanders (regionalni)	2014BE16RFOP002	435 508 941	175 592 099
	Glavni program 2 Nemčija: OP North Rhine-Westphalia (regionalni)	2014DE16RFOP009	2 423 462 022	1 211 731 011
2	Austria – Germany/Bavaria	2014TC16RFCB004	64 332 186	54 478 064	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Avstrija: OP Investments in Growth and Employment (nacionalni)	2014AT16RFOP001	2 037 475 362	536 262 079
	Glavni program 2 Nemčija: OP Bayern 2014–2020 EFRE (regionalni)	2014DE16RFOP002	1 478 842 432	494 704 308
3	Spain – Portugal (POCTEP)	2014TC16RFCB005	484 687 353	365 769 686	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Španija: OP Andalucía 2014–2020 (regionalni)	2014ES16RFOP003	3 951 571 669	3 200 907 333
	Glavni program 2 Portugalska: OP Norte 2014–2020 (regionalni)	2014PT16M2OP001	4 209 657 730	3 378 770 731
4	Spain – France – Andorra (POCTEFA)	2014TC16RFCB006	288 964 102	189 341 397	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Španija: Cataluña (regionalni)	2014ES16RFOP011	1 671 234 350	835 617 175
	Glavni program 2 Francija: Languedoc-Roussillon (regionalni)	2014FR16M0OP006	754 041 639	431 686 793
5	Germany/Bavaria – Czech Republic	2014TC16RFCB009	121 617 825	103 375 149	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Nemčija: OP Bayern 2014–2020 (regionalni)	2014DE16RFOP002	1 478 842 432	494 704 308
	Glavni program 2 Češka: Integrated ROP Growth 2014–2020 (nacionalni)	2014CZ16RFOP002	5 575 445 155	4 763 230 350
6	Austria – Hungary	2014TC16RFCB010	95 870 327	78 847 880	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Avstrija: OP Investments in Growth and Employment (nacionalni)	2014AT16RFOP001	2 037 475 362	536 262 079
	Glavni program 2 Madžarska: OP Economic Development and Innovation 2014–2020 (nacionalni)	2014HU16M0OP001	8 813 195 514	7 733 969 530
7	Poland – Lithuania – Denmark – Germany –Sweden (South Baltic)	2014TC16RFCB013	100 614 276	82 978 784	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Poljska: Regional OP Pomorskie 2014–2020 (regionalni)	2014PL16M2OP011	2 193 896 122	1 864 811 698
	Glavni program 2 Litva: OP for EU Structural Funds Investments for 2014–2020 (nacionalni)	2014LT16MAOP001	7 887 798 523	6 709 396 130
8	Finland – Estonia – Latvia – Sweden (Central Baltic)	2014TC16RFCB014	170 544 922	132 628 689	pregled na kraju samem
	Glavni program 1 Finska: Sustainable growth and jobs for Finland 2014–2020 (nacionalni)	2014FI16M2OP001	2 570 429 202	1 285 214 601
	Glavni program 2 Estonija: Estonia’s Investment for Growth and Jobs 2014–2020 (nacionalni)	2014EE16M3OP001	4 891 748 878	3 499 202 664
9	Slovakia – Hungary	2014TC16RFCB015	183 304 695	155 808 987	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Slovaška: Integrated Regional OP 2014–2020 (nacionalni)	2014SK16RFOP002	2 059 278 976	1 699 941 778
	Glavni program 2 Madžarska: Economic Development and Innovation 2014–2020 (nacionalni)	2014HU16M0OP001	8 813 195 514	7 733 969 530
10	Sweden – Norway	2014TC16RFCB016	94 399 930	47 199 965	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Švedska: OP Mellersta Norrland (regionalni)	2014SE16RFOP007	289 910 518	144 955 259
11	Germany/Saxony – Czechia	2014TC16RFCB017	189 274 570	157 967 067	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Nemčija: OP Sachsen 2014–2020 (regionalni)	2014DE16RFOP012	2 341 365 486	1 873 092 389
	Glavni program 2 Češka: Integrated ROP Growth 2014–2020 (nacionalni)	2014CZ16RFOP002	5 575 445 155	4 763 230 350
12	Romania – Bulgaria	2014TC16RFCB021	258 504 126	215 745 513	razširjen dokumentacijski pregled48
	Glavni program 1 Romunija: Romanian Regional OP (nacionalni)	2014RO16RFOP002	8 384 288 100	6 860 000 000
	Glavni program 2 Bolgarija: Bulgarian regional OP Regions in Growth (nacionalni)	2014BG16RFOP001	1 543 182 113	1 311 704 793
13	Germany – Austria – Switzerland – Liechtenstein (Alpenrhein – Bodensee – Hochrhein)	2014TC16RFCB024	56 554 900	39 588 430	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Nemčija: ROP Baden-Württemberg Innovation and Energy 2014–2020 (regionalni)	2014DE16RFOP001	493 170 076	246 585 038
	Glavni program 2 Avstrija: ERDF OP Growth and Employment Austria 2014–2020 (nacionalni)	2014AT16RFOP001	2 073 339 826	536 262 079
14	Czechia – Poland	2014TC16RFCB025	266 143 190	226 221 710	pregled na kraju samem
	Glavni program 1 Češka: Integrated Regional OP 2014–2020 (nacionalni)	2014CZ16RFOP002	5 575 445 155	4 763 230 350
	Glavni program 2 Poljska: Regional OP Dolnośląskie 2014–2020 (regionalni)	2014PL16M2OP001	2 659 054 816	2 252 546 589
15	Sweden – Finland – Norway (Botnia – Atlantica)	2014TC16RFCB028	61 284 055	36 334 420	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Švedska: OP Upper Norrland (regionalni)	2014SE16RFOP008	421 646 628	210 823 314
	Glavni program 2 Finska: Sustainable growth and jobs 2014–2020 (nacionalni)	2014FI16M2OP001	2 570 429 202	1 285 214 601
16	Slovakia – Czechia	2014TC16RFCB030	106 046 429	90 139 463	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Slovaška: OP Integrated Infrastructure 2014–2020 (nacionalni)	2014SK16M1OP001	4 646 130 079	3 949 210 563
	Glavni program 2 Češka: Integrated Regional OP 2014–2020 (nacionalni)	2014CZ16RFOP002	5 575 445 155	4 763 230 350
17	Italy – Slovenia	2014TC16RFCB036	92 588 182	77 929 954	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Italija: ROP Friuli Venezia Giulia (regionalni)	2014IT16RFOP009	230 779 184	115 389 592
	Glavni program 2 Slovenija: OP for the Implementation of the EU Cohesion Policy (nacionalni)	2014SI16MAOP001	3 818 118 670	3 067 924 925
18	Italy – Malta	2014TC16RFCB037	51 708 438	43 952 171	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Italija: ROP Sicilia ERDF 2014–2020 (regionalni)	2014IT16RFOP016	4 273 038 791	3 418 431 018
	Glavni program 2 Malta: OP Malta – Fostering a competitive and sustainable economy to meet our challenges 2014–2020 (nacionalni)	2014MT16M1OP001	709 109 686	580 096 106
19	Italy – Croatia	2014TC16RFCB042	236 890 849	201 357 220	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Italija: Apulia Regional OP 2014–2020 (regionalni)	2014IT16M2OP002	7 120 958 992	3 560 479 496
	Glavni program 2 Hrvaška: OP Competitiveness and Cohesion 2014–2020 (nacionalni)	2014HR16M1OP001	8 036 770 938	6 831 255 232
20	France – Belgium – Germany – Luxembourg (Greater Region)	2014TC16RFCB045	234 606 265	139 802 646	pregled na kraju samem
	Glavni program 1 Francija: OP ERDF/ESF Lorraine and Vosges 2014–2020 (regionalni)	2014FR16M0OP015	689 879 511	409 839 615
	Glavni program 2 Belgija: OP Wallonia-2020.EU (regionalni)	2014BE16RFOP003	1 700 524 237	681 639 700
21	United Kingdom/Wales – Ireland	2014TC16RFCB048	98 998 059	79 198 450	razširjen dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Združeno kraljestvo: ERDF West Wales and The Valleys (regionalni)	2014UK16RFOP005	1 829 859 998	1 206 110 065
	Glavni program 2 Irska: Southern & Eastern ROP (regionalni)	2014IE16RFOP002	500 132 354	250 066 177
22	Estonia – Latvia	2014TC16RFCB050	46 728 715	38 933 803	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Estonija: Operational Program for Cohesion Policy Funds 2014–2020 (nacionalni)	2014EE16M3OP001	4 655 679 786	3 499 202 664
	Glavni program 2 Latvija: Growth and employment 2014–2020 (nacionalni)	2014LV16MAOP001	5 192 801 940	4 418 233 214
23	Greece – Cyprus	2014TC16RFCB055	64 560 486	54 876 411	preprost dokumentacijski pregled
	Glavni program 1 Grčija: Crete OP (regionalni)	2014GR16M2OP011	449 652 852	359 722 280
	Glavni program 2 Ciper: OP Competitiveness and sustainable development (nacionalni)	2014CY16M1OP001	699 726 575	594 767 585

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi programov sodelovanja in glavnih programov za obdobje 2014–2020

Priloga VI – Odzivi organov, pristojnih za programe, na priporočili 1a in 2

Nekatera priporočila Sodišča so naslovljena na organe, pristojne za programe, ki so odgovorni za njihovo izvajanje. Sodišče je zato zaprosilo za njihove odzive na svoja priporočila. Prejeti odgovori skupaj z razlogi za to, zakaj nekateri organi njegovih priporočil niso sprejeli (ali pa so jih le delno), so povzeti v nadaljevanju.

Kratice in okrajšave

BDP: bruto domači proizvod

CRII: naložbena pobuda v odziv na koronavirus

CRII+: naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

GD REGIO: Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko

Interreg: kratica, ki se na splošno uporablja za program EU za medregionalno sodelovanje

NUTS: skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

SMART: specifičen, merljiv, dosegljiv, relevanten in časovno določen

SWOT: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti

TC: tematski cilj

Glosar

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo neravnovesja med regijami.

Evropski strukturni in investicijski skladi: pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Evropsko teritorialno sodelovanje: okvir za medregionalno, čezmejno in transnacionalno sodelovanje na področju izmenjave politik in izvajanja skupnih ukrepov.

Intervencijska logika: povezave med cilji predloga, načrtovanimi vložki in dejavnostmi ter načrtovanimi rezultati in učinkom.

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus: sveženj ukrepov za fleksibilno uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19.

Odbor za spremljanje: organ, ki nadzira izvajanje operativnega programa, sestavljen pa je iz predstavnikov organov držav članic in Komisije kot opazovalke.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni organ (javni ali zasebni), ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Prednostna naložba: del prednostne osi.

Prednostna os: eden ključnih ciljev operativnega programa, razdeljen na eno ali več prednostnih naložb.

Skupni sekretariat: urad, ki pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje programa evropskega teritorialnega sodelovanja ter upravičence obvešča o morebitnih priložnostih za financiranje in podpira izvajanje projektov.

Tematski cilj: načrtovani skupni rezultat prednostne naložbe, razdeljen na specifične cilje za namen izvajanja.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Ladislav Balko, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Branislav Urbanič, atašejka v njegovem kabinetu Zuzana Franková, vodilni upravni uslužbenec Niels-Erik Brokopp, vodja naloge Chrysoula Latopoulou, namestnik vodje naloge Dennis Wernerus ter revizorji Thierry Lavigne, Katarzyna Solarek, Ana Popescu, Aleksandar Latinov, Angelika Zych, Aino Nyholm, Nils Odins in Francisco Carretero Llorente. Jezikovno podporo je zagotovil James Verity.

Končne opombe

¹ Člen 174 PDEU.

² Uvodna izjava 4 Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje” iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

³ Člen 3(2) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta” ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR) (UL L 347, 20.12.2013, str. 293).

⁴ Uvodna izjava 5 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁵ COM(2017) 534 final, sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, 20.9.2017, str. 6.

⁶ Collecting solid evidence to assess the needs to be addressed by Interreg cross-border cooperation programmes, SWECO, t33, Politecnico di Milano in Nordregio za GD REGIO, november 2016, str. 64–91.
Easing legal and administrative obstacles in EU border regions , Metis GmbH, Panteia BV, AEIDL – Association Européenne pour l'Information sur le Développement Local, CASE – Center for Social and Economic Research za GD REGIO, marec 2017.
Quantification of the effects of legal and administrative border obstacles in land border regions, Politecnico di Milano za GD REGIO, maj 2017.

⁷ Člen 4(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁸ Člen 2 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁹ Člen 12(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

¹⁰ S členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1059/2003 z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 3) je bilo gospodarsko ozemlje držav članic razdeljeno na manjše regije, da bi se omogočili zbiranje, obdelava in razširjanje regionalnih statističnih podatkov. V členu 3(2) navedene uredbe so regije držav članic razvrščene v tri kategorije glede na pragove, opredeljene s številom prebivalstva. V regijah ravni 1 (NUTS 1) živi od 3 do 7 milijonov ljudi in se naprej delijo na regije ravni 2 (NUTS 2), v katerih živi od 800 000 do 3 milijone ljudi. Regije ravni 2 se nato delijo na regije ravni 3 (NUTS 3), v katerih živi od 150 000 do 800 000 ljudi.

¹¹ Člen 3(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

¹² Člen 104(7) kompromisnega besedila zaradi sprejetja dogovora o novi uredbi o skupnih določbah, 25.2.2021.

¹³ Člen 3 potrditve končnega kompromisnega besedila zaradi sprejetja dogovora o uredbi o posebnih določbah za cilj evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (nova uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju), 11.12.2020.

¹⁴ Člen 9(2) kompromisnega besedila zaradi sprejetja dogovora o novi uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.

¹⁵ Oddelek II(8) dokumenta Notice C(90) 1562/3 to the Member States, laying down guidelines for operational programmes which Member States are invited to establish in the framework of a Community initiative concerning border areas (Interreg) (UL C 215, 30.8.1990, str. 4).

¹⁶ Člen 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 38).

¹⁷ Člen 3(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

¹⁸ Člen 21(1) Uredbe (ES) št. 1080/2006 z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 10).

¹⁹ Člen 20(2)(b) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²⁰ COM(2017) 534 final, str. 2–4.

²¹ Uvodna izjava 33 in člen 23(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²² Uvodna izjava 88 uredbe o skupnih določbah.

²³ Člen 9 uredbe o skupnih določbah.

²⁴ Člen 6(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²⁵ Člen 8(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²⁶ Člena 96(1) in (2)(a)(b) uredbe o skupnih določbah ter člen 8(1) in (2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²⁷ Člen 14 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

²⁸ Člen 16 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju in Priloga k njej.

²⁹ Evropsko teritorialno sodelovanje, Work Package 11, Ex post evaluation of Cohesion Policy programmes 2007-2013, focusing on the ERDF and the Cohesion Fund, družba ADE po pogodbi z GD REGIO, julij 2016.

³⁰ Člen 15 kompromisnega besedila zaradi sprejetja dogovora o novi uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.

³¹ Uredba (EU) 2020/460 z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (v nadaljnjem besedilu: uredba o CRII) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

³² Uredba (EU) 2020/558 z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: uredba o CRII+) (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

³³ COM(2018) 373 final, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru z dne 29. maja 2018.

³⁴ Člen 8(2)(a) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

³⁵ Uvodna izjava 19 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

³⁶ Priloga XI k uredbi o skupnih določbah, prednostna naložba 9a.

³⁷ Uvodna izjava 88 uredbe o skupnih določbah.

³⁸ Člen 8(5)(a) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

³⁹ Člen 12(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴⁰ Člen 12(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴¹ Člen 8(2)(b) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴² Člen 8(2)(b) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴³ Priloga k uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴⁴ Člen 16(3) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

⁴⁵ Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 2/2017 – Pogajanja Komisije o partnerskih sporazumih in programih na področju kohezije za obdobje 2014–2020: poraba je bolj osredotočena na prioritete strategije Evropa 2020, vendar je ureditev za merjenje smotrnosti vedno bolj zapletena, priporočilo 1, str. 79.

⁴⁶ Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 17/2018 – Ukrepi Komisije in držav članic v zadnjih letih programskega obdobja 2007–2013 so obravnavali slabo črpanje sredstev, vendar so bili premalo osredotočeni na rezultate, odstavek 84, str. 44.

⁴⁷ COM(2019) 21 final, poročilo Komisije o izvajanju makroregionalnih strategij EU z dne 29. januarja 2019.

⁴⁸ Sodišče je sprva nameravalo ta program sodelovanja preučiti na kraju samem. Zaradi omejitev potovanj zaradi COVID-19 je moralo vrsto pregleda spremeniti v razširjeni dokumentacijski pregled.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	25. 9. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	26. 3. 2021
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	19. 5. 2021
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	7. 6. 2021

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-6386-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/89626	QJ-AB-21-016-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-6430-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/636249	QJ-AB-21-016-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Slika 5: avtor ikon: Pixel perfect, https://flaticon.com.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.