Predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2021

Predsednikov predgovor

Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2021 je prvo v novem programskem obdobju 2021–2027. Pandemija COVID-19 je tudi v letu 2021 močno obremenjevala Evropsko unijo in njene države članice. Sodišče je kot zunanji revizor Evropske unije storilo vse v svoji moči, da je lahko kljub stalnim operativnim težavam zaradi krize, ki je posledica pandemije COVID-19, še naprej zagotavljalo uspešno javno revidiranje v EU.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi letos prišlo do zaključka, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Daje mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2021. Prihodki za leto 2021 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak.

Poleg tradicionalnih proračunskih sredstev, dogovorjenih v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je EU začela izvajati pobudo NextGenerationEU. V okviru tega svežnja za okrevanje se bodo z izdajo dolžniških finančnih instrumentov zagotovila dodatna sredstva. Za mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je namenjeno približno 90 % finančnih sredstev pobude NextGenerationEU.

Sodišče je pripravilo dve ločeni mnenji o zakonitosti in pravilnosti odhodkov za leto 2021: eno za tradicionalni proračun EU in drugo za RRF.

Za leto 2021 po oceni Sodišča stopnja napake pri proračunskih odhodkih EU znaša 3,0 % (2020: 2,7 %).

V letu 2021 je bilo v odhodkih RRF zajeto edino plačilo državi članici (Španiji). Sodišče meni, da eden od 52 mejnikov, vključenih v španski zahtevek za plačilo, ni bil izpolnjen. Po njegovem mnenju s tem povezana napaka ni pomembna. Ocena Sodišča je temeljila na pogoju za plačila, tj. na tem, da so bili mejniki in ciljne vrednosti zadovoljivo izpolnjeni. Skladnost s pravili EU in nacionalnimi pravili ni bila del ocene pravilnosti.

Kar zadeva pomembna področja porabe proračuna EU, za katera Sodišče zagotavlja posebno oceno, je stopnja napake pomembna za Enotni trg, inovacije in digitalno ter Kohezijo, odpornost in vrednote. Za Naravne vire in okolje Sodišče na podlagi preizkušanja transakcij in drugih dokazov, pridobljenih v okviru sistema kontrol, ugotavlja, da je stopnja napake blizu praga pomembnosti. Rezultati Sodišča kažejo tudi, da stopnja napake ni bila pomembna za neposredna plačila, ki pomenijo 68 % porabe v tem razdelku večletnega finančnega okvira, vendar je bila na splošno pomembna za področja porabe, ki jih je Sodišče opredelilo kot področja z visokim tveganjem (razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo ter okoljski in podnebni ukrepi). Stopnja napake za Evropsko javno upravo je pod pragom pomembnosti.

Sodišče že več let revidira prihodke in porabo EU tako, da razlikuje med proračunskimi področji, pri katerih meni, da so tveganja za zakonitost in pravilnost visoka, in tistimi, pri katerih meni, da so nizka. Zaradi načina sestave in razvoja proračuna EU se je delež odhodkov z visokim tveganjem v revidirani populaciji v primerjavi s prejšnjimi leti nadalje povečal in pomeni približno 63 % revidirane populacije Sodišča za leto 2021 (2020: 59 %). Sodišče ocenjuje, da je stopnja napake za to vrsto odhodkov znašala 4,7 % (2020: 4,0 %). Glede na navedeno daje za odhodke negativno mnenje.

Ocenjena stopnja napake za odhodke z nizkim tveganjem, ki so pomenili preostalih približno 37 % (2020: 41 %) revidirane populacije Sodišča, je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga uporablja Sodišče.

Pogojne obveznosti, ki vključujejo tveganje za proračun EU, so se v letu 2021 povečale za 146,0 milijarde EUR (111 %), in sicer s 131,9 milijarde EUR na 277,9 milijarde EUR. To je bilo predvsem zaradi izdaje 91,0 milijarde EUR obveznic za financiranje instrumenta NextGenerationEU v letu 2021 in povečanja zneska posojil državam članicam v evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) za 50,2 milijarde EUR. K temu povečanju je prispevala tudi ruska agresija proti Ukrajini, in sicer zaradi jamstev, ki jih je EU dala za kritje posojil državam nečlanicam EU.

Glede na navedeno je dobro in uspešno upravljanje financ EU zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej. To pomeni vse večjo odgovornost za Komisijo in države članice, pa tudi za nas na Evropskem računskem sodišču.

Rezultati nasploh

Ključne ugotovitve

• Sodišče je prišlo do zaključka, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.
• Prihodki za leto 2021 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak. Več informacij o podlagi za mnenje Sodišča je v Izjavi Sodišča o zanesljivosti.
• Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je osrednji del instrumenta NextGenerationEU. To je začasni instrument z drugačnim načinom izvajanja kot proračunski odhodki EU v okviru razdelkov večletnega finančnega okvira. Za razliko od drugih proračunskih odhodkov EU, ki temeljijo na povračilu stroškov in/ali izpolnjevanju pogojev, pri RRF države članice prejmejo plačila za doseganje vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti. Zato je Sodišče za leto 2021 za proračunske odhodke EU in odhodke RRF pripravilo ločeni mnenji.
• Na splošno je bila ocenjena stopnja napake v proračunskih odhodkih EU pomembna, saj je znašala 3,0 % (2020: 2,7 %).
• Sodišče je v svoji oceni tveganja odhodke EU, pri katerih morajo upravičenci pri predložitvi zahtevkov za povračilo nastalih stroškov pogosto upoštevati kompleksna pravila, opredelilo kot odhodke z visokim tveganjem. Delež odhodkov z visokim tveganjem v revidirani populaciji Sodišča se je še povečal in je bil znaten, saj je znašal 63,2 % (2020: 59 %). Sodišče letos ocenjuje, da stopnja napake v tem delu revidirane populacije Sodišča znaša 4,7 % (2020: 4,0 %). Tako kot v prejšnjih dveh letih je ta napaka pomembna in vseobsegajoča, zato Sodišče daje negativno mnenje za proračunske odhodke EU.
• V letu 2021 je bilo v odhodkih RRF zajeto edino plačilo državi članici (Španiji). Sodišče meni, da eden od 52 mejnikov, vključenih v španski zahtevek za plačilo, ni bil zadovoljivo izpolnjen. Po njegovem mnenju s tem povezana napaka ni pomembna. Več informacij o podlagi za mnenje Sodišča o odhodkih RRF je v Izjavi Sodišča o zanesljivosti.
• Sodišče je Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) prijavilo 15 primerov suma goljufije, ki jih je odkrilo v letu 2021 (2020: šest primerov). Na podlagi tega je urad OLAF začel že pet preiskav. Sodišče je eno od teh zadev hkrati prijavilo Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) skupaj s še eno zadevo, ki jo je Sodišče odkrilo leta 2021.
• Komisija ključne informacije o svoji notranji kontroli in finančnem poslovodenju povzame v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU. Omejitve naknadnih pregledov, ki jih Komisija in države članice izvajajo za razdelke večletnega finančnega okvira Enotni trg, inovacije in digitalno, Kohezija, odpornost in vrednote ter Sosedstvo in svet vplivajo na tveganje ob plačilu, razkrito v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU, in s tem na zanesljivost ocene tveganja, ki jo izračuna Komisija.
• Poročanje v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU o finančnih popravkih in izterjavah se je v primerjavi z lanskim letom izboljšalo, vendar bi navedba popravkov za pretekla plačila (5,6 milijarde EUR) lahko bila narobe razumljena, saj se preventivni ukrepi, vključeni v ta znesek, ne nanašajo na pretekla plačila ali sprejete odhodke. Poleg tega preventivnih ukrepov držav članic ni mogoče neposredno pripisati Komisiji.
• V letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU niso razkrite podrobnosti o dopisu, poslanem Madžarski v okviru splošnega režima pogojenosti, in tem, kako bi to lahko vplivalo na pravilnost zadevnih odhodkov.
• Neporavnane obveznosti so konec leta 2021 skupaj znašale 341,6 milijarde EUR; od tega 251,7 milijarde EUR, povezane s proračunom EU, in 89,9 milijarde EUR, povezane z NextGenerationEU. Neporavnane obveznosti proračuna EU, ki so ob koncu leta 2020 s 303,2 milijarde EUR dosegle svojo dotlej najvišjo vrednost, so se znatno zmanjšale, predvsem zaradi zamud pri izvajanju skladov z deljenim upravljanjem v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
• Skupna izpostavljenost proračuna EU pogojnim obveznostim se je v letu 2021 povečala za 146,0 milijarde EUR (111 %), in sicer s 131,9 milijarde EUR na 277,9 milijarde EUR. To je bilo predvsem zaradi izdaje 91,0 milijarde EUR obveznic za financiranje NextGenerationEU v letu 2021 in povečanja zneska posojil državam članicam v evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) za 50,2 milijarde EUR. K temu povečanju je prispevala tudi ruska vojna agresija proti Ukrajini, in sicer zaradi jamstev, ki jih je EU dala za kritje posojil državam nečlanicam EU.

Celotno besedilo letnih poročil Sodišča za leto 2021 o proračunu EU in dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Kaj je Sodišče revidiralo

Kakšni so bili podatki za leto 2021?

Evropski parlament in Svet sprejmeta letni proračun EU v okviru dolgoročnejšega proračuna, dogovorjenega za obdobje več let (imenovanega večletni finančni okvir). Leta 2021 je skupna poraba EU znašala 181,5 milijarde EUR, kar ustreza 2,4 % skupne porabe sektorja država držav članic EU in 1,3 % njihovega bruto nacionalnega dohodka.

Svet Evropske unije je maja 2020 sprejel NextGenerationEU, začasni instrument, ki je bil vzpostavljen kot odziv na socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 in se financira z izdajo obveznic. Za RRF je namenjeno približno 90 % finančnih sredstev NextGenerationEU. Leta 2021 je poraba za nepovratno podporo RRF (nepovratna sredstva) znašala 46,5 milijarde EUR.

Ob upoštevanju porabe v okviru RRF so plačila EU v letu 2021 skupaj znašala 228,0 milijarde EUR.

Od kod prihaja denar?

Skupni prihodki za leto 2021 so znašali 239,6 milijarde EUR. Največji delež proračuna EU se financira z zneski, ki jih države članice prispevajo sorazmerno s svojim bruto nacionalnim dohodkom (115,8 milijarde EUR). Drugi viri vključujejo carinske dajatve (19,0 milijarde EUR), prispevek iz naslova davka na dodano vrednost, ki ga poberejo države članice (17,9 milijarde EUR), prispevek iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže, uveden leta 2021 (5,9 milijarde EUR) in druge prihodke (5,7 milijarde EUR).

Dodatni prihodki so leta 2021 znašali 75,3 milijarde EUR, kar vključuje 55,5 milijarde EUR zunanjih namenskih prejemkov za proračunska jamstva, najemanje in dajanje posojil (NextGenerationEU) ter 19,8 milijarde EUR prispevkov in povračil, ki izhajajo iz sporazumov in programov EU.

Za kaj se denar porabi?

Proračun EU se porabi za številna področja, kot so:

• spodbujanje gospodarskega razvoja strukturno šibkejših regij,
• spodbujanje inovacij in raziskav,
• projekti prometne infrastrukture,
• usposabljanje za brezposelne,
• kmetovanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti,
• boj proti podnebnim spremembam,
• upravljanje meja,
• pomoč sosednjim državam in državam v razvoju.

Približno tri četrtine proračuna se porabijo v okviru tako imenovanega deljenega upravljanja. V skladu s tem načinom izvrševanja proračuna države članice razdeljujejo sredstva, izbirajo projekte in upravljajo odhodke EU, medtem ko končno odgovornost nosi Komisija. Tako je na primer za področji Naravni viri in okolje ter Kohezija, odpornost in vrednote.

S porabo v okviru RRF se financirajo naložbe in reforme na področjih politik, pomembnih za celotno EU, v sklopu šestih stebrov (glej sliko 1).

Države članice te reforme in naložbe vnaprej določijo v svojih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, Komisija pa jim plača za doseganje s tem povezanih mejnikov in ciljnih vrednosti.

Kaj je Sodišče zajelo?

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, pri čemer preuči, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s pravili EU in držav članic. Sodišče preuči odhodke takrat, ko so končni prejemniki sredstev EU izvedli dejavnosti ali so nastali stroški, v primeru odhodkov RRF pa takrat, ko države članice vložijo zahtevek za plačilo za dosego svojih vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti in ga Komisija sprejme. V praksi to pomeni, da revidirana populacija transakcij, ki jih preuči Sodišče, zajema vmesna in končna plačila. Sodišče predplačil, izplačanih v letu 2021, ni preučilo, razen če so bila med letom tudi potrjena.

Revidirana populacija Sodišča za leto 2021 je skupaj znašala 154,3 milijarde EUR. Sodišče je imelo za podporo svojima mnenjema za porabo proračuna EU (142,8 milijarde EUR) in porabo v okviru RRF (11,5 milijarde EUR) ločeni revidirani populaciji (glej sliko 2).

Letos je največji delež revidirane populacije Sodišča za porabo proračuna EU pomenilo področje Naravni viri in okolje (39,7 %), sledila pa sta mu področji Kohezija, odpornost in vrednote (33,5 %) ter Enotni trg, inovacije in digitalno (10,0 %).

Revidirana populacija RRF je vključevala edino plačilo (11,5 milijarde EUR), izplačano državi članici (Španija) v letu 2021.

Zaradi omejitev potovanj zaradi COVID-19 Sodišče v večini primerov še naprej ni moglo izvajati pregledov na kraju samem, zato je večino svojega dela opravilo z dokumentacijskimi pregledi in razgovori z revidiranci na daljavo. Čeprav se lahko tveganje pri odkrivanju poveča, ker pregledi na kraju samem niso bili izvedeni, je lahko Sodišče z dokazi, ki jih je pridobilo od svojih revidirancev, dokončalo svoje delo in sprejelo zaključke.

Za več informacij o revizijskem pristopu Sodišča glej poglavje Ozadje.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Izjava Sodišča o zanesljivosti

Sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predloži izjavo o zanesljivosti v zvezi z zanesljivostjo konsolidiranega zaključnega računa ter zakonitostjo in pravilnostjo transakcij. To je osrednji del letnega poročila Sodišča.

RRF je začasni instrument, ki se izvaja in financira bistveno drugače od proračunskih odhodkov EU. Medtem ko upravičenci do porabe proračuna EU prejmejo plačilo, ker so izvedli določene dejavnosti, ali povračilo nastalih stroškov, države članice v okviru RRF prejmejo plačilo za zadovoljivo doseganje vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti. Sodišče je zato pripravilo dve ločeni mnenji o zakonitosti in pravilnosti odhodkov: eno za porabo proračuna EU in eno za porabo v okviru RRF.

Ker plačila v okviru RRF temeljijo na zadovoljivem doseganju vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti, je Sodišče preučilo, ali je Komisija zbrala zadostne in ustrezne dokaze za oceno tega pogoja. Skladnost z drugimi pravili EU in nacionalnimi pravili ni bila del te ocene.

Pri prihodkovni komponenti tradicionalnih lastnih sredstev obstaja za carinske dajatve tveganje, da jih uvozniki nacionalnim carinskim organom ne prijavijo ali pa jih prijavijo nepravilno. Dejansko pobrane uvozne dajatve bodo zato nižje od zneska, ki bi ga bilo teoretično treba pobrati. Ta razlika, imenovana tudi izpad carin, zajema utajene zneske, ki niso zajeti v računovodskih sistemih držav članic za tradicionalna lastna sredstva in ne spadajo v obseg revizijskega mnenja Sodišča o prihodkih.

Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz stanja

Zaključni račun EU za leto 2021 v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja finančne rezultate EU ter njena sredstva in obveznosti ob koncu leta.

Zato lahko Sodišče – tako kot že vsa leta od leta 2007 – da mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa.

Bilanca stanja EU vključuje obveznost za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih, ki se je še povečala in je konec leta 2021 znašala 122,5 milijarde EUR (2020: 116 milijard EUR). Nadaljnje povečanje v tej oceni je predvsem posledica znižanja nominalne diskontne stopnje.

Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 prenehalo biti država članica EU. Na datum bilance stanja so bile v zaključnem računu EU izkazane neto terjatve do Združenega kraljestva v višini 41,5 milijarde EUR (2020: 47,5 milijarde EUR), ki so temeljile na vzajemnih obveznostih iz sporazuma o izstopu. To zmanjšanje je predvsem posledica plačil, prejetih od Združenega kraljestva v letu 2021 v skladu s pogoji sporazuma o izstopu.

Učinek ruske invazije na posojila in nepovratna sredstva v zvezi z Ukrajino v zaključnem računu EU je bil ocenjen ter ustrezno obračunan in razkrit v skladu z zahtevami računovodskih pravil.

Sodišče za prihodke daje mnenje brez pridržka

Sodišče ugotavlja, da v prihodkih ni pomembnih napak.

Sodišče za porabo proračuna EU daje negativno mnenje

Sodišče napako opredeljuje kot denarni znesek, ki ne bi smel biti izplačan iz proračuna EU. Do napak pride, kadar se denar ne porabi v skladu z ustrezno zakonodajo EU, torej ne v skladu z namenom, ki sta ga imela Svet in Evropski parlament pri sprejemu te zakonodaje, ali kadar se ne porabi v skladu s specifičnimi nacionalnimi pravili.

Stopnja napake za porabo proračuna EU je po oceni Sodišča med 2,2 % in 3,8 %. Sredina tega razpona, prej imenovana najverjetnejša stopnja napake, se je v primerjavi z lansko povečala, in sicer iz 2,7 % na 3,0 %(glej sliko 3).

Ponovno je več kot polovica revidirane populacije Sodišča vsebovala pomembno napako

Sodišče je tudi za leto 2021 ugotovilo, da je način izplačila odhodkov vplival na tveganje napake. V tem kontekstu Sodišče razlikuje med plačili za povračilo stroškov in plačili na podlagi pravic (glej okvir v nadaljevanju).

Najpogostejše napake, ki jih je Sodišče odkrilo pri odhodkih z visokim tveganjem v glavnih razdelkih večletnega finančnega okvira, so bile:

• neupravičeni stroški in projekti, kršitve pravil notranjega trga (zlasti neupoštevanje pravil o državni pomoči), odsotnost bistvenih dokazil in neskladnost s pravili o javnem naročanju na področju Kohezija, odpornost in vrednote,
• neupravičeni upravičenci, projekti ali odhodki, upravne napake in neizpolnjevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti so najpogostejše napake na področju porabe za razvoj podeželja, tržne ukrepe, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo, ki skupaj pomenijo približno 33 % skupne porabe na področju Naravni viri in okolje,
• neupravičeni neposredni stroški dela in neposredni drugi stroški so glavni viri napak pri odhodkih za raziskave (Obzorje 2020 in sedmi okvirni program v okviru področja Enotni trg, inovacije in digitalno). Najpogostejše napake, ugotovljene v drugih programih in dejavnostih (predvsem Instrumentu za povezovanje Evrope), so bile resna neskladnost s pravili javnega naročanja in neupravičeni drugi neposredni stroški,
• odhodki, ki niso nastali, neupravičeni stroški, odsotnost dokazil in javna naročila na področju Sosedstvo in svet.

V letu 2021 so se odhodki z visokim tveganjem v primerjavi s prejšnjimi leti še povečali in pomenijo skoraj dve tretjini revidirane populacije Sodišča, saj znašajo 63,2 % (2020: 59 %). Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,7 % (2020: 4,0 %).

Odhodki z nizkim tveganjem so pomenili preostalih 36,8 % revidirane populacije Sodišča (2020: 41 %) in so vključevali predvsem plačila na podlagi pravic. Ocenjena stopnja napake v tem delu populacije je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti (glej sliko 4).

Na sliki 5 je primerjava ocenjenih stopenj napake, ki jih je izračunalo Sodišče, za različna področja porabe v obdobju 2017–2021. Več informacij o rezultatih je v poglavju Podrobneje o rezultatih Sodišča ter v ustreznih poglavjih letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Za prvo plačilo v okviru RRF je Sodišče dalo mnenje brez pridržka

V letu 2021 je Sodišče prvič obravnavalo zakonitost in pravilnost odhodkov RRF. Populacija, ki jo je revidiralo Sodišče, je zajemala edino izplačilo iz leta 2021, in sicer plačilo Španiji, in obračun s tem povezanega predhodnega financiranja. Španski zahtevek za plačilo je vključeval 52 mejnikov, ki so bili po mnenju Španije doseženi. Znesek, ki je bil v izvedbenem sklepu Sveta določen za plačilo Španiji, je znašal 11,5 milijarde EUR.

Ocena Sodišča je temeljila na pogoju za plačilo, tj. na tem, da so bili mejniki in ciljne vrednosti, kot so opredeljeni v izvedbenem sklepu Sveta, zadovoljivo izpolnjeni. Splošni revizijski dokazi, ki jih je Sodišče pridobilo pri svojem delu, kažejo, da eden od 52 mejnikov, povezanih s prvim izplačilom Španiji, ni bil dosežen. Komisija še ni opredelila metode za količinsko opredelitev učinka nedoseganja mejnika ali ciljne vrednosti. Sodišče meni, da ta napaka ni pomembna. Druge slabosti, ugotovljene v zvezi z delom Komisije pri ocenjevanju mejnikov, se nanašajo na premalo zanesljiva merila za dodatni mejnik kontrole in nezadostno dokumentiranje dela Komisije, čeprav to ne vpliva na oceno tega, ali je bil določen mejnik dosežen.

Primerjava ocen stopenj napake, ki jih je izračunalo Sodišče, s tistimi, ki jih je izračunala Komisija

V letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU, za katerega je odgovoren kolegij komisarjev, so povzete ključne informacije iz letnih poročil o dejavnostih v zvezi z notranjo kontrolo in finančnim poslovodenjem. Vanj je vključeno tveganje ob plačilu, ki je ocena Komisije glede zneska, ki je bil plačan, a ne v skladu z veljavnimi pravili. Na splošno znaša ocena tveganja ob plačilu, ki jo je izračunala Komisija za leto 2021, 1,9 %. To je pod pragom pomembnosti, ki ga uporablja Sodišče (2,0 %), in pod njegovo ocenjeno stopnjo napake (3,0 %) za proračunske odhodke EU.

Tako kot ocenjena stopnja napake, ki jo je izračunalo Sodišče, tudi ocena Komisije ne vključuje odhodkov RRF, za katere ločeno razkriva rezultate kontrol na podlagi kvalitativne ocene. Poleg tega letno poročilo o dejavnosti vsakega generalnega direktorata (GD) Komisije vključuje izjavo, v kateri generalni direktorat daje zagotovilo, da poročilo pravilno prikazuje finančne informacije ter da so transakcije, za katere je odgovoren, zakonite in pravilne. V ta namen so vsi generalni direktorati predložili ocene tveganja ob plačilu pri svoji porabi, razen za RRF, za katerega Komisija oceni rezultate kontrol na podlagi kombinacije rezultatov revizij in kontrol držav članic ter lastnih revizij in kontrol.

Sodišče je za vsak razdelek večletnega finančnega okvira, za katerega zagotavlja posebno oceno, primerjalo tveganje ob plačilu za leto 2021, ki ga je izračunala Komisija, z ocenjeno stopnjo napake, ki jo je izračunalo Sodišče. Primerjava kaže, da je tveganje ob plačilu, ki ga je izračunala Komisija, nižje od ocenjene stopnje napake za področji Enotni trg, inovacije in digitalno ter Kohezija, odpornost in vrednote, ki jo je izračunalo Sodišče. Ocena tveganja ob plačilu za področje Naravni viri, ki jo je izračunala Komisija (1,8 %), se ujema z oceno Sodišča.

Komisija v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU navaja svojo skupno oceno tveganja za letne odhodke za leto 2021, da bi opredelila področja z visokim tveganjem in sprejela nanje osredotočene ukrepe. Komisija ocenjuje, da je tveganje nizko za 55 % odhodkov, srednje za 23 % in visoko za 22 %. Vendar je delo Sodišča razkrilo omejitve pri naknadnem delu Komisije, ki skupaj vzete vplivajo na zanesljivost ocene tveganja, ki jo je izračunala Komisija.

Sodišče je spremljalo tudi upoštevanje opažanj iz lanskega leta o tem, da je poročanje Komisije v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU o dejanskih finančnih popravkih in izterjavah kompleksno in ne vedno jasno. Sodišče je ugotovilo, da je revizija poročanja Komisije, ki jo je ta izvedla, prinesla izboljšave. Vendar Sodišče meni tudi, da je predstavitev popravkov za pretekla plačila (5 620 milijonov EUR) in z njimi povezanih deležev zadevnih odhodkov (3,3 %) neustrezna in je verjetno, da ne bo prav razumljena. Vključuje preventivne ukrepe, ki se ne nanašajo na pretekla plačila ali sprejete odhodke. Poleg tega preventivnih ukrepov držav članic ni mogoče neposredno pripisati Komisiji.

Sodišče ugotavlja, da Komisija v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU poroča, da je Madžarski aprila 2022 poslala prvo uradno obvestilo v okviru splošnega režima pogojenosti. S tem se je začel postopek, ki bi lahko privedel do uvedbe ukrepov proti državi članici zaradi kršitev načel pravne države. Vendar v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU niso razkrite podrobnosti uradnega obvestila ali to, kako bi s kršitvijo povezane zadeve lahko vplivale na pravilnost zadevnih odhodkov.

Sodišče je prijavilo primere suma goljufij uradu OLAF in EJT

Sodišče že leta sodeluje z uradom OLAF, z EJT pa, odkar je ta junija 2021 začel delovati. Sodišče je uradu OLAF prijavilo 15 primerov suma goljufije (2020: šest primerov), ki jih je odkrilo med revizijskim delom v letu 2021. Na podlagi tega je urad OLAF začel že pet preiskav. Enega od teh primerov je istočasno prijavilo tudi EJT, skupaj s še enim primerom, ki ga je odkrilo med izvajanjem svojega revizijskega dela v letu 2021. Sodišče se je marca 2022 odločilo, da primere suma goljufije, kadar je to ustrezno, začne istočasno pošiljati tako uradu OLAF kot tudi EJT.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah so v poglavjih 1 in 10 letnega poročila Sodišča za leto 2021. Celotno besedilo letnega poročila Sodišča je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Podrobneje o rezultatih Sodišča

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

Izvrševanje in uporaba proračuna v letu 2021

Stopnja izvrševanja proračuna je bila nizka za obveznosti, toda visoka za plačila

V uredbi o večletnem finančnem okviru so določeni maksimalni zneski za vsako od sedmih let večletnega finančnega okvira. Te zgornje meje veljajo za nove finančne obveznosti EU (odobritve za prevzem obveznosti) in za plačila, ki se lahko izvršijo iz proračuna EU (odobritve plačil). Glej sliko 6.

V letu 2021 je bilo skupaj prevzetih za 113,4 milijarde EUR obveznosti, kar je samo 68 % skupnega razpoložljivega zneska (166,8 milijarde EUR). Ta stopnja je izjemno nizka, še nižja kot v letu 2014, prvem letu predhodnega večletnega finančnega okvira (77 %). Leta 2021 se je zaradi zamud pri sprejemanju sektorskih uredb upočasnila uvedba novih programov, zlasti za osem skladov z deljenim upravljanjem v okviru uredbe o skupnih določbah. Porabljena sta bila samo 2 % razpoložljivega zneska odobritev za prevzem obveznosti za teh osem skladov z deljenim upravljanjem.

Zgornja meja za odobritve plačil v večletnem finančnem okviru je leta 2021 znašala 166,1 milijarde EUR, znesek, ki je bil v končnem proračunu na voljo za plačila, pa je bil 168,0 milijarde EUR. Dejanska plačila so skupaj znašala 163,6 milijarde EUR (97 %) razpoložljivih odobritev plačil. Ob upoštevanju dodatnih plačil v višini 62,6 milijarde EUR iz namenskih prejemkov (predvsem nepovratnih sredstev RRF) in 1,8 milijarde EUR prenosov iz leta 2020 so plačila leta 2021 skupaj znašala 228,0 milijarde EUR.

Stopnja črpanja sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 se je povečala

Države članice so leta 2021 še naprej črpale sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Ob koncu leta 2021 so skupna kumulativna plačila za operativne programe skladov ESI znašala 331,1 milijarde EUR od skupno 492 milijard EUR (67 %). Preostale 160,9 milijarde EUR bi moralo biti izplačane in preostanek sproščen ob zaključitvi programov konec leta 2025, razen za sklad EKSRP, ki bo zaključen leta 2027. Ta znesek je glavni del neporavnanih obveznosti v proračunu EU v višini 251,7 milijarde EUR ob koncu leta 2021.

Kot je prikazano na sliki 7, se kumulativno črpanje sredstev skladov ESI med državami članicami bistveno razlikuje.

Izvajanje NextGenerationEU se je začelo leta 2021

Začasni instrument NextGenerationEU je bil uveden junija 2021, ko je začel veljati novi sklep o virih lastnih sredstev, s katerim so bila odobrena z njim povezana posojila. Do konca leta 2021 so obveznosti NextGenerationEU znašale 143,5 milijarde EUR. Predhodno financiranje in plačila so znašala več kot 53,6 milijarde EUR. Za več informacij glej sliko 8.

Neporavnane obveznosti iz proračuna EU in NextGenerationEU so dosegle rekordni znesek 341,6 milijarde EUR

Neporavnane obveznosti so konec leta 2021 skupaj znašale 341,6 milijarde EUR; od tega 251,7 milijarde EUR, povezane s proračunom EU, in 89,9 milijarde EUR, povezane z NextGenerationEU. Neporavnane obveznosti proračuna EU so se znatno zmanjšale z najvišje vrednosti doslej, to je 303,2 milijarde EUR ob koncu leta 2020, predvsem zaradi zamud pri začetku izvajanja skladov z deljenim upravljanjem v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Vendar so skupaj z neporavnanimi obveznostmi v okviru NextGenerationEU skupne neporavnane obveznosti dosegle rekordni znesek. Na sliki 9 so skupne neporavnane obveznosti proračuna EU in NextGenerationEU ob koncu leta 2021, razčlenjene po letih nastanka.

Komisija napoveduje, da bodo neporavnane obveznosti iz proračuna EU leta 2027 dosegle 317 milijard EUR, kar je 14 milijard EUR več od 303,2 milijarde EUR ob koncu leta 2020. Razlog za to majhno povečanje je predvsem manjša razlika med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Stroški upravljanja finančnih instrumentov se razlikujejo

Sodišče je pregledalo tudi plačane stroške upravljanja na ravni držav članic v razmerju do vseh plačil, vključno z nacionalnim sofinanciranjem finančnih instrumentov. Ugotovilo je, da so stroški upravljanja znašali 3,6 % vseh plačil v okviru finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Vendar je to le povprečje, dejanski deleži se med državami članicami zelo razlikujejo. Na Švedskem so na primer stroški upravljanja znašali več kot 10 % vseh plačil finančnim instrumentom. Po drugi strani v Avstriji in Belgiji pri finančnih instrumentih ni bilo nobenih stroškov upravljanja (glej sliko 10).

Glavna tveganja in izzivi za proračun EU v prihodnjih letih

Skupna izpostavljenost proračuna EU se je v letu 2021 povečala predvsem zaradi uvedbe NextGenerationEU

Skupna izpostavljenost proračuna EU pogojnim obveznostim se je povečala s 131,9 milijarde EUR leta 2020 na 277,9 milijarde EUR leta 2021. Glavna razloga za to precejšnje povečanje sta bila uvedba NextGenerationEU in povečanje zneska posojil, zagotovljenih v okviru instrumenta SURE (glej sliko 11).

Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini so tveganja za proračun EU večja

EU mobilizira sredstva iz svojega proračuna in dodaja dodatno prilagodljivost, da bi se odzvala na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Zaradi tega se bodo povečale proračunske potrebe EU in povečalo se bo tveganje, da bodo sprožene pogojne obveznosti za proračun EU. Ukrajina je imela ob koncu leta 2021 v okviru programov makrofinančne pomoči in Euratom neodplačana posojila v nominalni vrednosti 4,7 milijarde EUR. Poleg tega je Evropska investicijska banka (EIB) Ukrajini odobrila posojila, ki so podprta z jamstvi EU, v vrednosti 2,1 milijarde EUR.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• obvesti proračunski organ o dejavnikih, ki prispevajo k razvoju neporavnanih obveznosti, in ustrezno ukrepa, da bi se te dolgoročno postopoma zmanjšale,
• pozorno spremlja vedno večje tveganje, da bodo sprožene pogojne obveznosti za proračun EU v zvezi z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, in po potrebi ukrepa, da zagotovi ohranjanje zadostne zmogljivosti orodij za zmanjševanje tveganja.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem so v poglavju 2 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Prihodki

239,6 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

V revizijo Sodišča so bili zajeti prihodki proračuna EU, s katerimi se financira poraba EU. Sodišče je preučilo nekatere ključne sisteme kontrol za upravljanje lastnih sredstev in vzorec prihodkovnih transakcij.

Prispevki držav članic iz naslova BND so leta 2021 znašali 48,2 % prihodkov EU, lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) pa 7,5 %. Ti prispevki se izračunajo na podlagi makroekonomskih statističnih podatkov in ocen, ki jih zagotovijo države članice.

Tradicionalna lastna sredstva, ki zajemajo carinske dajatve na uvoz, ki jih v imenu EU pobirajo upravni organi držav članic, so pomenila naslednjih 7,9 % prihodkov EU.

Lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže pomenijo 2,5 % prihodkov EU. Uvedena so bila leta 2021 in se izračunajo z uporabo enotne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici.

Zunanji namenski prejemki, ki se v glavnem nanašajo na zneske, izposojene za zagotovitev nepovratne finančne podpore državam članicam v okviru NextGenerationEU, znašajo 23,2 % prihodkov EU.

Obstajajo pa tudi drugi viri prihodkov EU, zlasti so to prispevki in povračila, povezani s sporazumi in programi EU (8,3 % prihodkov EU), kot je prihodek v zvezi s potrditvijo obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter prispevki držav nečlanic EU za programe in dejavnosti EU.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Preventivni in popravljalni ukrepi

Preučeni sistemi, povezani s prihodki, so bili na splošno uspešni. Vendar so bili ključne notranje kontrole tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Sodišče ocenilo v nekaterih državah članicah, ter upravljanje pridržkov v zvezi z DDV in odprtih vprašanj v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, preučeno na Komisiji, zaradi stalnih slabosti le delno uspešni.

Sodišče je ugotovilo tudi, da je prišlo do zamude pri izvajanju več ukrepov iz carinskega akcijskega načrta Komisije, ki prispevajo k zmanjšanju izpada carin. Ta slabost ne vpliva na revizijsko mnenje Sodišča o prihodkih, saj se ne nanaša na transakcije, povezane z zaključnim računom, temveč na tveganje, da so tradicionalna lastna sredstva nepopolna.

Nacionalni sistemi kontrol za pripravo izkazov tradicionalnih lastnih sredstev še vedno vsebujejo stalne slabosti. V primeru Italije je imelo Sodišče že od leta 2011 pomisleke glede zanesljivosti italijanskih izkazov tradicionalnih lastnih sredstev, predvsem zaradi zamud pri posodabljanju obračunov carinskih dajatev, ki še niso bile pobrane, z informacijami o izterjavi dolga.

Sodišče je ugotovilo tudi, da se je število pridržkov v zvezi z DDV in odprtih vprašanj v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi zmanjšalo, vendar slabosti pri njihovem upravljanju ostajajo. V primeru pridržkov v zvezi z DDV je bil razlog to, da Komisija ne uporablja skupnega pristopa za določanje rokov, v katerih morajo države članice izračunati in izvesti finančne popravke lastnih sredstev iz naslova DDV, ki izhajajo iz teh postopkov in preiskav. Kar zadeva odprta vprašanja v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, je Komisija posodobila svoj postopek za obdelavo rezultatov inšpekcijskih pregledov tradicionalnih lastnih sredstev. Vendar ni vključila sistema za razvrščanje pomanjkljivosti držav članic po prednostnem vrstnem redu niti določila rokov za nadaljnje ukrepe na podlagi odgovorov držav članic.

Poleg tega je Sodišče ugotovilo zamude pri ukrepih Komisije za izboljšanje obvladovanja tveganja, povezanega s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, in zmanjšanje izpada carin. Pri pregledu tega, kako Komisija izvaja carinski akcijski načrt, je pri več ukrepih ugotovilo nezadosten napredek.

Na delo Komisije v zvezi z umikom pridržkov v zvezi z BND vplivajo zamude zadevnih držav članic. Te zamude so povezane s predložitvijo opisov metodologije BND Komisiji v okviru novega cikla preverjanja BND za obdobje 2020–2024 in obravnavanjem pridržkov v zvezi z BND, ki se nanašajo na posamezne transakcije, določenih v okviru prejšnjega cikla preverjanja za obdobje 2016–2019.

Že šesto leto zapored je Generalni direktorat Komisije za proračun (GD BUDG) v svojem letnem poročilu o dejavnostih ohranil pridržek, da so zneski tradicionalnih lastnih sredstev, ki se prenesejo v proračun EU, netočni zaradi navedbe prenizke vrednosti tekstila in obutve, ki sta bila v obdobju 2011–2017 uvožena iz Kitajske. Pridržek je bil prvič izrečen leta 2016, ko so bile izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je mogoče pripisati Združenemu kraljestvu, količinsko opredeljene na 2,1 milijarde EUR, nato pa leta 2018 razširjen na druge države članice brez količinske opredelitve. V konsolidiranem zaključnem računu Evropske unije za leto 2021 je bilo knjižene tudi 2,1 milijarde EUR obresti. Sodišče Evropske unije je 8. marca 2022 ugotovilo, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti, ki jih ima na podlagi prava EU v zvezi z lastnimi sredstvi. Potrdilo je metodo Komisije za količinsko opredelitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev na podlagi statističnih podatkov, vendar je delno zavrnilo izračun Komisije in zagotovilo smernice za ponovni izračun. Komisija je začela analizirati sodbo Sodišča Evropske unije in njen vpliv na svoje izračune.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• sprejme potrebne ukrepe (vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, kadar je to primerno) za zagotovitev, da Italija odpravi svoje dolgoletne slabosti v računovodenju tradicionalnih lastnih sredstev. Cilj ukrepov naj bo odprava stalnih neskladij, ki vplivajo na zanesljivost izkazov države o pobranih in še nepobranih dajatvah,
• pregleda svoje postopke za upravljanje pridržkov v zvezi z DDV, da bi določila bolj usklajene in strožje roke za nacionalne organe ter povečala učinkovitost nadaljnjega spremljanja in odprave pridržkov,
• s pravočasno izvedbo ustreznih ukrepov iz svojega carinskega akcijskega načrta izboljša oceno finančnih tveganj za tradicionalna lastna sredstva.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji prihodkov EU so v poglavju 3 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Enotni trg, inovacije in digitalno

Skupaj: 18,5 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Programi, ki se financirajo v okviru razdelka 1 večletnega finančnega okvira – Enotni trg, inovacije in digitalno, so raznoliki in namenjeni financiranju naložb EU, s katerimi se prispeva k naslednjim področjem: raziskave in inovacije, razvoj vseevropskih prometnih omrežij, komunikacije, energetika, digitalna preobrazba, enotni trg in vesoljska politika. Glavni program za raziskave in inovacije je še vedno Obzorje 2020. V razdelku večletnega finančnega okvira so zajeti tudi veliki infrastrukturni projekti v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in vesoljski programi (Galileo, EGNOS in Copernicus). Vključen je tudi sklad InvestEU, katerega cilj je mobilizirati javne in zasebne naložbe prek proračunskega jamstva EU, ki podpira naložbe izvajalskih partnerjev.

Za leto 2021 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 14,3 milijarde EUR. Večino teh odhodkov je upravljala neposredno Komisija. Ta javnim ali zasebnim upravičencem ob podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev zagotovi predplačila. Med izvajanjem projektov, ki se financirajo, jim povrne del skupnih stroškov, ki jih upravičenci prijavijo, pri čemer odšteje predplačila. Vesoljski programi se običajno upravljajo posredno na podlagi sporazumov o prenosu pooblastil, podpisanih med Komisijo in namenskimi izvajalskimi organi (kot je Evropska vesoljska agencija). Finančne instrumente programa InvestEU izvajata predvsem EIB ali Evropski investicijski sklad, ki sama uporabljata finančne posrednike.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake na področju Enotni trg, inovacije in digitalno pomembna.

Leta 2021 so bile v 55 (42 %) od preučenih 130 transakcij napake.

Poraba za program Obzorje 2020 in 7. OP je še vedno področje z visokim tveganjem in glavni vir napak, ki jih odkrije Sodišče. To je količinsko opredeljive napake, povezane z neupravičenimi stroški, odkrilo v 29 od 87 transakcij za raziskave in inovacije v vzorcu, kar pomeni 45 % ocenjene stopnje napake za ta razdelek v letu 2021, ki jo je izračunalo Sodišče.

V zvezi z drugimi programi in dejavnostmi je Sodišče odkrilo količinsko opredeljive napake v devetih od 43 transakcij v vzorcu. Te so vključevale primere nepravilnosti v postopku javnega naročanja, dvakrat predložene zahtevke in povrnjene stroške za gradnje, povračilo stroškov, ki niso bili predvideni v okvirni pogodbi, ter financiranje neupravičenega sredstva.

Pravila za prijavo stroškov dela v okviru programa Obzorje 2020 so kljub prizadevanjem za njihovo poenostavitev še vedno kompleksna, njihov izračun pa je še vedno pomemben vir napak v zahtevkih za povračilo stroškov. Od 29 transakcij s količinsko opredeljivimi napakami v vzorcu Sodišča, ki je zajemal transakcije za raziskave, se jih je 26, tj. več kot 89 %, nanašalo na prijavo in povračilo neupravičenih stroškov dela.

Revizorji, ki jih ob koncu projekta najamejo upravičenci, zagotovijo potrdila o računovodskih izkazih, ki naj bi bila Komisiji v pomoč pri preverjanju, ali so stroški, prijavljeni v računovodskih izkazih, upravičeni. Sodišče je že večkrat poročalo o slabostih v teh potrdilih. Letos je ugotovilo, da ne revizorji, ki so izdali potrdila, ne Komisija niso odkrili sedmih od 12 primerov količinsko opredeljivih napak, ki bi jih bilo mogoče odkriti.

Pregled sistemov IT za nepovratna sredstva za raziskave

Sodišče je leta 2021 pregledalo programsko opremo eGrants, tj. poslovno rešitev Komisije za upravljanje nepovratnih sredstev in strokovnjakov. Ta oprema povezuje sisteme, ki se uporabljajo za celoten proces, tj. od priprave delovnega programa in razpisa do upravljanja poteka dela v zvezi z nepovratnimi sredstvi.

Sodišče je na podlagi svojega omejenega pregleda ugotovilo, da so sistemi dobro vključeni v okolje IT. Vendar v skladu s sedanjo pravno podlago med računovodskimi sistemi upravičencev in sistemom poročanja ni povezave. Komisija ima splošne finančne podatke o projektih, ki se zahtevajo v skladu z njenim okvirom kontrole, in vse računovodske informacije za dodatne kontrole ali revizije na zahtevo. To pomeni, da ni mogoče izvajati obsežnih avtomatskih kontrol.

Poročanje Komisije o pravilnosti

V zvezi s programom Obzorje 2020 je Generalni direktorat za raziskave in inovacije (GD RTD) poročal o pričakovani reprezentativni stopnji napake v višini 2,3 % in stopnji preostale napake, pri čemer so bili upoštevani popravljalni ukrepi, v višini 1,7 % za vse generalne direktorate in druge organe EU, ki upravljajo porabo EU za raziskave. S tem povezane naknadne revizije izvaja skupna revizijska služba GD RTD ali zunanji izvajalci v njenem imenu.

Ker je bilo leto 2021 prvo leto izvajanja programa Obzorje Evropa, je bilo izvršenih le zelo malo plačil (samo predhodno financiranje v GD RTD). Zato GD RTD v letu 2021 za ta program ni poročal o ugotovljeni stopnji napake.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• zelo spodbuja uporabo programa za izračun stroškov dela Personnel Costs Wizard (ki je na voljo na portalu za udeležence), zlasti pri nekaterih kategorijah upravičencev, pri katerih je verjetnost napak večja, kot so MSP in novi udeleženci na trgu (za nepovratna sredstva iz programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa),
• izda smernice za upravičence o posebnostih, na podlagi katerih se program Obzorje Evropa razlikuje od programa Obzorje 2020 in podobnih programov, pri čemer naj se osredotoča na vidike upravičenosti,
• v zvezi s programom Obzorje 2020 izboljša obstoječe predhodne kontrole, da bi se z njimi ugotovili in odpravili morebitni neupravičeni popravki stroškov dela, ki jih predložijo upravičenci po ponovnem izračunu urnih postavk,
• nadalje izboljša smernice, namenjene neodvisnim revizorjem, ki jih za pripravo potrdil o računovodskih izkazih najamejo upravičenci, da bi se zmanjšalo veliko število slabosti, ki jih je Sodišče odkrilo pri revizijah teh potrdil,
• v zvezi z naslednjim raziskovalnim programom v skladu z razvijajočimi se poslovnimi potrebami preuči izvedljivost razširitve funkcij za oceno tveganja in samodejne preglede v zbirki programske opreme eGrants, npr. z uporabo drugih razpoložljivih virov podatkov, da bi se v digitalni obliki dali na voljo dodatni ključni podatki v podporo potrditvi skladnosti.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Enotni trg, inovacije in digitalno so v poglavju 4 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Kohezija, odpornost in vrednote

Skupaj: 80,1 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Poraba v okviru tega razdelka je osredotočena na zmanjševanje razvojnih razlik med različnimi državami članicami in regijami EU (podrazdelek 2a) ter na ukrepe za podporo in zaščito vrednot EU, s čimer bo EU postala odpornejša na sedanje in prihodnje izzive (podrazdelek 2b). Financiranje podrazdelka 2a (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada (KS), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Za podrazdelek 2b (Odpornost in vrednote) se financiranje zagotavlja prek programov, kot je Erasmus+, številnih manjših shem in posebnih instrumentov, vzpostavljenih v odziv na pandemijo COVID-19.

Večino odhodkov pomenijo skladi kohezijske politike (ESRR, Kohezijski sklad in ESS), pri katerih si odgovornost za upravljanje delijo Komisija in države članice. EU sofinancira večletne operativne programe, iz katerih se sredstva dodelijo projektom. Pri Komisiji je za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada odgovoren Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), za izvajanje ESS pa Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL). Financiranje EU za programe, ki se ne izvajajo z deljenim upravljanjem, upravljajo bodisi neposredno generalni direktorati Komisije ali se upravlja posredno s podporo partnerskih organizacij ali drugih organov.

Sodišče revidira odhodke takrat, ko jih Komisija sprejme. Za letno poročilo za leto 2021 je revidiralo odhodke na tem področju v višini 47,9 milijarde EUR, vključno z odhodki v višini 44 milijard EUR v podrazdelku 2a in 3,9 milijarde EUR v podrazdelku 2b (2020: skupaj 48,4 milijarde EUR). Skladno z pristopom Sodišča je ta znesek zajemal tudi odhodke iz prejšnjih let v podrazdelku 2a v vrednosti 40,8 milijarde EUR, ki jih je Komisija sprejela ali obračunala leta 2021.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je stopnja napake za razdelek 2 večletnega finančnega okvira pomembna.

Sodišče je leta 2021 preizkusilo 243 transakcij. Odkrilo in količinsko opredelilo je 30 napak, ki so se vse nanašale na podrazdelek 2a. Upoštevalo je tudi 56 napak, ki so jih pred tem že odkrili revizijski organi, in popravke, ki jo jih izvedli organi držav članic, pristojni za programe (v skupni vrednosti 458 milijonov EUR za obe programski obdobji skupaj), ter ocenilo, da stopnja napake znaša 3,5 %. Zgolj za podrazdelek 2a znaša ocenjena stopnja napake 4,1 %.

Neupravičeni projekti in stroški, kršenje pravil notranjega trga (zlasti neskladnost s pravili o državni pomoči) in odsotnost bistvenih dokazil so največ prispevali k ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo Sodišče. K tej stopnji najbolj prispeva slabo odločanje organov upravljanja, na primer pri odobritvi neupravičenih projektov ali nezakonite državne pomoči. Sodišče je ugotovilo tudi, da revizijski organi poročajo o razmeroma nizkih stopnjah te vrste napake.

Število in učinek odkritih napak kažeta, da se s sedaj vzpostavljenimi kontrolami še ne kompenzira dovolj veliko inherentno tveganje za napake na tem področju. To zlasti zadeva organe upravljanja in posredniške organe, katerih preverjanja so pri preprečevanju ali odkrivanju nepravilnosti v zvezi z odhodki, ki jih prijavijo upravičenci, še vedno delno neuspešna.

Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov

Z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov se lahko zmanjšajo upravna obremenitev in napake upravičencev. Letos je Sodišče napake v zvezi z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov odkrilo pri štirih transakcijah v eni državi članici. Na Irskem je ugotovilo, da so zneski, ki jih je država članica povrnila upravičencem, in zneski, ki jih je Komisija povrnila državi članici, temeljili na različnih oblikah podpore. Upravičenec je prejel povračilo na podlagi dejanskih stroškov, financiranje EU pa je temeljilo na možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov. Ta pristop ni bil v skladu z regulativnimi zahtevami za možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Specifične slabosti pri javnem naročanju, ki vplivajo na transakcije v okviru neposrednega upravljanja

Komisija je aprila 2020 aktivirala instrument za nujno pomoč v Uniji in izdala sporočilo, v katerem je pojasnila možnosti, ki so na voljo pri javnem naročanju za reševanje vprašanj, povezanih s krizo zaradi COVID-19. Sedem od 18 transakcij v vzorcu Sodišča za podrazdelek 2b se je nanašalo na plačila, izvršena v okviru instrumenta za nujno pomoč v Uniji v letu 2021. V zvezi s temi transakcijami je Sodišče ugotovilo, da Komisija ni ustrezno preverila, ali so bili za plačila izvajalcem upoštevani finančni pogoji njenih vnaprejšnjih dogovorov o nabavi odmerkov, ki jih je sklenila s proizvajalci cepiv proti COVID-19. Sodišče je odkrilo slabosti tudi pri javnem naročanju storitev ali blaga v okviru instrumenta za nujno pomoč v Uniji, toda teh napak ni količinsko opredelilo, saj je bila v vsakem preučenem primeru neposredna sklenitev pogodbe utemeljena z izjemno naravo pandemije.

Ocena dela revizijskih organov

Revizijski organi v okviru zagotovil in kontrol za porabo delujejo kot druga raven zaščite. Na podlagi vzorca preverjajo pravilnost odhodkov, ki so jih organi upravljanja prijavili Komisiji. S tem delom zagotovijo, da stopnje preostale napake ostanejo pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Letos je Sodišče ocenilo delo 23 od 116 revizijskih organov v 19 državah članicah in Združenem kraljestvu.

Namen dela Sodišča sicer ni, da bi se sprejeli zaključki o pravilnosti stopenj preostale napake, ki so jih izračunali revizijski organi, kot takih, vendar je odkrilo napake, ki jih ti organi niso. Pri reviziji letošnjega vzorca Sodišča se je pokazalo, da je bila stopnja preostale napake višja od 2 % pri 12 od 31 svežnjev zagotovil (kar ustreza 39 % odhodkov v vzorcu), pri čemer je Sodišče upoštevalo tudi dodatne napake, odkrite po preverjanjih Komisije.

Sodišče od leta 2017 vsako leto preuči vzorec svežnjev zagotovil. V tem času je vsaj enkrat preučilo 69 svežnjev zagotovil iz 24 držav članic in Združenega kraljestva, svežnji zagotovil v vzorcu Sodišča pa vsako leto pomenijo od 34 % do 62 % odhodkov, potrjenih v zaključnem računu. Ob upoštevanju prilagoditev Komisije in revizijskih ugotovitev Sodišča je stopnja preostale napake za 37 od teh svežnjev (54 %) v vsaj enem letu znašala več kot 2 %. Teh 37 svežnjev je vsakič pomenilo vsaj 39 % odhodkov v vzorcu Sodišča. To kaže, kako pogosto revizijski organi napačno poročajo, da so stopnje preostale napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Poročanje GD REGIO in GD EMPL o pravilnosti porabe na področju Kohezije

Letna poročila o dejavnostih so glavna orodja generalnih direktoratov Komisije za poročanje o tem, ali imajo razumno zagotovilo, da se s kontrolnimi postopki držav članic zagotavlja pravilnost odhodkov.

V letnih poročilih o dejavnostih je navedena tudi stopnja napake kot eden od ključnih kazalnikov smotrnosti v zvezi s pravilnostjo. GD REGIO je poročal o ključnem kazalniku smotrnosti v višini 1,9 % in najvišji stopnji v višini 2,5 %. Stopnji GD EMPL sta znašali 1,7 % za ključni kazalnik smotrnosti in 2,4 % za najvišje tveganje. Komisija je te stopnje napake uporabila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2021 in tako zagotovila informacije o pravilnosti. Poročala je o skupnem tveganju ob plačilu v višini med 1,8 % in 2,5 % za podrazdelek 2a večletnega finančnega okvira za področje kohezije ter 1,7 % in 2,3 % za razdelek 2 večletnega finančnega okvira kot celoto.

Sodišče je leta 2021 objavilo posebno poročilo, v katerem je navedlo podrobnosti o ustreznosti, zanesljivosti in doslednosti letne stopnje napake, sporočene v letnih poročilih o dejavnostih in letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU v zvezi z odhodki za kohezijo. Poročilo je podprlo zaključke iz letnih poročil Sodišča v zadnjih štirih letih. Sodišče je ugotovilo, da Komisija zagotavlja minimalno oceno stopnje napake, ki ni dokončna (na ravni operativnih programov, v letnih poročilih o dejavnostih in letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU), ter da imajo dokumentacijski pregledi omejeno vrednost pri potrjevanju veljavnosti skupnih stopenj preostale napake, o katerih poročajo revizijski organi.

Komisija je na podlagi priporočil Sodišča spremenila svojo metodologijo za izračun najvišjega tveganja. Zdaj namreč za nerevidirane operativne programe uporablja dodatek, ki temelji na stopnjah napake, o katerih je poročal isti revizijski organ v zvezi z drugimi operativnimi programi, ali pavšalno stopnjo, če revizijski organ še ni bil revidiran. Vendar Komisija teh prilagoditev ne izvede v primeru operativnih programov, revidiranih v prejšnjih obračunskih letih, pri katerih se še naprej opira na svoje dokumentacijske preglede (ki imajo v primerjavi z revizijami skladnosti inherentne omejitve). Poleg tega obstaja možnost, da stopnja dodatka ne bi bila dovolj visoka, da bi se z njo upoštevale napake, ki jih Komisija pri svojih revizijah skladnosti ni odkrila.

Postopek v zvezi s pravno državo

Komisija je aprila 2022 Madžarski poslala pisno obvestilo o domnevnih kršitvah načela pravne države. To lahko stori na podlagi utemeljene domneve, da te kršitve vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna EU ali finančne interese EU ali jih resno ogrožajo. GD EMPL in GD REGIO v svojih letnih poročilih o dejavnostih za leto 2021 tega potekajočega postopka nista omenjala, kot tudi ne njegovega morebitnega vpliva na zagotovilo, ki ga Komisija lahko pridobi na podlagi madžarskega sistema kontrol in zagotovil.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• organe upravljanja ponovno opozori na zahteve, ki jih je treba izpolniti, če se za povračilo stroškov upravičencem uporabi metodologija, drugačna od možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki se uporabljajo za izračun plačil državam članicam iz proračuna EU, pri čemer naj zlasti upošteva zadeve, ki so bile letos ugotovljene v zvezi z irskim operativnim programom ESS,
• zagotovi, da pri operativnih programih, ki temeljijo na obstoječih nacionalnih shemah, izvajane operacije uspešno prispevajo k ciljem programa, pri čemer naj zlasti upošteva zadeve, ki so bile letos ugotovljene v zvezi z mladimi s statusom NEET, ki so sodelovali v španskih operativnih programih ESS/pobude za zaposlovanje mladih,
• organe, pristojne za programe, ponovno opozori, da morajo pred predložitvijo izjav o odhodkih, ki se nanašajo na programe ESS/pobude za zaposlovanje mladih za obdobje 2014–2020, potrditi, da imajo udeleženci status NEET. Ta preverjanja upravičenosti bi bilo treba opraviti na podlagi zanesljivih in preverjenih virov, pri čemer naj bodo zlasti upoštevane zadeve, ki so bile letos ugotovljene v zvezi s francoskimi in irskimi operativnimi programi ESS/pobude za zaposlovanje mladih,
• preveri, ali proizvajalci cepiv proti COVID-19 izpolnjujejo pogoje vnaprejšnjih dogovorov o nabavi, zlasti v zvezi z oceno proizvodnih stroškov, uporabo vnaprejšnjega financiranja in, kadar je ustrezno, določbami o neprofitnosti, ter po potrebi sprejme popravljalne ukrepe,
• revizijske organe ponovno opozori, da so v skladu s pravnim okvirom zavezani k vodenju revizijske sledi, na podlagi katere lahko Komisija preveri, ali so njihovi postopki vzorčenja neodvisni, objektivni in nepristranski,
• v svojih letnih poročilih o dejavnostih navede informacije o postopkih na področju pravne države proti državam članicam, ki še potekajo, in o tem, kako bi ti lahko vplivali na zagotovilo o pravilnosti odhodkov, ki ga Komisija lahko pridobi na podlagi sistemov teh držav za dajanje zagotovil in izvajanje kontrol.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Kohezija, odpornost in vrednote so v poglavju 5 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Naravni viri

Skupaj: 56,8 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema porabo za skupno kmetijsko politiko (SKP), skupno ribiško politiko in del porabe EU za okoljske in podnebne ukrepe.

SKP pomeni 97 % porabe za področje Naravni viri. Trije splošni cilji tega področja, ki so določeni v zakonodaji EU, so:

• trajnostna proizvodnja hrane s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen,
• trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah ter
• uravnotežen teritorialni razvoj.

Poraba SKP v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) se deli v dve širši kategoriji:

• neposredna plačila kmetom, ki se v celoti financirajo iz proračuna EU,
• kmetijske tržne ukrepe, ki se prav tako v celoti financirajo iz proračuna EU, razen nekaterih ukrepov, ki jih sofinancirajo države članice, vključno s promocijskimi ukrepi.

Poleg tega se s SKP podpirajo strategije in projekti za razvoj podeželja, in sicer v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Ta razdelek večletnega finančnega okvira zajema tudi porabo EU na področju pomorske in ribiške politike ter del porabe EU za okoljske in podnebne ukrepe, kamor spadajo ESPR in programi LIFE.

Za leto 2021 so bili za ta razdelek večletnega finančnega okvira revidirani odhodki v višini 56,6 milijarde EUR.

SKP skupno upravljajo Komisija in države članice.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče na podlagi napak, ki jih je količinsko opredelilo, in drugih dokazov, pridobljenih v okviru sistema kontrol, ugotavlja, da je stopnja napake za področje Naravni viri blizu praga pomembnosti.

Tako kot v prejšnjih letih pri neposrednih plačilih, ki temeljijo predvsem na površini kmetijskih zemljišč, ki jo prijavijo kmetje, in predstavljajo 67 % porabe za področje Naravni viri, rezultati Sodišča kažejo, da stopnja napake ni bila pomembna. Za preostala področja (razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okolje in podnebni ukrepi), ki pomenijo 33 % porabe v tem razdelku večletnega finančnega okvira, rezultati Sodišča, vzeti kot celota, kažejo pomembno stopnjo napake.

Neposredna plačila kmetom: uspešen sistem kontrol

Glavno orodje upravljanja za neposredna plačila je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki vključuje identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS). S pomočjo sistema IAKS se je znižala stopnja napake pri neposrednih plačilih, k temu pa je zelo pomembno prispeval tudi sistem LPIS.

Sodišče je v 84 preizkušenih transakcijah neposrednih plačil odkrilo le tri manjše količinsko opredeljive napake, ki so bile posledica tega, da so kmetje navedli preveliko upravičeno površino kmetijskih zemljišč.

Pregledi s spremljanjem

Plačilne agencije držav članic lahko od leta 2018 izvajajo preglede s spremljanjem. V skladu s tem pristopom se za preverjanje skladnosti z nekaterimi pravili SKP uporabljajo avtomatizirani procesi, ki temeljijo na podatkih satelitov Sentinel programa EU Copernicus. Kadar je mogoče vsa merila za upravičenost neke sheme plačil oceniti iz vesolja, lahko plačilne agencije celotno populacijo prejemnikov pomoči spremljajo na daljavo.

Na podlagi pregledov s spremljanjem se lahko kmetje opozorijo na potencialno neskladnost s pravili sheme plačil v katerem koli delu rastne sezone. Tako imajo kmetje več priložnosti za popravek svojih zahtevkov, preden se ti finalizirajo.

Sodišče je s svojim delom preučilo izvajanje pregledov s spremljanjem v Španiji in Italiji. Španija takšne preglede za neposredna plačila izvaja od leta 2019. Nekatere regije so ta preverjanja razširile na vse večje število ukrepov za razvoj podeželja. V Italiji so pregledi zajemali samo neposredna plačila, vendar namerava Italija preglede razširiti na nekatere ukrepe za razvoj podeželja.

Komisija se je zavezala, da bo državam članicam zagotovila podporo pri razvoju pregledov s spremljanjem. Na koncu leta 2021 so se pregledi s spremljanjem uporabljali za 13,1 % površin z glavnimi shemami neposredne pomoči (osnovna plačila in enotna plačila na površino).

Razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okoljski in podnebni ukrepi: večje tveganje napak

Za razliko od neposrednih plačil za ta področja porabe veljajo kompleksni pogoji za upravičenost, s čimer se tveganje napak še poveča.

90 od 104 transakcij na področju razvoja podeželja, ki jih je preizkusilo Sodišče, je bilo brez napake. Od 13 primerov, v katerih je Sodišče našlo količinsko opredeljive napake, je njihov učinek v šestih primerih presegal 20 %. Sodišče je odkrilo tudi eno zadevo v zvezi z neskladnostjo, ki ni imela finančnih posledic.

Kmetijski tržni ukrepi tvorijo več različnih shem, za katere veljajo različni pogoji za upravičenost. Sodišče je preizkusilo 14 transakcij in odkrilo štiri primere, v katerih so plačilne agencije povrnile neupravičene stroške. Vse štiri napake so bile pod 20 %.

Tudi pri projektih na področju ribištva ter okoljskih in podnebnih ukrepov se merila za izbor in zahteve za upravičenost razlikujejo. Med štirimi preučenimi transakcijami, za katere se uporablja neposredno upravljanje, Sodišče ni odkrilo napak. Za drugih šest transakcij, za katere se uporablja deljeno upravljanje, je Sodišče odkrilo tri količinsko opredeljene napake, ki so posledica nepravilnega izračuna upravičenih stroškov, vključno z eno nad 20 %, ki je posledica nepravilnega izračuna upravičenih stroškov.

Pregledi skladnosti

Sodišče je za proračunsko leto 2021 preučilo kakovost in skladnost kontrolnih statističnih podatkov držav članic in podatkov o plačilih, sporočenih Komisiji. Na splošno je ugotovilo, da so izbrane plačilne agencije zanesljivo izračunale plačila pomoči v svojih sistemih ter pravilno upoštevale prilagoditve, ki izhajajo iz podatkov o kontrolah.

Ukrep M21

Glavni namen ukrepa M21 (Izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela) je bil obravnavati likvidnostne težave kmetov ter malih in srednjih podjetij, ki jih je prizadela pandemija COVID-19. Sodišče je preučilo izvajanje ukrepa v štirih državah članicah. Odkrilo je omejeno število primerov, v katerih so upravičenci, ki niso izpolnjevali meril za podporo, prejeli sredstva. Plačilne agencije bi to lahko preprečile, če bi namesto preglednic v Excelu uporabile sistem IAKS.

Poročanje Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) o pravilnosti porabe SKP

Direktor vsake plačilne agencije predloži GD AGRI letno izjavo o upravljanju v zvezi z uspešnostjo sistemov upravljanja in kontrol svoje agencije ter zakonitostjo in pravilnostjo njenih odhodkov. Poleg tega države članice vsako leto poročajo o svojih administrativnih pregledih in pregledih na kraju samem (kontrolni statistični podatki).

Od leta 2015 morajo certifikacijski organi zaradi dodatnega zagotovila vsako leto za vsako plačilno agencijo dati mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere so države članice zahtevale povračilo.

GD AGRI za izračun zneska, pri katerem obstaja tveganje ob plačilu, uporablja stopnje napake, navedene v kontrolnih statističnih podatkih plačilnih agencij, ki jih prilagodi na podlagi rezultatov revizij certifikacijskih organov ter lastnih revizij sistemov in porabe plačilnih agencij. Ocenil je, da je v letu 2021 tveganje ob plačilu za porabo v okviru SKP kot celoto znašalo približno 1,8 %. Tveganje ob plačilu (prilagojeno stopnjo napake) je ocenil v višini približno 1,4 % za neposredna plačila, 2,9 % za plačila na področju razvoja podeželja in 2,1 % na področju tržnih ukrepov.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• na podlagi izkušenj z uporabo pregledov s spremljanjem olajša izmenjavo dobre prakse med državami članicami o tem, kako uporabljajo nove tehnologije za izvajanje svojih pregledov plačil SKP, da bi jih podprla pri izvajanju sistema za spremljanje površin od leta 2023 naprej,
• izvaja revizije ter zagotovi spremljanje in vrednotenje, s čimer bi se potrdilo, da je bil ukrep za financiranje M21 ustrezno usmerjen v upravičene upravičence z likvidnostnimi težavami, zaradi katerih je bila ogrožena kontinuiteta njihovih kmetijskih ali poslovnih dejavnosti.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Naravni viri so v poglavju 6 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Migracije in upravljanje meja
Varnost in obramba

Skupaj: 3,2 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema različne politike, povezane z migracijami in upravljanjem meja (razdelek 4 večletnega finančnega okvira) ter varnostjo in obrambo (razdelek 5 večletnega finančnega okvira). Sodišče o teh dveh razdelkih poroča v skupnem poglavju, saj sta bila v prejšnjem obdobju večletnega finančnega okvira vključena v proračun in evidentirana v glavnem v enem samem razdelku, in sicer razdelku 3 večletnega finančnega okvira Varnost in državljanstvo.

Večina porabe v razdelku 4 – Migracije in upravljanje meja – se je nanašala na dokončanje projektov in shem iz prejšnjega programskega obdobja (2014–2020) v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost – instrument za meje in vizume.

Cilj teh dveh instrumentov je prispevati k uspešnemu upravljanju migracijskih tokov in udejanjiti skupni pristop EU k azilu in migracijam ter zagotoviti visoko raven varnosti v EU, hkrati pa omogočiti zakonito potovanje s poenoteno in visoko ravnjo nadzora zunanjih meja ter učinkovito obdelavo schengenskih vizumov. Njuno upravljanje so si večinoma delili Generalni direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME) in države članice.

Drugo pomembno področje porabe v razdelku 4 je financiranje treh decentraliziranih agencij (Agencije Evropske unije za azil – EUAA, Evropske agencije za mejno in obalno stražo – Frontex, Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice – eu-LISA), ki so dejavne pri izvajanju ključnih prioritet EU na področju migracij in upravljanja meja. Sodišče o porabi agencij EU poroča ločeno v specifičnih letnih poročilih in letnem povzetku z naslovom Na kratko o reviziji agencij EU.

Revidirana populacija Sodišča za razdelek 4 večletnega finančnega okvira je za leto 2021 znašala 2,6 milijarde EUR.

V razdelku 5 večletnega finančnega okvira področje Varnost in obramba zajema zaključitev financiranja iz instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, financiranje razgradnje jedrskih elektrarn (finančna podpora EU za razgradnjo jedrskih objektov v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem) ter financiranje treh decentraliziranih agencij EU na področju varnosti (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami – EMCDDA, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj – Europol, Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj – CEPOL). Del, ki se nanaša na obrambo, zajema Evropski obrambni sklad, iz katerega se podpirajo skupni obrambni projekti v vseh fazah raziskav in razvoja.

Leta 2021 je revidirana populacija Sodišča za razdelek 5 večletnega finančnega okvira znašala 0,6 milijarde EUR.

Kaj je Sodišče ugotovilo

V letu 2021 je Sodišče preučilo vzorec 28 transakcij, ki sicer prispeva k skupni izjavi Sodišča o zanesljivosti, vendar ni reprezentativen za porabo v okviru razdelkov 4 in 5 večletnega finančnega okvira. Sodišče zato za ta razdelka večletnega finančnega okvira ne more izračunati ocenjene stopnje napake.

V devetih (32 %) od 28 preučenih transakcij so bile napake. Sodišče je količinsko opredelilo šest napak s posledicami za zneske, zaračunane v breme proračuna EU. Odkrilo je tudi šest primerov neizpolnjevanja pravnih in finančnih določb, vendar brez finančnih posledic za proračun EU.

Pregled dela treh revizijskih organov, ki ga je opravilo Sodišče, je pokazal, da so ti pripravili in izvajali dovolj kakovostne podrobne postopke za poročanje o svojem delu v letnem poročilu o kontroli, ki ga predložijo Komisiji. Kljub temu je Sodišče pri njihovem revizijskem delu in poročanju odkrilo pomanjkljivosti.

Letna poročila o dejavnostih in druge ureditve upravljanja

Sodišče je pregledalo letno poročilo GD HOME o dejavnostih in v njem ni odkrilo nobenih informacij, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami Sodišča. Ker se pregledi 25 transakcij, ki jih je izvedlo Sodišče, nanašajo le na majhen delež transakcij, za katere je pristojen GD HOME, Sodišče na podlagi rezultatov svojega dela ne more preveriti verodostojnosti izjave o zanesljivosti, ki jo je dal generalni direktor tega direktorata.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• upravičencem do ukrepov Unije in nujne pomoči ter organom držav članic, pristojnim za izvajanje financiranja GD HOME, zagotovi nadaljnje smernice o:
  
  
  1. pravilih za zbiranje ustreznih dokazil, ki se lahko predložijo v primeru pregledov ali revizij, in
  2. obveznosti upoštevanja nacionalnih pravil o javnem naročanju pri nakupu blaga ali storitev,

• izvaja bolje usmerjene predhodne preglede upravičenosti odhodkov, zlasti v primeru nujne pomoči, s posebnim poudarkom na potencialnih tveganjih v zvezi z:
  
  
  1. vrsto odhodkov (npr. javno naročanje),
  2. vrsto upravičenca (npr. upravičenci, ki imajo malo izkušenj s financiranjem EU ali jih sploh nimajo).
  Pri tem naj Komisija upošteva, da ima uporaba revizijskih potrdil v podporo zahtevkom za plačilo, ki jih vložijo upravičenci, omejitve.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Migracije in upravljanje meja/Varnost in obramba so v poglavju 7 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Sosedstvo in svet

Skupaj: 10,9 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema odhodke za vse zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna EU (razen evropskih razvojnih skladov). Namen politik je podpirati in spodbujati vrednote EU, načela in temeljne interese po vsem svetu ter pripomoči k spodbujanju multilateralizma in tesnejših partnerstev z državami nečlanicami EU za podporo državam upravičenkam pri sprejemanju in izvajanju reform, potrebnih za uskladitev z vrednotami EU zaradi članstva v Uniji, ter tako prispevati k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.

Plačila se izplačujejo v več kot 150 državah v okviru več instrumentov in na različne načine, kot so javna naročila za gradnje/blago/storitve, nepovratna sredstva, posebna posojila, jamstva za posojila in finančna pomoč, proračunska podpora ter druge namenske oblike proračunske pomoči.

Revidirani odhodki za leto 2021 na tem področju so znašali 10 milijard EUR.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče je pregledalo vzorec s 67 transakcijami, ki sicer prispeva k skupni izjavi Sodišča o zanesljivosti, vendar ni reprezentativen za porabo v okviru tega razdelka večletnega finančnega okvira. Sodišče torej ne more oceniti stopnje napake za ta razdelek večletnega finančnega okvira.

V 32 (48 %) od 67 preučenih transakcij so bile napake. Kljub omejeni velikosti vzorca rezultati revizije Sodišča potrjujejo, da je tveganje napake v tem razdelku večletnega finančnega okvira visoko. Sodišče je količinsko opredelilo 24 napak s posledicami za zneske, zaračunane v breme proračuna EU. Najpogostejše kategorije napak so bili odhodki, ki niso nastali, neupravičeni stroški, neobstoj dokazil in napake pri javnem naročanju.

Pri transakcijah v zvezi s proračunsko podporo in projekti, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v okviru hipotetičnega pristopa (pri katerem so prispevki Komisije za večdonatorske projekte združeni s prispevki drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne, prepoznavne postavke odhodkov), je bilo manj možnosti za napake. Sodišče je leta 2021 na vsakem od teh področij porabe odkrilo po eno napako.

Nekatere mednarodne organizacije so tako kot prejšnja leta omogočile le omejen dostop do dokumentov (npr. v formatu, ki je samo za branje), zato Sodišče teh ni moglo kopirati. Zaradi navedenega je bilo ovirano načrtovanje in izvajanje revizije Sodišča ter je prišlo do zamud pri delu Sodišča. Komisija je sicer okrepila komunikacijo z mednarodnimi organizacijami, vendar ima Sodišče še vedno težave pri pridobivanju zahtevane dokumentacije.

Študija GD NEAR o stopnji preostale napake

Leta 2021 je zunanji izvajalec v imenu Generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR) izdelal sedmo študijo o stopnji preostale napake. Namen študije je oceniti stopnjo napak, ki niso bile odkrite kljub vsem upravnim pregledom, ki jih je izvedel GD NEAR za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje takšnih napak na celotnem področju svoje pristojnosti, ter ugotoviti uspešnost teh pregledov. Študija ne pomeni posla dajanja zagotovil ali revizije.

Tako kot v prejšnjih letih je bila po ocenah zunanjega izvajalca skupna stopnja preostale napake za GD NEAR pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija (2021: 1,05 %, 2020: 1,36 %).

V letnih poročilih Sodišča iz prejšnjih let so že bile opisane omejitve pri študijah, ki bi lahko prispevale k prenizko navedeni stopnji preostale napake.

V populacijo za izvedbo stopnje preostale napake za leto 2021 niso bile vključene stare pogodbe, zaključene v referenčnem obdobju, v skupni vrednosti 389 milijonov EUR, prav tako tudi ne tematske pogodbe GD NEAR o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 50 milijonov EUR. Zgoraj navedeni vrsti pogodb, ki nista bili vključeni, v višini 439 milijonov EUR skupaj predstavljata približno 20 % portfelja zaključenih pogodb GD NEAR v višini 2,27 milijarde EUR. To je znaten delež in kot tak prevelik, da bi bil trajno izključen iz kakršnega koli pregleda stopnje preostale napake, zlasti ob upoštevanju, da je vrednost končne vzorčne populacije stopnje preostale napake za splošno stopnjo napake (ki izhaja iz generalnega direktorata) približno 1,7 milijarde EUR, in bi lahko povzročil, da napake ostanejo neodkrite. Izključitev teh pogodb pomeni omejitev, ki je GD NEAR v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2021 ni razkril.

Letna poročila o dejavnostih in druge ureditve upravljanja

Generalni direktor GD ECHO je na podlagi nizke ocenjene stopnje preostale napake izjavil, da je finančna izpostavljenost direktorata pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Ker se le majhen delež pregledov, ki jih je izvedlo Sodišče, nanaša na transakcije, za katere je odgovoren GD ECHO, Sodišče te izjave na podlagi rezultatov svojega dela ne more preveriti.

Pandemija COVID-19 in politične krize so ogrozile dostavo humanitarne pomoči, saj so omejile ali preprečile dostop do ljudi, ki jih je prizadela humanitarna kriza. To tveganje se ne nanaša le na ocene humanitarnih potreb, temveč tudi na zagotavljanje same pomoči in s tem povezane kontrole.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se vse obveznosti ali predplačila, ki jih upravičenci v svojih računovodskih poročilih uveljavljajo kot nastale stroške, odštejejo pred izvršitvijo plačil ali izvedbo obračunov,
• pri pripravi sporazumov o financiranju za operacije proračunske podpore okrepi kontrole in tako v sporazumih o financiranju določi jasne pogoje v zvezi s prenosom sredstev na račun državne blagajne v centralni banki države upravičenke in veljavnim menjalnim tečajem; pogoji naj bodo skladni s smernicami za proračunsko podporo,
• v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2022 in prihodnjih letnih poročilih o dejavnostih razkrije vrste in vrednosti pogodb, ki niso vključene v populacijo študije o stopnji preostale napake.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Sosedstvo in svet so v poglavju 8 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Evropska javna uprava

Skupaj: 10,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

V revizijo Sodišča so bili zajeti upravni odhodki institucij in organov EU: Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropske komisije, Sodišča Evropske unije, Evropskega računskega sodišča, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), Evropskega odbora regij (OR), evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Institucije in organi so leta 2021 za upravo porabili skupaj 10,7 milijarde EUR. Ta znesek je vključeval odhodke za človeške vire in pokojnine (približno 68 % skupnega zneska) ter odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo.

Računovodske izkaze Sodišča preuči zunanja revizijska družba. Na podlagi tega Sodišče vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletišču objavi revizijsko mnenje in poročilo.

Kaj je Sodišče ugotovilo

V letu 2021 je Sodišče preučilo izbrane sisteme nadzora in kontrol Evropske službe za zunanje delovanje, poleg tega pa še 60 transakcij.

Tako kot prejšnja leta ocenjuje, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti.

Sodišče ni odkrilo specifičnih zadev v zvezi s Svetom Evropske unije, Sodiščem Evropske unije, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim odborom regij, evropskim varuhom človekovih pravic in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Zunanji revizor Sodišča na podlagi svojega dela ni poročal o nobeni specifični zadevi.

Evropski parlament

Sodišče je odkrilo dve količinsko opredeljivi napaki v plačilih, ki ju je izvršil Evropski parlament. Prva se je nanašala na manjše preplačilo za storitve IT, do katerega je prišlo zaradi nepravilne uporabe pogodbenih pogojev, druga pa na plačilo Evropskega parlamenta neki evropski politični skupini. Notranja pravila Evropskega parlamenta o javnih naročilih niso v skladu s finančno uredbo, saj omejujejo konkurenco. Sodišče je ugotovilo, da politična skupina teh notranjih pravil ni v celoti upoštevala, saj ni zbrala dovolj ponudb in ni ustrezno dokumentirala meril, ki jih je uporabila za oddajo naročila.

Poleg tega je Sodišče preučilo plačilo v višini 74,9 milijona EUR v zvezi z nakupom stavbe v Bruslju. Ugotovilo je, da je bila njena cena za kvadratni meter za 30 % višja od cene za stavbo v neki drugi ponudbi, ki jo je preučil Parlament, in da je bila v njegovih merilih za oddajo naročila bistveno zmanjšana pomembnost cene kot podlage za odločitev o nakupu, zaradi česar je bilo malo verjetno, da bi lahko bila sprejeta katera koli druga ponudba.

Evropska komisija

Sodišče je odkrilo eno količinsko opredeljivo napako pri plačilih Komisije v zvezi z manjšim nepravilnim odbitkom od izplačil pokojnin. Poleg tega je opazilo, da je Komisija zaradi pandemije COVID-19 začasno prenehala izvajati nekatera preverjanja upravičenosti do pokojninskih pravic.

Evropska služba za zunanje delovanje

Sodišče je odkrilo dve količinsko opredeljivi napaki v plačilih, ki ju je izvršil ESZD. Ena se je nanašala na neobstoj ustrezne pogodbe za storitve, ki jih je pridobila delegacija EU, druga pa na dodatke, izplačane uslužbencu, ki ni prijavil nedavnih sprememb svojega osebnega položaja.

Poleg tega je Sodišče preučilo postopke javnega naročanja in postopke zaposlovanja lokalnih uslužbencev, ki so jih organizirale delegacije EU. ESZD je sicer izboljšal postopek javnega naročanja, vendar je Sodišče kljub temu odkrilo nekatere slabosti. Sodišče je pri polovici postopkov za oddajo javnega naročila, ki jih je preučilo, odkrilo nekaj pomanjkljivosti pri tem, kako so delegacije EU uporabljale pravila o javnem naročanju. Odkrilo je tudi nekaj slabosti v vseh postopkih zaposlovanja lokalnih uslužbencev, ki jih je preučilo. Zaradi tega so lahko ovirane transparentnost postopka zaposlovanja, opredelitev najboljših kandidatov in enaka obravnava.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča:

• naj uprava Evropskega parlamenta pregleda svoje smernice o uporabi pravil o javnem naročanju, namenjene političnim skupinam, in predsedstvu Parlamenta predlaga spremembo teh pravil, da se jih bolje uskladi s finančno uredbo. Uporabo teh pravil naj bolje spremlja,
• naj ESZD sprejme ustrezne ukrepe za to, da bi delegacije EU uporabljale pravila o javnem naročanju, npr. z boljšimi usposabljanji ter bolje oblikovanimi smernicami in predlogami,
• naj ESZD izboljša usposabljanje in smernice glede postopkov zaposlovanja lokalnih uslužbencev v delegacijah EU, da se zagotovi skladnost z načeli transparentnosti in enakega obravnavanja. Poleg tega naj okrepi svoj nadzor nad tem, ali delegacije EU dokumentirajo relevantne korake postopka zaposlovanja.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Evropska javna uprava so v poglavju 9 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Mehanizem za okrevanje in odpornost

Skupaj: 46,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

V letu 2021 je delo Sodišča prvič zajemalo tudi edino plačilo iz RRF, tj. plačilo Španiji. RRF je glavni element svežnja NextGenerationEU, ki je namenjen podpori okrevanju po posledicah pandemije COVID-19. To je začasni instrument, ki se izvaja in financira na način, ki se bistveno razlikuje od proračunske porabe v večletnem finančnem okviru. Za razliko od drugih proračunskih odhodkov EU, ki temeljijo na povračilu stroškov in/ali izpolnjevanju pogojev, pri RRF države članice prejmejo plačila za doseganje vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti.

Populacija, ki jo je revidiralo Sodišče, je zajemala edino izplačilo iz leta 2021, in sicer plačilo Španiji, in obračun s tem povezanega predhodnega financiranja.

Španski zahtevek za plačilo (z dne 11. novembra 2021) je zajemal 52 mejnikov, ki so bili po poročanju Španije doseženi. Španiji izplačani znesek je znašal 11,5 milijarde EUR. Komisija je 3. decembra 2021 sprejela pozitivno predhodno oceno in po prejetju pozitivnega mnenja Ekonomsko-finančnega odbora Sveta v svojem izvedbenem sklepu z dne 22. decembra 2021 izplačilo odobrila. Španiji je 27. decembra 2021 plačala 10 milijard EUR, hkrati pa obračunala znesek predhodnega financiranja v višini 1,5 milijarde EUR.

Rezultati dela Sodišča so podlaga za njegovo mnenje o pravilnosti odhodkov RRF za leto 2021.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revizija Sodišča je zajemala pravilnost plačila Španiji iz RRF. Ocena Sodišča je temeljila na pogoju za plačilo, tj. na tem, da so bili mejniki in ciljne vrednosti, kot so opredeljeni v izvedbenem sklepu Sveta, zadovoljivo izpolnjeni. V ta namen je Sodišče preučilo, ali je Komisija zbrala zadostne in ustrezne dokaze v podporo svoji oceni o zadovoljivem izpolnjevanju 52 mejnikov iz španskega zahtevka za plačilo. Skladnost z drugimi pravili EU in nacionalnimi pravili ni bila del njene ocene.

Splošni revizijski dokazi, ki jih je Sodišče pridobilo pri svojem delu, kažejo, da eden od 52 mejnikov, povezanih s prvim izplačilom Španiji, ni bil zadovoljivo izpolnjen. Komisija še ni opredelila metode za količinsko opredelitev učinka nedoseganja mejnika ali ciljne vrednosti. Sodišče meni, da ta napaka ni pomembna.

Druge slabosti, ugotovljene v zvezi z delom Komisije pri ocenjevanju mejnikov, se nanašajo na premalo stroga merila za mejnik kontrole in nezadostno dokumentiranje njenega dela, čeprav to ne vpliva na oceno doseganja mejnika.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• jasno in transparentno utemelji elemente iz operativnih ureditev in izvedbenega sklepa Sveta, ki jih ne šteje kot relevantne za izpolnitev mejnikov in ciljnih vrednosti,
• pripravi metodologijo za določitev zneska, katerega plačilo se začasno ustavi na podlagi člena 24(6) in člena 24(8) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost,
• izboljša dokumentiranje ocene mejnikov in ciljnih vrednosti tako, da se vsi elementi, preučeni med predhodnim delom, v celoti dokumentirajo.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za Mehanizem za okrevanje in odpornost so v poglavju 10 letnega poročila Sodišča za leto 2021.

Evropski razvojni skladi

Skupaj: 3,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Evropski razvojni skladi (ERS), ki so bili ustanovljeni leta 1959, so bili glavni instrument, s katerim je EU do konca leta 2020 zagotavljala pomoč za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO), pri čemer 11. (in končni) ERS pokriva večletni finančni načrt za obdobje 2014–2020. Okvir, s katerim so urejeni odnosi EU z državami AKP in ČDO, je sporazum o partnerstvu, ki je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000 za obdobje 20 let. Njegov glavni cilj je bilo zmanjšanje, dolgoročno pa izkoreninjenje revščine v skladu z glavnim ciljem na področju razvojnega sodelovanja, kot je določen v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je bila pomoč državam AKP za razvojno sodelovanje vključena v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje Globalna Evropa (NDICI–Globalna Evropa), pomoč ČDO za razvojno sodelovanje pa v Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, tudi Grenlandije. Vendar sami 8., 9., 10. in 11. ERS niso bili vključeni v splošni proračun EU in se do zaključitve še naprej izvajajo ločeno, kar velja tudi za poročanje o njih.

Skupna vrednost revidiranih odhodkov za leto 2021 na tem področju je bila 3,1 milijarde EUR. Ti odhodki se nanašajo na 9., 10. in 11. ERS.

ERS upravljata Komisija – zunaj okvira splošnega proračuna EU – in EIB, glavni pristojni generalni direktorat pa je Generalni direktorat za mednarodna partnerstva (GD INTPA, nekdanji GD DEVCO).

Kaj je Sodišče ugotovilo

V zaključnem računu za leto 2021 ni bilo pomembno napačnih navedb.

Sodišče je ugotovilo tudi, da stopnja napake v prihodkih ERS ni bila pomembna.

Mnenje Sodišča o odhodkih za proračunsko leto 2021 je negativno.

V okviru revizije pravilnosti transakcij je Sodišče preučilo vzorec 140 transakcij, ki so bile reprezentativne za vse vrste porabe iz ERS. V vzorec Sodišča je bilo zajetih 26 transakcij, povezanih z nujnim skrbniškim skladom Evropske unije za Afriko, 92 transakcij, ki jih je odobrilo 17 delegacij EU, in 22 plačil, ki jih je odobril sedež Komisije.

Zaradi pandemije COVID-19 obiski delegacij EU na kraju samem niso bili mogoči, Sodišče jih je zato nadomestilo z dokumentacijskimi pregledi. Zato ni moglo izvesti nekaterih revizijskih postopkov, zlasti preveriti izvajanja pogodb za izbrane transakcije, zaradi česar je bilo njegovo revizijsko delo omejeno. Svoj pristop je moralo prilagoditi: v zvezi s transakcijami in projekti je izvajalo preglede dokumentacije, z revidiranci pa je sodelovalo na daljavo. Kljub temu meni, da je na podlagi pridobljenih dokazov lahko dokončalo delo in sprejelo zaključke.

V 54 (38,8 %) od 140 preučenih transakcij so bile napake. Sodišče je na podlagi 43 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenilo, da stopnja napake znaša 4,6 %. Tri najpogostejše vrste napak so bili neupravičeni odhodki (38,6 %), odsotnost bistvenih dokazil (23,3 %) in odhodki, ki niso nastali (14,9 %).

Kot v letu 2020 so Komisija in njeni izvajalski partnerji letos naredili več napak v transakcijah v zvezi z nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku in prenosu pooblastil z državami upravičenkami, mednarodnimi organizacijami in agencijami držav članic kot pri drugih vrstah podpore (kot je podpora za javna naročila gradenj, blaga in storitev). Od 92 tovrstnih transakcij, ki jih je preučilo Sodišče, jih je 39 vsebovalo količinsko opredeljive napake, kar je pomenilo 81,2 % ocenjene stopnje napake.

Nekatere mednarodne organizacije so tako kot prejšnja leta omogočile le omejen dostop do dokumentov (npr. v formatu, ki je samo za branje), zato Sodišče teh ni moglo kopirati. Zaradi navedenega je bilo ovirano načrtovanje in izvajanje revizije Sodišča ter je prišlo do zamud pri njegovem delu. Komisija je sicer okrepila komunikacijo z mednarodnimi organizacijami, vendar ima Sodišče še vedno težave pri tem, da od nekaterih izmed njih pridobi zahtevano dokumentacijo.

Študija GD INTPA o stopnji preostale napake

Leta 2021 je zunanji izvajalec v imenu GD INTPA izdelal deseto študijo o stopnji preostale napake, da bi se ocenila stopnja napak, ki so ostale kljub vsem upravnim pregledom, ki jih je izvedel GD INTPA za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje takšnih napak na celotnem področju svoje pristojnosti, da bi se ugotovila uspešnost teh pregledov.

Za študijo o stopnji preostale napake iz leta 2021 je GD INTPA v vzorec vključil 480 transakcij. Zaradi tega je lahko poleg skupne stopnje napake za odhodke, ki se financirajo iz splošnega proračuna EU, in za porabo, ki se financira iz ERS, ponovno predstavil tudi ločeni stopnji napake za oboje. V študiji je bilo že šesto leto zapored ocenjeno, da je stopnja preostale napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija (1,14 %).

Študija o stopnji preostale napake ne pomeni dajanja zagotovila ali revizije. Temelji na metodologiji in priročniku za stopnjo preostale napake, ki jo je zagotovil GD INTPA. V prejšnjih letnih poročilih Sodišča o ERS so že bile opisane omejitve pri študijah, ki bi lahko prispevale k prenizko navedeni stopnji preostale napake.

Eden od vidikov študije o stopnji preostale napake je stopnja opiranja na delo drugih revizorjev. Kar zadeva ta vidik, se je stopnja popolnega opiranja s 15 % transakcij v letu 2020 povečala na 34 % v letu 2021. Sodišče še vedno meni, da je tako obsežno opiranje na delo drugih revizorjev v nasprotju z namenom študije o stopnji preostale napake, to je oceniti stopnjo napak, ki so ostale kljub vsem upravnim pregledom GD INTPA za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje takšnih napak.

Pregled letnega poročila GD INTPA o dejavnostih

Izjava generalnega direktorja o zanesljivosti v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2021 ne vključuje nobenih pridržkov. GD INTPA je od leta 2018 naprej znatno zmanjšal obseg pridržkov (tj. delež odhodkov, v zvezi s katerimi so bili izrečeni).

Sodišče meni, da je to, da v letnem poročilu GD INTPA o dejavnostih za leto 2021 ni pridržkov, neutemeljeno in delno izhaja iz omejitev študije o stopnji preostale napake.

GD INTPA si prizadeva za izboljšanje kakovosti svojih podatkov za izračun popravljalne zmogljivosti. Sodišče je pregledalo izračun popravne zmogljivosti za leto 2021, ki ga GD INTPA ocenjuje na 13,62 milijona EUR. Preizkusilo je 35 % celotne populacije izterjav (po vrednosti) in v svojem vzorcu ni odkrilo napak.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• okrepi notranjo kontrolo, s katero bo zagotovila, da nobena pogodba ne bo sklenjena, ne da bi za to obstajala veljavna pravna podlaga,
• sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se vse obveznosti ali predplačila, ki jih upravičenci v svojih računovodskih poročilih uveljavljajo kot nastale stroške, odštejejo pred izvršitvijo plačil ali izvedbo obračunov.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji evropskih razvojnih skladov so v letnem poročilu Sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, za leto 2021.

Ozadje

Evropsko računsko sodišče in njegovo delo

Sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Sedež ima v Luxembourgu, zaposluje pa približno 900 strokovnih in administrativno-tehničnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Poslanstvo Sodišča je prispevati k izboljševanju uprave in finančnega poslovodenja EU, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU.

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Z njimi se zahteva odgovornost od tistih, ki so pristojni za izvajanje politik in programov EU: Komisije, drugih institucij in organov EU ter upravnih organov v državah članicah.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Na kratko o revizijskem pristopu za izjavo o zanesljivosti

Mnenja v izjavi Sodišča o zanesljivosti temeljijo na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskim preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja.

Kot je navedeno v strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025, bo Sodišče tudi za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 izpopolnjevalo svoj revizijski pristop ter uporabljalo razpoložljive podatke in informacije, kar mu bo omogočilo, da še naprej daje zanesljiva zagotovila na podlagi svojega mandata iz Pogodbe in povsem skladno z mednarodnimi standardi revidiranja javnega sektorja.

Zanesljivost zaključnega računa

Ali so informacije v zaključnem računu EU popolne in točne?

• Sodišče oceni računovodski sistem, da se prepriča, da je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov.
• Oceni ključne računovodske postopke, da se prepriča, da pravilno delujejo.
• Izvede analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepriča o njihovi usklajeni predstavitvi in smiselnosti.
• Neposredno kontrolira vzorec knjižb, da se prepriča, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane.
• Kontrolira računovodske izkaze, da se prepriča, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Pravilnost transakcij

Ali so transakcije, povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili?

• Sodišče oceni sisteme za prihodke in odhodke, da bi določilo njihovo uspešnost pri preverjanju pravilnosti transakcij.
• Sodišče vzame statistične vzorce transakcij, da dobi osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji Sodišča. Podrobno preuči transakcije iz vzorcev, tudi v prostorih končnih prejemnikov sredstev (npr. kmetov, raziskovalnih inštitutov, družb, ki na podlagi javnega naročila izvajajo gradnje ali storitve), da pridobi dokaze o tem, da s tem povezani dogodek obstaja, je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil.
• Napake analizira in razvrsti na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive. Transakcije vsebujejo količinsko opredeljive napake, če na podlagi pravil plačilo ne bi smelo biti odobreno. Sodišče količinsko opredeljive napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake za vsa področja, za katera pripravi oceno. Ocenjeno stopnjo napake nato primerja z 2-odstotnim pragom pomembnosti in oceni, ali so napake vseobsegajoče.
• V svojih mnenjih upošteva te ocene in druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev.
• O vseh ugotovitvah razpravlja z organi v državah članicah in Komisijo, da potrdi točnost podatkov.

Vsi izdelki Sodišča so objavljeni na njegovem spletišču: eca.europa.eu. Več informacij o revizijskem procesu za pripravo izjave o zanesljivosti je v Prilogi 1.1 k letnemu poročilu Sodišča za leto 2021.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PRINT	ISBN 978-92-847-8459-2	doi:10.2865/66864	QJ-07-22-618-SL-C
PDF	ISBN 978-92-847-8497-4	doi:10.2865/326770	QJ-07-22-618-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-8528-5	doi:10.2865/423223	QJ-07-22-618-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov/arhitektov:

* in *: © Evropska unija 2022, vir: Evropsko računsko sodišče

*: © Evropska unija 2018, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije

*: © Evropska unija, 2017, Evropsko računsko sodišče, arhitekta: Paul Noël (stavba K1, 1988) in Jim Clemes (stavba K2, 2004 in stavba K3, 2013).

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

*, *, *, *, *, *, * in *: © Depositphotos.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.