Naložbeni načrt za Evropo

Komisija je v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko leta 2015 pripravila naložbeni načrt za Evropo. Evropski sklad za strateške naložbe je bil vzpostavljen z začetnimi sredstvi EU v višini 21 milijard EUR.

Predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer med nagovorom na bruseljskem gospodarskem forumu leta 2016, Bruselj, 9. junija 2016

Sklad je še vedno na dobri poti, da do sredine leta 2018 spodbudi najmanj 315 milijard evrov dodat­nih naložb v realno gospodarstvo. S svojimi dejavnostmi je bil prisoten v vseh 28 državah članicah, od decembra 2016 pa naj bi po pričakovanjih privabil nekoliko manj kot 164 milijard evrov skupnih naložb.

Do konca 2016 je bilo v okviru sklada odobrenih 175 infrastrukturnih projektov za financiranje v skup­nem znesku 22,4 milijarde evrov. Poleg tega je bilo odobrenih 247 sporazumov o financiranju za manjša podjetja v vrednosti 8,2 milijarde evrov. Po pričakovanjih naj bi od tega imelo koristi 385 000 malih podjetij.

Komisija je zaradi uspešnega delovanja naložbenega načrta septembra predlagala podaljšanje njegovega trajanja in financiranja, s ciljem vsaj 500 milijard evrov naložb do leta 2020. Evropski svet je decembra 2016 odobril ta predlog.

Naložbeni načrt podpira realno gospodarstvo

EU krepi socialno razsežnost sklada za mikrofinanciranje in tudi socialno podjetništvo. Pričakuje se, da se bo skupni znesek podpore na teh področjih povečal s 193 milijonov evrov v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije na približno eno milijardo evrov, s čimer bi bile zagotovljene dodatne naložbe v višini približno treh milijard evrov. Z več kot 100 ponudniki mikrofinanciranja so bili podpisani sporazumi za podporo več kot 100 000 mikropodjetnikom v državah članicah EU.

Pomoč malim in srednjim podjetjem

Pomoč malim podjetjem prihaja iz različnih virov.

Prispevki Evropskega sklada za strateške naložbe za mala podjetja so bili zaradi njegove uspešnosti julija 2016 povečani za dodatnih 500 milijonov evrov.

Poleg naložbenega načrta se med letoma 2014 in 2020 izvaja program COSME, tj. program EU za mala in srednja podjetja, ki s proračunom v višini 2,3 milijarde evrov prispeva k ustanavljanju in rasti podjetij. Podjetjem pomaga pri dostopu do trgov, ustvarja ugodno poslovno okolje in spodbuja podjet­ništvo. V vmesnem pregledu proračuna je predlagano povečanje proračuna za finančne instrumente za 200 milijonov evrov.

V letu 2016 so mala in srednja podjetja prek evropske podjetniške mreže prejela dodatnih 45 milijonov evrov za iskanje poslovnih partnerjev, razumevanje zakonodaje EU in dostop do financiranja EU. Okrog 450 000 podjetij je uporabilo storitve 625 sodelujočih organizacij v vseh regijah EU in 35 državah, ki niso članice EU.

Novembra 2011 je Komisija sprejela pobudo za zagon in rast podjetij, da bi številnim inovativnim podjetnikom v EU zagotovila vse možnosti, da postanejo vodilni na svetovni ravni. Pobuda združuje vse možnosti, ki jih EU že ponuja, in postavlja v ospredje naložbe tveganega kapitala, insolvenčno pravo, obdavčenje in intelektualno lastnino.

Spodbujanje gospodarstva EU

S politikami na številnih področjih, vključno z regionalno politiko, raziskavami in inovacijami, prometom, kmetijstvom, zaposlovanjem in izobraževanjem, se je skozi leto spodbujalo ustvarjanje delovnih mest in rast.

Komisarka Corina Crețu na obisku razstave Smart City Experience Lab o rešitvah za pametna mesta, Amsterdam, Nizozemska, 22. aprila 2016

Regionalna politika

Sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov s proračunom v višini 454 milijard evrov za obdobje 2014–2020 so bila še naprej usmerjena v prednostne naloge EU. S strateškimi naložbami v ključna področja za spodbujanje gospodarske rasti je regionalna politika eden od temeljev načrta EU za rast in delovna mesta.

V obdobju 2014–2020 bo s skladi zagotovljenih 121 milijard evrov naložb za raziskave in inovacije, digitalno tehnologijo in podporo malim podjetjem po vsej EU.

Dva milijona podjetij in zagonskih podjetij bo prejelo neposredno pomoč skladov za pospeševanje njihove konkurenčnosti ter povečanje obsega njihovih raziskav in zmogljivosti za inovacije.

V letu 2016 je EU poenostavila dostop malih podjetij in mest do sredstev iz skladov. Omogočila je tudi večjo uporabo finančnih instrumentov in več možnosti dopolnjevanja z drugimi skladi EU, zlasti z Evropskim skladom za strateške naložbe.

Septembra je bila objavljena ocena Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013. Ključni dosežki med drugim vključujejo 2,74 evra dodatnega bruto domačega proizvoda na vsak vloženi evro prek kohezijske politike, več kot milijon ustvarjenih delovnih mest, 5 000 km na novo zgrajenih cest in 1 000 km na novo zgrajenih železniških prog.

Raziskave in inovacije

Obzorje 2020 je najobsežnejši program EU za raziskave in inovacije do zdaj, s 77 milijardami evrov, na voljo za obdobje 2014–2020. Z njim se podpirajo raziskave na svetovni ravni, spodbuja vodilni položaj v industriji v EU ter iščejo rešitve za družbene izzive na področjih, kot so podnebne spremembe, energija, zdravje in varnost.

Proračun, usmerjen v rezultate na področju raziskav in inovacij

Evropski sklad za strateške naložbe je še naprej dopolnjeval program Obzorje 2020, zlasti s svojo podporo za inovativna mala in srednja podjetja. S pomočjo sklada se je prav tako zadovoljilo povpraševanje po podpori iz pobude finančna sredstva EU za inovatorje, skupne pobude Evropske komisije in Evropske investicijske banke v okviru programa Obzorje 2020.

Politika EU na področju raziskav in inovacij je bila preusmerjena na tri strateške cilje: odprte inovacije, odprta znanost in odprtost v svet. Ti so bili uresničeni s pomočjo pobud na treh ravneh: večje priznavanje vloge raziskav in inovacij kot ključnih gibal gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest (zlasti z evropskim semestrom in podpornim instrumentom politikam programa Obzorje 2020); izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in inovacije ter nadaljevanje strateškega načrtovanja programa Obzorje 2020. Nove pobude so vključevale pilotno shemo inovacijski dogovori, ki je bila vzpostavljena leta 2016, da bi se zmanjšale ovire za inovacije in spodbujanja krožnega gospodarstva, ter evropski oblak za odprto znanost. Pripravljati so se začeli dolgoročni ukrepi za izboljšanje inovacijskega okolja v EU, med drugim je bil objavljen razpis za zbiranje idej o morebitnem evropskem svetu za inovacije.

Vesolje za inovacije in naložbe

Komisija je oktobra 2016 objavila Vesoljsko strategijo za Evropo. Njen namen je čim bolj povečati koristi evropskih vesoljskih programov Unije za družbo ter sprostiti potencial vesoljskega sektorja, da bi se spodbudile inovacije ter ustvarjala delovna mesta in krepila rast v gospodarstvu EU. Vesoljski industriji EU pa bo v pomoč, da ostane vodilna v svetu. S strategijo je bil potrjen pomen sektorja za varnost EU in za krepitev vloge EU kot svetovnega akterja.

Program Galileo, evropska pobuda za najsodobnejši globalni satelitski navigacijski sistem, je po uspešni namestitvi dodatnih štirih satelitov s pomočjo evropske rakete Ariane 5 v letu 2016 dosegel pomemben mejnik. Decembra 2016 so bile napovedane začetne storitve – navigacija, iskanje in reševanje ter regulirane javne storitve.

Trajnostna rast

EU je v letu 2016 dosegla dodatni napredek v zvezi s svežnjem ukrepov za krožno gospodarstvo, ki je bil predlagan leta 2015. Številni naravni viri niso neizčrpni in EU je neto uvoznica številnih surovin. Da bi zagotovila trajno rast, mora svoje vire uporabljati pametneje in bolj trajnostno. Preprečevanje nastajanja odpadkov, boljša zasnova izdelkov, recikliranje, ponovna uporaba in podobni ukrepi bi lahko podjetjem v EU zagotovili neto prihranke v višini 600 milijard evrov, skupne letne emisije toplogrednih plinov pa bi se zmanjšale za 2–4 %.

Komisija je marca predlagala uredbo, ki bo vzpostavila notranji trg gnojil iz sekundarnih surovin, kar bo težave na področju ravnanja z odpadki spremenilo v gospodarske priložnosti. Tako bi z recikliranjem bioloških odpadkov v organska gnojila lahko ustvarili približno 120 000 delovnih mest.

Komisija je novembra sprejela delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 kot del svežnja Čista energija za vse Evropejce. Z njegovo pomočjo bo mogoče pripraviti zahteve za izdelke, ki so pomembne za krožno gospodarstvo, s čimer bi se podaljšala trajnost izdelkov ter olajšalo njihovo popravljanje, ponovna uporaba in recikliranje.

Zaščita evropskih morij

Z letnim ulovom približno 6,4 milijona ton rib je ribiška industrija EU četrta največja na svetu. Sektor ribolova in predelave rib zaposluje več kot 350 000 oseb. Trajnostno izkoriščanje virov evropskih morij je v središču prizadevanj ribiške ter pomorske politike Evropske unije. Komisija je novembra 2016 objavila svoj predlog za boljše mednarodno upravljanje oceanov. V njem je opredeljeno, kako bi lahko EU prispevala k uresničevanju ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, z zagotavljanjem, da se s svetovnimi oceani pametneje upravlja. Komisar Karmenu Vella je aprila 2016 začel tudi pobudo MedFish4Ever in opozoril na kritično stanje staležev rib v Sredozemskem morju, kjer je več kot 90 % ocenjenih staležev trenutno čezmerno izkoriščanih.

Komisar Karmenu Vella ob začetku izvajanja pobude MedFish4Ever, Bruselj, 27. aprila 2016

Povezovanje Evrope

Komisija je za večjo digitalizacijo in razogljičenje prometa junija objavila seznam 195 projektov na področju prometa, ki jim bo namenjenih 6,7 milijarde evrov finančnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Naložbe naj bi do leta 2030 ustvarile do 100 000 novih delovnih mest.

Izbrani projekti so predvsem na osrednjem vseevropskem prometnem omrežju. Med upravičenci so pobude, kot so obnova železniškega odseka Brașov–Sighișoara v Romuniji, železniška povezava med Aveirom in Vilar Formoso na Portugalskem, razvoj železniške proge s standardno tirno širino v koridorju med Severnim morjem in Baltskim morjem ter izvajanje programa uvedbe raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR). Oktobra 2016 je Komisija objavila tretji krog razpisov za zbiranje predlogov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, s katerimi je dala na voljo 1,9 milijarde evrov za financiranje ključnih prometnih projektov.

Komisarka Violeta Bulc pri predstavitvi avtomobilov brez voznika na sejmu inovacij Innovation Expo, Amsterdam, Nizozemska, 14. aprila 2016

Delovna mesta in rast v kmetijstvu

Kmetijstvo v Evropski uniji državljanom ponuja številna živila in okoljske javne dobrine ter prispeva h kulturni in družbeni strukturi na podeželskih območjih. V agroživilskem sektorju je skoraj 44 milijonov delovnih mest v EU, agroživilski izvoz EU pa letno obsega več kot 120 milijard evrov.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (v sredini) na srečanju z delegacijo proizvajalcev mleka, St. Vith, Belgija, 15. novembra 2016

Skupna kmetijska politika zagotavlja podporo tem ciljem z letnim proračunom v višini približno 59 milijard evrov, pri čemer je podpora namenjena dohodkom iz kmetijske dejavnosti, kmetom za zagotavljanje okoljskih koristi ter drugim dejavnostim za večjo konkurenčnost sektorja, bolj učinkovito rabo virov ter spodbujanje življenja na podeželju.

Komisarka Violeta Bulc in komisar Phil Hogan skupaj s slovenskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom (na desni) na obisku Kmetije pri Pustotniku, živinorejske kmetije, na kateri se ukvarjajo s sirarstvom in uveljavljajo lokalne proizvode, Gorenja vas - Poljane, Slovenija, 14. julija 2016

Letna neposredna plačila kmetom so osnovna zaščita dohodkov iz kmetijske dejavnosti pred specifičnimi tveganji, ki jim je kmetijstvo izpostavljeno.

Marca 2016 je Komisija sprožila izjemne ukrepe za okrepitev položaja živinorejcev. Julija je napovedala sveženj v višini 500 milijonov evrov za zmanjšanje proizvodnje mleka ter v podporo proizvajalcem mleka in kmetovalcem v drugih živinorejskih sektorjih. Dodatno podporo je prejel sektor sadja in zelenjave, ki ga je prizadela ruska prepoved uvoza.

Januarja je Komisija ustanovila projektno skupino za kmetijske trge, da bi pripravila priporočila o načinih, kako izboljšati delovanje verige preskrbe s hrano, in kmetom ponujala privlačne pozitivne obete za gospodarsko stabilnost in rast. Novembra je objavila svoje poročilo. Za večjo preglednost trga sektorja govejega, telečjega in prašičjega mesa je bila ustanovljena opazovalna skupina za trg mesa, ki operaterjem pomaga pri razumevanju tržnih signalov in boljšem soočanju z nestanovitnostjo trgov.

Komisar Phil Hogan je skupaj z drugimi člani Komisije vodil skupno kampanjo za odpravo necarinskih ovir v državah, ki niso članice EU, kadar obstaja potencialni trg za proizvode iz EU. Ta prizadevanja so privedla do odprtja trgov za nekatere izvoze EU v letu 2016 na Japonskem, Kitajskem, v Kolumbiji in v Združenih državah Amerike. Trgovinski obiski na visoki ravni so bili usmerjeni tudi na obetavne trge v Indoneziji, Mehiki in Vietnamu.

Nova znanja in spretnosti, boljša zaščita, številnejša delovna mesta za mlade

Financiranje EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, je namenjeno izpopolnjevanju 8 milijonov delavcev EU med letoma 2014 in 2020. S programom Erasmus+ bo s proračunom v višini 14,7 milijarde evrov več kot 4 milijonom državljanom omogočen študij, usposabljanje, praksa in prostovoljno delo v tujini. Program podpira tudi dejavnosti, ki državam članicam pomagajo pri posodobitvi in preoblikovanju njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Komisarka Marianne Thyssen na srečanju z dijaki poklicne šole v Atenah, Grčija, 21. aprila 2016

Maja je bila vzpostavljena evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, katere namen je, da se neprijavljeno delo začne prijavljati. Platforma zagotavlja socialno zaščito za milijone prebivalcev EU, ki so prikrajšani zaradi tveganih ureditev delovnih odnosov, vključno z odvisnimi delovnimi razmerji, ki se skrivajo za samozaposlitvijo.

Komisija je junija začela izvajati novi program znanj in spretnosti za Evropo z desetimi ukrepi za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti ter njihovega pomena za trg dela. Zajemajo pobudo za pomoč nizko usposobljenim odraslim pri izboljšanju njihove bralne, matematične in digitalne pismenosti ter/ali pri njihovem napredku pri pridobivanju kvalifikacije na višji sekundarni ravni ali enakovredne kvalifikacije.

V boju proti brezposelnosti mladih je EU še naprej podpirala izvajanje programov jamstva za mlade v državah članicah. Oktobra je poročilo o napredku pokazalo, kako je jamstvo za mlade v letu 2013 s podporo pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega socialnega sklada in nacionalnega financiranja prispevalo h konkretnim spremembam v praksi. Tri leta po vzpostavitvi jamstva leta 2013 se je brezposelnost med mladimi v EU zmanjšala za 1,4 milijona. Od takrat je okoli 9 milijonov mladih sprejelo ponudbo za zaposlitev, usposabljanje ali vajeništvo. Kot posledica jamstva so bile v številnih državah članicah izvedene korenite strukturne reforme, prav tako pa je jamstvo pripomoglo k sklepanju part- nerstev med podjetji in izobraževalnimi institucijami. Komisija je za popolno in trajnostno izvajanje jamstva za mlade predlagala nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020 in povečanje sredstev. Poleg tega je Komisija napovedala novo posebno dolgotrajno (med 6 in 12 meseci) shemo mobilnosti za vajence, ErasmusPro, v okviru obstoječega programa Erasmus+, s katero bi podprla učenje na delovnem mestu v tujini.

Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih

Povezovanje državljanov

V letu 2016 je Erasmus+, program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, s proračunom v višini 2,2 milijarde evrov 497 000 mladim omogočil študij, usposabljanje, prostovoljno delo ali izmenjavo mladih v tujini. Poleg tega je z njegovo pomočjo okoli 141 000 uslužbencev izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij izboljšalo svoje kompetence, tako da so poučevali ali se usposab­ljali v tujini. V letu 2016 je bilo s pomočjo programa iz skupnega proračuna zagotovljenih več kot 400 milijonov evrov za projekte sodelovanja, vključno s tistimi, ki spodbujajo državljanstvo in skupne vrednote svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem.

Evropska solidarnostna enota

Komisija je decembra, tri mesece po napovedi predsednika Junckerja v njegovem govoru o stanju v Uniji, vzpostavila evropsko solidarnostno enoto. Mladi med 17. in 30. letom starosti lahko izkoristijo nove priložnosti, da pomembno prispevajo k družbi v celotni EU ter si pridobijo neprecenljive izkušnje in dragocene spretnosti in znanja. Udeleženci lahko sodelujejo v projektu kot prostovoljci, pripravniki, vajenci ali zaposleni za obdobje od 2 do 12 mesecev. Vključijo se lahko v dejavnosti na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno vključevanje, pomoč pri oskrbi s hrano, gradnja zavetišč, sprejem, podpora in vključevanje migrantov in beguncev, varstvo okolja in preprečevanje naravnih nesreč. Do konca decembra se je prijavilo več kot 18 000 mladih.

Ekonomske in fiskalne politike

Usklajevanje ekonomskih politik v EU poteka ciklično na letni ravni v okviru evropskega semestra. Začne se proti koncu vsakega leta z objavo letnega pregleda rasti in priporočilom o ekonomski politiki evroobmočja. Komisija je februarja 2016 objavila poročila za posamezne države, v katerih analizira ekonomske in socialne izzive v vsaki državi članici EU posebej. Poročila so podlaga za razpravo z državami članicami o njihovih odločitvah glede politik pred aprilskimi nacionalnimi programi reform ter srednjeročnimi proračunskimi načrti. Pozno spomladi je Komisija na podlagi teh poročil oblikovala priporočila za posamezne države.

Ta priporočila vsebujejo smernice za države članice, kako ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati gospodarsko rast, s ponovno usmeritvijo k reformam za spodbujanje rasti na področjih, kot so razi­skave in inovacije, ob hkratnem zagotavljanju zdravih javnih financ. V letu 2016 so bila priporočila naslovljena tudi na Ciper, ki se je spomladi po izhodu iz programa za makroekonomsko prilagoditev pridružil okviru za polno gospodarsko upravljanje.

Na fiskalnem področju so priporočila Komisije v letu 2016 pokazala, da je Pakt za stabilnost in rast smiselno uporabiti s pametno prožnostjo. Komisija je pri oceni srednjeročnih proračunskih načrtov držav članic upoštevala posebnosti odhodkov, povezanih z izrednimi dogodki, na katere vlada ne more vplivati (kot sta begunska kriza in boj proti terorizmu). Španija in Portugalska sta imeli več časa, da odpravita svoj čezmerni primanjkljaj, Svet pa je sledil priporočilu Komisije glede preklica globe, ki bi jima lahko bila naložena zaradi njunih preteklih fiskalnih rezultatov. Skozi leto so države članice izboljšale svoje rezultate glede čezmernega primanjkljaja, tako je bil čezmerni primanjkljaj zabeležen le v šestih državah članicah v primerjavi s 24 državami spomladi 2011. Tri države članice so v letu 2015 odpravile svoje čezmerne primanjkljaje, Svet pa je s tem povezane postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem uradno zaključil junija 2016.

Kar se tiče evrskega območja, Komisija poziva k znatno pozitivnejši fiskalni naravnanosti za celotno valutno območje, da bi se odpravilo tveganje „nizke rasti in nizke inflacije“ in podprla monetarna politika Evropske centralne banke.

Komisija je tudi ocenila, ali so osnutki proračunskih načrtov držav članic evrskega območja za leto 2017 skladni z določbami Pakta za stabilnost in rast. V številnih primerih je Komisija ugotovila, da so načrtovane prilagoditve javnih financ zaostajale, ali da obstaja tveganje, da bi lahko zaostale za zahtevami Pakta za stabilnost in rast.

Zagotavljanje zdravih javnih financ

V zvezi s spremljanjem makroekonomskih neravnotežij je Komisija pri 13 državah članicah ugotovila bodisi neravnotežja bodisi čezmerna neravnotežja. Ob upoštevanju napredka pri odpravljanju neravnotežij je Komisija zagotovila tudi, da je izvajanje postopka jasnejše in preglednejše, in sicer tako, da je zmanjšala število kategorij neravnotežij s šest na štiri, ter dala večji poudarek zaposlovanju in socialnim vidikom v okviru evropskega semestra.

Nadaljnja podpora državam članicam EU

V Parlamentu in Svetu so se nadaljevala pogajanja o programu za podporo strukturnim reformam, ki ga je Komisija predlagala novembra 2015.

Ciper je marca 2016 uspešno zaključil svoj 3-letni program za makroekonomsko prilagoditev. Komisija je tudi nadalje podpirala ciprske organe prek svoje podporne službe za strukturne reforme pri izvajanju upravnih in strukturnih reform, ki povečujejo rast.

V letu 2016 je bil dosežen dober napredek pri izvajanju grškega programa, ki je bil zasnovan tako, da vzpostavi pogoje za povrnitev zaupanja ter postavi temelje za trajno oživitev gospodarstva v Grčiji. Zaključen je bil prvi pregled, ki omogoča izplačilo drugega obroka financiranja iz programa v višini 10,3 milijarde evrov. Ta drugi obrok je bil izplačan v več korakih, z zadnjim izplačilom, odobrenim oktobra. Komisija je podprla delo Evroskupine, ki se je maja odločila za ukrepe za odpravo dolga. Ti ukrepi bodo izvedeni postopoma. V začetku decembra je prišlo do prve razprave o kratkoročnih ukrepih za odpravo dolga. Na ravni izvajanja programa je bil dosežen dober napredek v smeri zaključka drugega pregleda.

Grčija je prejela gospodarsko podporo tudi iz naložbenega načrta za Evropo. Maja je bil v Grčiji podpisan prvi dogovor, ki ga je podprl Evropski sklad za strateške naložbe. Ob tej priložnosti je Evropski investicijski sklad podpisal tri dogovore z grškimi posredniškimi bankami ali skladi za zagotavljanje dodatnih naložb za mikro, mala in srednja podjetja v Grčiji.

Razširitev podpore prek meja EU

Komisija je z makrofinančnimi programi pomoči podprla Gruzijo, Kirgizistan, Jordanijo, Tunizijo in Ukrajino. Z njimi želi državam, ki so geografsko, gospodarsko in politično blizu EU, pomagati, da ponovno vzpostavijo vzdržno zunanje finančno stanje, ter hkrati spodbuditi ekonomske prilagoditve in strukturne reforme. Programi dopolnjujejo financiranje Mednarodnega denarnega sklada.

Septembra je Komisija predlagala nov evropski načrt za zunanje naložbe, s katerim bi spodbujala naložbe v afriških državah in državah sosedstva EU ter spodbujala obravnavo temeljnih vzrokov migracij. Namenjen je podpori socialni in gospodarski infrastrukturi ter malim podjetjem, s poudarkom na ustvarjanju delovnih mest ter z odpravljanjem ovir za zasebne naložbe. Ob vložku 3,35 milijarde evrov iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada bo načrt spodbudil inovativna jamstva in podobne instrumente za podporo zasebnim naložbam.

Načrt omogoča mobilizacijo naložb v višini do 44 milijard evrov. Če bodo države članice in drugi part­nerji prispevali toliko kot EU, bi se skupni znesek lahko podvojil in dosegel vrednost 88 milijard evrov.

Proračun EU, usmerjen v rezultate

Komisija je leta 2016 dosegla napredek s pobudo proračuna EU, usmerjenega v rezultate. Zagotoviti je želela, da se sredstva EU uporabijo v korist državljanov in da vsi projekti EU, financirani s sredstvi EU, prinašajo vidne rezultate in so stroškovno učinkoviti.

Sredstva iz proračuna EU so bila še naprej usmerjena v prednostne naloge politik Komisije, kot so spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost ter hitro in učinkovito odzivanje na izredne razmere.

Zbirka uspešnih projektov, financiranih iz proračuna EU, ki je na voljo na spletišču Komisije, predstavlja več kot 1 000 projektov v letu 2016.

Podpredsednica Evropske komisije Kristalina Georgieva (2014–2016) med nagovorom na konferenci o proračunu EU, usmerjenem v rezultate, Bruselj, 27. septembra 2016

Ob letošnjem govoru predsednika Junckerja o stanju v Uniji je Komisija predstavila svoj vmesni pregled večletnega finančnega okvira (2014–2020) s svežnjem zakonodajnih predlogov, ki so namenjeni:

• zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za učinkovito reševanje migracijskih in varnostnih tveganj ter spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti;
• povečanju prožnosti proračuna EU in njegove sposobnosti za hitro in učinkovito obravnavo nepredvidenih okoliščin;
• poenostavitvi finančnih pravil in s tem zmanjšanju upravnega bremena za prejemnike sredstev EU.

Boljši dostop do blaga in storitev

Nova pravila o elektronskem trgovanju za pomoč posameznikom in podjetjem

Maja leta 2016 je Komisija predstavila ukrepe, ki naj bi potrošnikom in podjetjem omogočili lažje nakupovanje in prodajo izdelkov in storitev na spletu po vsej EU. Predlagala je uredbo o preprečevanju geografskega blokiranja, da potrošniki, ki kupujejo izdelke in storitve v drugi državi članici EU, ne bi bili diskriminirani.

Sveženj o elektronskem poslovanju: za izgradnjo enotnega trga EU

Posamezniki in mala podjetja se pogosto pritožujejo, da zaradi velikih stroškov in težav z dostavo paketov ne morejo pogosteje prodajati ali kupovati po EU. Namen Uredbe, ki jo je Komisija sprejela maja, so preglednejše cene in boljši regulativni nadzor. Da bi spodbudila večje zaupanje potrošnikov, želi Komisija posodobiti Uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

Pregled elektronskega trgovanja

Komisija je zbrala podatke od skoraj 1 800 podjetij, ki delujejo na področju elektronskega trgovanja s potrošniškim blagom in digitalnimi vsebinami, in analizirala približno 8 000 distribucijskih pogodb. Marca so začetne ugotovitve pokazale, da je geografsko blokiranje pri e-trgovanju razširjeno po vsej EU, zlasti na področju digitalnih vsebin. Septembra je Komisija objavila predhodno poročilo, ki je potrdilo hitro rast elektronskega trgovanja v EU – več kot polovica odraslih v EU je leta 2015 naročila blago ali storitve prek spleta. V poročilu so bile navedene poslovne prakse, ki bi lahko ovirale konkurenco in omejevale izbiro potrošnikov. Končno poročilo je predvideno za leto 2017.

Poenostavitev pravil o DDV

Sedanji sistem DDV za čezmejno elektronsko trgovanje je zapleten, prav tako pa za države članice in podjetja pomeni visoke stroške. Povprečni letni stroški podjetij za dobavo blaga v drugo državo članico znašajo po ocenah 8 000 evrov na državo članico. Poleg tega so podjetja EU v slabšem konkurenčnem položaju, saj lahko dobavitelji iz držav, ki niso članice EU, potrošnikom v EU dobavljajo blago brez plačila DDV na podlagi izjeme za uvoz majhnih pošiljk. Zaradi zapletenosti sistema države članice tudi težko zagotavljajo spoštovanje predpisov, pri čemer se izgube ocenjujejo na približno 5 milijard evrov letno.

V okviru strategije za enotni digitalni trg je Komisija predstavila zakonodajni sveženj za posodobitev in poenostavitev DDV za čezmejno elektronsko trgovanje, zlasti za mala in srednja podjetja. Podjet­jem, ki prodajajo kupcem iz drugih državah članic, se tako ne bo več treba registrirati za DDV v vsaki državi članici, kjer so njihovi potrošniki. Z dodatnim predlogom se bo zagotovilo, da bodo elektronske publikacije lahko upravičene do enakih znižanih davčnih stopenj kot fizične.

Moderna pravila EU o avtorskih pravicah

Po podatkih Eurobarometra (službe Komisije za raziskave javnega mnenja) 73 % mladih v EU na spletu posluša glasbo, gleda televizijske nanizanke in filme ali igra računalniške igre. Skoraj 20 % jih je skušalo do storitev, ki ponujajo take vsebine, dostopati v drugi državi članici, vendar radiodifuzijske hiše zaradi zapletenosti težko zadostijo temu vse večjemu povpraševanju. Za povečanje izbire in izboljšanje dostopa do vsebin je Komisija predlagala uredbo, ki naj bi radiodifuzijskim hišam olajšala pridobitev dovoljenja od imetnikov pravic. Uredba tudi poenostavlja prenos spletnih programov v drugih državah članicah in omogoča, da se kanali iz drugi držav vključijo v potrošniške pakete.

Dopolnjuje jo predlog nove direktive o avtorskih pravicah. Direktiva, ki je še v osnutku, bo muzejem, arhivom in drugim institucijam pomagala pri digitalizaciji knjig in filmov, ki so zaščiteni z avtorskimi pravicami, vendar niso več dostopni za javnost, in omogočila čezmejni dostop do njih.

Študenti in učitelji želijo uporabljati digitalno gradivo in tehnologije, vendar se danes skoraj vsak četrti učitelj pri svojih dejavnostih digitalnega poučevanja srečuje z omejitvami glede avtorskih pravic. Predlagana direktiva o avtorskih pravicah bo izobraževalnim ustanovam dovolila uporabo gradiva za ponazoritev učnih vsebin s pomočjo digitalnih orodij in v okviru čezmejnih spletnih tečajev. Razis­kovalcem bo olajšala uporabo tehnologij besedilnega in podatkovnega rudarjenja za analizo velikih količin podatkov. Vsebuje tudi novo obvezno izjemo EU, ki bo ustanovam za varstvo kulturne dediščine omogočila digitalno ohranjanje del.

Eurobarometer tudi navaja, da so za 57 % prebivalcev EU vir spletnih novic družbeni mediji, spletni iskalniki ali zbiralniki novic, 31 % pa jih posluša glasbo prek spletnih strani za skupno uporabo video posnetkov in glasbe. Digitalna doba je prinesla večjo izbiro za potrošnike, večja občinstva in nove priložnosti za imetnike pravic, ustvarjalce in založnike, vendar mnogi izmed njih menijo, da le stežka prejmejo pravično plačilo ali se pogajajo s spletnimi stranmi za skupno uporabo videoposnetkov in drugimi spletnimi platformami. Predlagana direktiva o avtorskih pravicah naj bi s pojasnitvijo obveznosti spletnih platform ustvarila pravičnejši in bolj trajnosten trg. Prav tako bo okrepila položaj imetnikov pravic pri pogajanjih in prejemanju plačil, obenem pa bo upoštevala pomembno vlogo založnikov medijskih publikacij pri vlaganju v kakovostne novinarske vsebine in pri njihovem ustvarjanju.

Ustvarjanje ustreznih pogojev

Ukinitev stroškov gostovanja

Od aprila 2016 so klici, sporočila in brskanje na spletu v drugi državi članici (gostovanje) cenejši, tako da posamezniki poleg domačih cen plačujejo le še majhen dodatni znesek: do 5 centov na minuto za klice, 2 centa za kratko sporočilo in 5 centov na megabajt podatkov (brez DDV) z njihovih mobilnih naprav. Od 15. junija 2017 prebivalci EU med občasnim potovanjem znotraj Unije ne bodo več plačevali stroškov gostovanja.

Med letom je Komisija predstavila številne ukrepe za uresničitev tega cilja prek predloga za regulacijo veleprodajnih cen gostovanja (cen, ki si jih zaračunavajo operaterji za uporabo njihovih omrežij) in pravil za odpravo stroškov gostovanja za vse, ki živijo v EU. Vsi, ki potujejo po EU, bodo imeli možnost „gostovanja kot doma“, kar pomeni, da bodo za mobilne klice, sporočila in prenesene podatke plačali enako kot doma (kot v državi, v kateri prebivajo ali s katero imajo trajne vezi). Aprila so začela veljati nova pravila, ki prvič zagotavljajo načelo omrežne nevtralnosti v zakonodaji EU.

Gostovanje: pomemben dan v dolgi bitki

Bolj razširjena in bolj kakovostna internetna povezljivost

Do leta 2020 bo promet mobilnega interneta skoraj osemkrat večji kot danes. Leta 2016 je Evropska komisija pripravila pomembne zakonodajne in politične pobude, da bi zadostila temu naraščajočemu povpraševanju. Februarja je predlagala boljše usklajevanje rabe radijskih frekvenc v 700-megaherčnem pasu, izboljšanje mobilnega dostopa do interneta ter omogočanje vseevropskega delovanja povezanih avtomobilov, zdravstvenih storitev na daljavo in drugih inovativnih storitev.

Septembra je Komisija predlagala prenovitev telekomunikacijskih pravil EU, poleg tega pa namerava zadostiti vse večjim potrebam prebivalcev EU po povezljivosti. Komisija je določila tri cilje.

• Do leta 2025 bi morale imeti vse šole, univerze, raziskovalna središča, prometna vozlišča, bolnišnice, ponudniki javnih storitev in podjetja dostop do gigabitne povezljivosti (ki uporabnikom omogoča prenos/nalaganje podatkov s hitrostjo enega gigabita na sekundo).
• Do leta 2025 bi morala imeti vsa gospodinjstva v EU dostop do povezljivosti s hitrostjo prenosa vsaj 100 megabitov na sekundo, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost.
• Do leta 2025 bi morala imeti vsa mestna območja zagotovljeno neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G, to je s peto generacijo brezžičnih komunikacijskih sistemov. Omrežje 5G bi moralo biti komercialno na voljo v najmanj enem večjem mestu v vsaki državi članici EU do leta 2020.

Te cilje je mogoče doseči le z obsežnimi naložbami. Novi evropski zakonik o elektronskih komunikacijah vključuje pravila, ki za vsa podjetja povečujejo privlačnost vlaganj v novo, najkakovostnejšo infrastrukturo povsod v EU, tako lokalno kot tudi preko državnih meja, obenem pa ohranjajo učinkovito konkurenco. Komisija je predstavila tudi načrt za vzpostavitev omrežja 5G povsod po EU. Predsed­nik Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2016 predstavil pobudo WiFi4EU, ki predvideva naložbe v vrednosti 120 milijonov evrov za spodbujanje dostopa do brezžične povezljivosti na javnih mestih. Brezplačen brezžični dostop do interneta bo tako na voljo posameznikom in institucijam z javnim poslanstvom v parkih, na trgih, v knjižnicah in javnih zgradbah.

Aprila je bila v Amsterdamski izjavi, o kateri so razpravljali ministri za promet iz vseh 28 držav članic, poudarjena potreba po sodelovanju vlad in industrije za izboljšanje podatkovne infrastrukture za prevoz. Nizozemsko predsedstvo Sveta Evropske unije, Evropska komisija, države članice in prometni sektor so se zavezali, da bodo pripravili pravila in predpise, ki bodo omogočili uporabo avtonomnih vozil na cestah v EU.

Nova avdiovizualna pravila EU za kulturno raznolikost

Danes si vse več gledalcev spremlja programe prek storitev videa na zahtevo (kot je Netflix) in platform za skupno uporabo videoposnetkov (kot je YouTube), bodisi na pametnem telefonu bodisi na domačem televizijskem sprejemniku. V odziv na to novo realnost je Komisija maja predlagala posodobljeno direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Cilj nove zakonodaje je doseči večjo uravnoteženost pravil, ki se danes uporabljajo tako za tradicionalne radiodifuzijske hiše kot za ponudnike videoposnetkov na zahtevo in platforme za skupno uporabo videoposnetkov, zlasti ko gre za zaščito otrok. Posodobljena direktiva bo okrepila kulturno raznolikost EU – ponudniki videoposnetkov na zahtevo bodo morali v svojih katalogih zagotoviti najmanj 20 % evropskih vsebin.

Platforme

Komisija je maja predstavila rezultate celovite ocene družbene in gospodarske vloge platform, kot so spletne tržnice, iskalniki, plačilni sistemi, družbeni mediji ter spletišča za skupno uporabo videoposnetkov in drugih vsebin. Komisija je za reševanje težav, na katere je bila opozorjena v okviru ocene, začrtala pristop na podlagi načel. Vključuje zavezo, da bi za primerljive digitalne storitve morala veljati ista ali podobna pravila. Spletne platforme bi morale ravnati odgovorno, zlasti s prostovoljnimi prizadevanji sektorja, kot je kodeks ravnanja za boj proti sovražnemu govoru na spletu.

Okrepitev kibernetske varnosti

Raziskava o globalnem stanju informacijske varnosti 2017 (Global State of Information Security 2017) kaže, da je v zadnjem letu več kot 80 % podjetij v EU doživelo vsaj en kibernetski incident. To spodkopava zaupanje v enotni digitalni trg in ovira njegovo rast. Julija je Komisija vzpostavila novo javno-zasebno partnerstvo za kibernetsko varnost, da bi spodbudila sodelovanje na zgodnjih stopnjah raziskovalnega in inovacijskega procesa ter ustvarila rešitve za večjo kibernetsko varnost v različnih sektorjih, kot so energetika, zdravstvo, promet in finance. To je ena od vrste pobud, s katerimi se bo Evropa lažje branila pred kibernetskimi napadi in s tem povečala konkurenčnost svojega sektorja kibernetske varnosti. Pobude temeljijo na prvih vseevropskih pravilih za kibernetsko varnost: direktivi o varnosti omrežij in informacij, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela julija.

Izboljšanje zasebnosti na spletu

Poleti je Komisija izvedla javno posvetovanje o pregledu in posodobitvi pravil EU o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki bodo skupaj s Splošno uredbo o varstvu podatkov zagotovili boljšo zaščito elektronskih komunikacij (kot so telefonski klici, klici po spletu in elektronska pošta) državljanov EU.

Povečanje potenciala rasti

Digitalizacija podjetij v EU

Nedavne študije kažejo, da bi digitalizacija izdelkov in storitev v naslednjih petih letih podjetjem v EU letno prinesla več kot 110 dodatnih milijard evrov prihodka.

Aprila je Komisija predstavila načrte za pomoč industriji EU, malim in srednjim podjetjem, raziskovalcem ter javnim organom pri čim boljšem izkoriščanju novih tehnologij. Namen Komisije je podpreti in povezati obstoječe nacionalne pobude za digitalizacijo podjetij ter naložbe usmeriti v javno-zasebna partnerstva EU. Komisija bo na primer vložila 500 milijonov evrov v vseevropsko mrežo vozlišč za digitalne inovacije, v okviru katere lahko podjetja dobijo nasvete in preizkusijo digitalne inovacije.

Milijarde medsebojno povezanih naprav, kot so telefoni, računalniki in senzorji, bi se morale nemoteno in varno sporazumevati ne glede na proizvajalca, tehnične lastnosti ali državo porekla. Za to je potreben skupni jezik. Komisija želi pospešiti postopek določanja standardov, na primer z osredotočanjem na omrežja 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari, podatkovne tehnologije in kibernetsko varnost.

Posamezniki in podjetja še vedno ne izkoriščajo v celoti digitalnih javnih storitev, ki bi morale biti nemoteno na voljo po vsej EU. V akcijskem načrtu za e-upravo za obdobje 2016–2020 je določenih 20 ukrepov za posodobitev digitalnih javnih storitev in izboljšanje življenjskih, delovnih in naložbenih priložnosti v EU. To vključuje vzpostavitev enotnega digitalnega portala, ki bo omogočal uporabniku prijazen dostop do informacij, e-postopkov in svetovalnih storitev po vsej EU. K temu bo prispevalo javno posvetovanje, izvedeno leta 2016.

Komisija je predstavila tudi načrt za storitve v oblaku in vrhunsko podatkovno infrastrukturo, da se bodo lahko znanost, podjetja in javne službe pridružili revoluciji obsežnih podatkov. Komisija bo ustvarila evropski oblak za odprto znanost. Ta bo 1,7 milijona evropskih raziskovalcev in 70 milijonom strokovnjakov na področju znanosti in tehnologije dal na razpolago virtualno okolje, v katerem bodo lahko hranili, urejali, analizirali in ponovno uporabljali velike količine raziskovalnih podatkov. Za začetek delovanja tega projekta bo Komisija zagotovila, da bodo vsi znanstveni podatki, ki bodo nastali v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, od leta 2017 že v izhodišču odprti. Podlaga za oblak za odprto znanost bo evropska podatkovna infrastruktura, ki bo združevala širokopasovna omrežja velike hitrosti, opremo za hrambo velikega obsega podatkov ter superračunalnike za dostop do velikih količin podatkov, shranjenih v oblaku, in njihovo obdelovanje.

Digitalna znanja in spretnosti

Študije, ki jih je leta 2016 opravil generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, so pokazale, da je 47 % prebivalstva EU digitalno nepismenega ali ima nizko raven digitalne pismenosti, in to kljub temu, da bo v bližnji prihodnosti za 90 % delovnih mest in za vsakdanje življenje državljanov potrebna določena raven digitalnih znanj in spretnosti. V okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo je Komisija vlade držav članic pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja, na primer z uvajanjem digitalnih kompetenc na vse ravni izobraževanja in usposabljanja. Decembra je bila oblikovana koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta, ki združuje države članice ter deležnike s področja izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, da bi se ustvaril velik potencial digitalnih talentov ter zagotovila zadostna digitalna pismenost posameznikov in delovne sile v Evropi.

Spodbujanje kulture in ustvarjalnosti EU v digitalnem svetu

Povezan enotni digitalni trg prinaša velike priložnosti za rast kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v EU. Vendar se ti sektorji v spreminjajočem se okolju soočajo tudi z izzivi, na primer kako pridobiti financiranje. Junija je Komisija skupaj z Evropskim investicijskim skladom vzpostavila jamstveno shemo za posojila v vrednosti 121 milijonov evrov, ki bo podprla več kot 10 000 malih in srednjih podjetij, dejavnih na področju avdiovizualnih medijev, festivalov, glasbe, kulturne dediščine, oblikovanja, uprizoritvenih umetnosti, publikacij, radia in vizualnih umetnosti.

Program MEDIA že od leta 1991 vlaga v močan avdiovizualni sektor, ki lahko odraža bogato kulturno raznolikost EU. Program omogoča talentom čezmejno sodelovanje v Evropski uniji.

Leta 2016 je bila 25. obletnica programa EU MEDIA, ki je del Ustvarjalne Evrope, glavnega programa EU za kulturne in ustvarjalne sektorje. Od leta 1991 je bilo iz programa MEDIA za ustvarjalnost in kulturno raznolikost v EU namenjenih več kot 2,4 milijarde evrov. Vsako leto program podpre okoli 2 000 evropskih filmov, televizijskih nanizank in drugih projektov. Prispeval je k usposabljanju več kot 20 000 producentov, režiserjev in scenaristov ter jim omogočil, da se prilagodijo novim tehnologijam. Pripomogel je k povečanju gledalstva evropskega filma. Študija Komisije o programu MEDIA kaže, da je bilo leta 2014 33 % vseh kinovstopnic v EU prodanih za evropske filme, leta 2010 pa je ta delež znašal 25 %.

Čista energija za vse Evropejce

Svetovni prehod na čisto energijo je v teku in ga ni več mogoče zaustaviti, Evropska unija pa se ne želi samo prilagoditi, temveč bi rada prevzela vodilno vlogo. To je njena svetovna odgovornost.

Svetovne naložbe v čiste energetske vire so v letu 2015 znašale nad 300 milijard evrov. EU ima možnost, da s svojo politiko na področju raziskav, razvoja in inovacij ta prehod spremeni v gibalo ustvarjanja delovnih mest in rasti. Ob dodatnih 177 milijardah evrov javnih in zasebnih naložb na leto od leta 2021 je mogoče s svežnjem ukrepov za čisto energijo v naslednjem desetletju doseči 1-odstotno rast bruto domačega proizvoda in ustvariti 900 000 novih delovnih mest.

Energijska učinkovitost

Najcenejša in najčistejša energija je tista, ki se sploh ne porabi. Zato je Komisija v letu 2016 predstavila nove in inovativne ukrepe za energijsko učinkovitost, ki so usmerjeni v:

• oblikovanje okvira za splošno izboljšanje energijske učinkovitosti;
• izboljšanje energijske učinkovitosti stavb;
• izboljšanje energijske učinkovitosti izdelkov (Ecodesign) in obveščanja potrošnikov (označevanje z energijskimi nalepkami);
• financiranje energijske učinkovitosti s predlogom za pametno financiranje pametnih stavb.

V podporo tem predlogom je Komisija predlagala nov zavezujoč vseevropski cilj povečanja energijske učinkovitosti za 30 % do leta 2030. Namen ambicioznih ciljev na področju energijske učinkovitosti je zmanjšati odvisnost držav članic od uvoza energije, spodbuditi lokalno gospodarstvo, povečati konkurenčnost in ustvariti dodatna zelena delovna mesta.

Vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije

Obnovljivi viri energije bodo imeli pomembno vlogo pri prehodu na sistem čiste energije. EU si je zastavila cilj kolektivno doseči najmanj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije do leta 2030. Predlog nove direktive o energiji iz obnovljivih virov bo zagotovil varnost za vlagatelje in enake konkurenčne pogoje za vse tehnologije. Predlogi Komisije so usmerjeni v ustvarjanje ustreznih pogojev za uspešnost obnovljivih virov energije in zagotovitev, da postane EU cvetoč trg za čisto energijo. Sektor že zaposluje več kot milijon oseb in ustvarja promet v višini približno 144 milijard evrov letno.

Cene solarne in vetrne tehnologije so se med letoma 2009 in 2015 znižale za 80 % oziroma 30–40 %. Zaradi nižjih stroškov lahko odjemalci v vedno večji meri proizvajajo lastno energijo iz obnovljivih virov. Revidirana direktiva bo odjemalcem zagotovila večje pravice pri proizvodnji lastne električne energije, ki jo bodo lahko porabili sami ali prodali nazaj v omrežje.

Pravična obravnava odjemalcev

Odjemalci so v središču energetske unije. Vsakodnevne dejavnosti, kot so izstavitev računa, zamenjava dobavitelja in sklenitev nove pogodbe ob selitvi, bodo zaradi boljšega upravljanja digitalnih informacij o strankah za odjemalce postale enostavnejše, hitrejše in natančnejše. Odjemalci bodo s certificiranim spletnim orodjem za primerjavo cen, ki jim bo v pomoč pri sprejemanju ozaveščenih odločitev, dobili dostop do zanesljivih in jasnih informacij o najboljših ponudbah na trgu.

Poleg tega bo zamenjava dobavitelja enostavnejša, tudi zaradi predloga za omejitev uporabe pristojbin za zamenjavo dobavitelja. V EU znaša povprečna razlika med standardno ponudbo uveljavljenega dobavitelja in najcenejšo ponudbo na trgu več kot 50 evrov na leto.

Če bodo želeli, bodo odjemalci od dobavitelja energije lahko zahtevali pametni števec in tako izkoristili tržne cene energije, nove tehnologije pa jim bodo omogočile, da porabijo več, ko je energija poceni, in zmanjšajo porabo, ko so cene visoke. To pomeni, da bodo imeli odjemalci boljši nadzor nad svojimi izdatki za energetske storitve.

Energetska zanesljivost, solidarnost in zaupanje

Februarja 2016 predlagani sveženj o zanesljivi oskrbi z energijo je temeljil na napredku, ki ga je EU v zadnjih letih dosegla pri preprečevanju tveganj v zvezi z energetsko zanesljivostjo. Njegove osrednje točke so bili plin, pri čemer so se upoštevale izkušnje stresnih testov za plin iz leta 2014, medvladni energetski sporazumi ter ogrevanje in hlajenje.

Sozakonodajalca sta predlog Komisije o medvladnih sporazumih sprejela decembra, samo devet mesecev po predložitvi začetnega predloga. Na podlagi novih predpisov bo Komisija lahko zagotovila, da noben energetski dogovor ne bo ogrožal zanesljivosti oskrbe z energijo v državah članicah ali oviral delovanja energetskega trga EU.

Marca je EU okrepila svoje vezi z Indijo, ki je pomembna svetovna akterka in ključna partnerica EU na področju energije. Skupna izjava o energetski zanesljivosti je v boju proti podnebnim spremembam pomemben način za vzpostavitev trajnega partnerstva na področju čiste in trajnostne energije z eno od najhitreje rastočih gospodarskih velesil.

V celoti integrirani trg EU

Leto 2016 je bilo pomembno leto za projekte na področju energetske infrastrukture, saj je bil prek instrumenta za povezovanje Evrope na voljo znesek v višini 800 milijonov evrov. Ta podpora je ključnega pomena za sprostitev dodatnih naložb, potrebnih za odpravo ozkih grl, ki preprečujejo prosti pretok energije.

Spomladi sta bila podpisana dva sporazuma o oddelitvi nepovratnih sredstev v višini 5,6 milijona evrov za študije o izgradnji plinovoda Midcat. Ko bo zgrajen, bo ta plinovod prispeval k integraciji trgov plina na Iberskem polotoku s preostalo Evropo. Sredstva v višini 29,9 milijona evrov so bila namenjena za izgradnjo 140 km dolgega daljnovoda v Bolgariji, ki bo pospešil priključitev obnovljivih virov energije na omrežje in povečal zmogljivost bolgarskega elektroenergetskega omrežja.

Oktobra je bil sklenjen prvi sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 187 milijonov evrov za Balticconnector – prvi plinovod, ki bo povezoval Estonijo in Finsko. Ko bo do leta 2020 začel delovati, bo ta projekt združil vzhodno regijo Baltskega morja s preostalim energetskim trgom EU.

Izvršni direktor podjetja Elering Taavi Veskimägi, vodja oddelka za Instrument za povezovanje Evrope Izvajalske agencije za inovacije in omrežja Andreas Boschen ter izvršni direktor podjetja Baltic Connector Oy Herkko Plit ob podpisu sporazuma o naložbah v Balticconnector, prvi plinovod, ki bo povezoval Estonijo in Finsko, v navzočnosti predsednika estonske vlade Taavija Rõivasa, predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja ter predsednika finske vlade Juhe Sipiläja v Bruslju, 21. oktobra 2016

V letu 2016 je bil naložbeni načrt za Evropo vseskozi ključni instrument za dokončanje energetske unije. Evropski sklad za strateške naložbe je še naprej ustvarjal delovna mesta in spodbujal naložbe v realno gospodarstvo. Še naprej je trdno podpiral pametne in v prihodnost usmerjene naložbe v energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije, inovacije in sodobno energetsko infrastrukturo.

V obdobju od 2014 do 2020 je na voljo 69 milijonov evrov sredstev iz skladov kohezijske politike za naložbe, ki podpirajo cilje energetske unije.

Pospešitev inovacij na področju čiste energije

Ob koncu leta je Komisija predstavila svoje ideje glede pospešitve inovacij na področju čiste energije. V tej strategiji je predlagan sklop konkretnih ukrepov za pospešitev in okrepitev energijsko učinkovitih in nizkoogljičnih inovativnih rešitev z namenom izboljšanja globalne konkurenčnosti EU na tem področju.

Junija se je Komisija pridružila svetovni pobudi za čisto energijo „Misija: inovativnost“ in v imenu EU sprejela okvir z ministrskega srečanja o čisti energiji, da bi se olajšalo večstransko sodelovanje na področju inovacij. Poleg tega je bilo na srečanju ministrov skupine G-20 za energijo na Kitajskem odobrenih več akcijskih načrtov.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič in komisar Miguel Arias Cañete na skupni tiskovni konferenci o svežnju za čisto energijo, Bruselj, 30. novembra 2016

V letu 2016 so bile uvedene štiri nagrade v okviru programa Obzorje, da bi se spodbudile inovacije in poiskale rešitve na področju energetskih inovacij. Nagrade v skupni vrednosti 6,75 milijona evrov se financirajo iz programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Nagradile bodo inovativne pristope k integraciji sončne energije v zgodovinske stavbe, uporabi energije iz obnovljivih virov v bolnišnicah, razvoju proizvodov, ki bodo pomagali zmanjšati emisije s ponovno uporabo ogljikovega dioksida, in izumu najčistejšega motorja prihodnosti.

Odnosi s ključnimi energetskimi partnerji EU so bili vse leto še naprej v ospredju. Junija se je Komisija udeležila srečanja ministrov skupine G-20 za energijo v Pekingu. To je bila priložnost za razprave o inovacijah na področju energetske tehnologije, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti, dostopu do energije in vlogi energetskega sistema pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah z mednarodnimi partnerji. Julija je bil na vrhu EU-Kitajska podpisan sporazum o energetskem načrtu med EU in Kitajsko.

Vodja projekta Nicolae-Victor Zamfir ob predstavitvi projekta Ekstremna svetlobna infrastruktura komisarju Carlosu Moedasu (na desni), Măgurele, Romunija, 11. oktobra 2016

Razogljičenje gospodarstva

Napredek pri uresničevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

Oktobra 2014 so se voditelji EU dogovorili glede zavezujočega cilja zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu za najmanj 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To je prispevek EU k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah, ki je bil podpisan decembra 2015.

Aprila 2016 je 175 pogodbenic postavilo nov rekord, saj je mednarodni sporazum prvi dan podpisalo več držav kot kdajkoli prej, kar kaže na svetovno politično zavezanost izpolnitvi obljub iz Pariza.

Po tem, ko je bil izpogajan prvi pravno zavezujoč globalni podnebni dogovor ter je bila vzpostavljena koalicija razvitih držav in držav v razvoju, kar je omogočilo sprejetje sporazuma v Parizu, je bilo primerno, da se je s hitro ratifikacijo sporazuma na ravni EU oktobra omogočilo, da začne novembra veljati na svetovni ravni. Posamezne države članice EU so prav tako že ratificirale sporazum ali bodo to storile v prihodnosti.

Novembra so se države zopet sestale na konferenci Združenih narodov o podnebju v Marakešu, da bi nadaljevale s pripravo podrobnega pravilnika za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Voditelji držav ali vlad so z razglasitvijo ukrepov v Marakešu pozvali k najvišji politični zavezi za boj proti podnebnim spremembam, ki odraža enotnost na svetovni ravni, ter nadaljevali s prizadevanji za uresničitev ciljev iz Pariza in prehod na nizkoogljično svetovno gospodarstvo.

Dosežen je bil napredek glede ključnih delov Pariškega sporazuma, vključno z dostopom do financiranja, tehnološko pomočjo ter razvojem in okrepitvijo spretnosti, znanj in postopkov, ki jih države v razvoju potrebujejo za izvedbo nacionalnih podnebnih načrtov.

Evropski parlament odobri ratifikacijo Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

Izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah v EU

Prizadevanja za izpolnitev zaveze EU so se začela že pred konferenco v Parizu s predlogom za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami, ki je glavni instrument politike EU za zmanjšanje emisij. Kot dopolnilo k temu predlogu je julija 2016 Komisija predstavila zavezujoče cilje za emisije toplogrednih plinov za države članice v obdobju 2021–2030 za prometni, stavbni, kmetijski in gozdarski sektor ter sektorja ravnanja z odpadki in rabe zemljišč.

Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem se ustvarjajo poslovne priložnosti ter odpirajo novi trgi za inovacije in uporabo nizkoogljičnih tehnologij. Komisija je v prizadevanja EU za zmanjšanje emisij do leta 2030 vključila tudi rabo zemljišč in gozdarstvo. Ta sektor lahko poleg tega, da sprošča emisije toplogrednih plinov, odstranjuje tudi ogljikov dioksid iz ozračja, gozdovi v EU namreč vsako leto absorbirajo skoraj 10 % emisij toplogrednih plinov EU.

Julija je Komisija objavila evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami, s katero je tlakovala pot razvoju vseevropskih ukrepov na področju vozil, ki sproščajo malo ali nič emisij, ter alternativnih goriv z nizkimi stopnjami emisij. V tej strategiji so določene pobude, ki se načrtujejo za prihodnja leta, in opredeljena področja, na katerih se preučujejo možnosti.

Nadaljevala so se prizadevanja za okrepitev povezave med razogljičenjem, prehodom na krožno gospodarstvo, kakovostjo zraka in okoljem. Izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo lahko zmanjša letne emisije toplogrednih plinov za 2 do 4 % in že prinaša oprijemljive rezultate. Izvajanje svežnja ukrepov za čist zrak, glede katerega je bil junija 2016 dosežen medinstitucionalni dogovor, bo prineslo pomembne koristi v boju proti podnebnim spremembam. Mobiliziran je bil tudi naložbeni načrt za Evropo, ki bo pomagal pri uresničitvi prehoda na krožno, brezogljično in z viri gospodarno gospodarstvo, pri čemer bo 5 % sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe namenjenih sektorju za okolje in učinkovito rabo virov.

Ohranjanje zagona Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

Oktobra so se pogodbenice Montrealskega protokola, ki je uspešen instrument za postopen umik snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v Kigaliju v Ruandi dogovorile, da bodo na področje njegove uporabe uvrstile nadzor nad plini fluoriranih ogljikovodikov, ki povzročajo segrevanje ozračja ter se uporabljajo v hladilnih in klimatskih sistemih. Gre za hiter in stroškovno učinkovit način za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah v obdobju pred letom 2020. Sprememba iz Kigalija od razvitih držav in držav v razvoju zahteva, da postopoma omejijo svojo porabo in proizvodnjo fluoriranih ogljikovodikov, s čimer morajo najprej začeti razvite države. EU je vodilna na svetu pri omejevanju uporabe fluoriranih ogljikovodikov. Do leta 2030 se bodo emisije teh plinov v EU zmanjšale za dve tretjini v primerjavi s sedanjo ravnijo.

Prav tako v oktobru je Mednarodna organizacija civilnega letalstva ob aktivnem sodelovanju EU dosegla prelomni dogovor glede emisij ogljikovega dioksida iz mednarodnega letalstva. Cilj tako imenovanega globalnega tržnega ukrepa je ustalitev emisij iz mednarodnega letalstva na ravneh iz leta 2020, letalski prevozniki pa se bodo morali obvezati, da bodo izravnali rast emisij ogljikovega dioksida, ki bodo nad tem pragom. Ukrep naj bi se začel izvajati leta 2021, pri čemer je sodelovanje v prvi fazi prostovoljno. Sodelovanje v drugi fazi (2027–2035) bo obvezno, razen za države z nizko ravnijo letalskih dejavnosti. To pomeni, da se bo približno 80 % emisij, potrebnih za dosego cilja ogljične nevtralnosti od leta 2020, izravnalo v obdobju med letoma 2021 in 2035.

EU in njene države članice so bile glavne zagovornice omejevanja emisij toplogrednih plinov v pomorskem sektorju. Na oktobrskem zasedanju Odbora za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije je bil sprejet globalen in obvezen sistem za zbiranje podatkov o porabi goriva na ladjah. V praksi to pomeni, da bodo morale od leta 2019 dalje ladje z zmogljivostjo nad določenim pragom zbirati podatke o porabi goriva in energijski učinkovitosti ter jih sporočati državi zastave.

Enotni trg

Komisija je v sporočilu iz junija pojasnila, kako se obstoječa zakonodaja EU uporablja za ekonomijo delitve, pri čemer je obravnavala vidike, kot so zahteve za dostop do trga, odgovornost in varstvo potrošnikov.

Standardi nižajo stroške, spodbujajo inovacije, omogočajo interoperabilnost različnih naprav in storitev ter pomagajo podjetjem pri dostopu do trgov. Junija je Komisija predstavila sveženj pobud za posodobitev in izboljšanje evropskega sistema standardizacije kot odziv na tehnološki razvoj, politične prioritete in globalne trende.

Lajšanje mobilnosti strokovnjakov in delavcev

Eden od ciljev strategije za enotni trg je državljanom EU omogočiti, da delajo v kateri koli državi članici. Evropska poklicna izkaznica poenostavlja dolgotrajne postopke, ki jih morajo prestati strokovnjaki, preden se jim dovoli delati v drugi državi članici. Izkaznica je na voljo od januarja 2016, in sicer za pet poklicev (splošni medicinski tehniki, fizioterapevti, farmacevti, nepremičninski agenti in gorski vodniki), z možnostjo razširitve na druge poklice v prihodnosti.

Komisija je marca predstavila ciljno usmerjeno revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki zajema delavce, ki jih je delodajalec napotil na začasno delo v drugo državo članico. Revizija uvaja spremembe na treh glavnih področjih: prejemki napotenih delavcev, kar velja tudi v primeru podizvajalskih del, pravila o delavcih, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in napotitve za daljši čas.

Večja učinkovitost javnega naročanja

Nova pravila so z aprilom spremenila način, kako javni organi v Evropski uniji porabijo velik del sredstev v višini 1,9 bilijona evrov, letno namenjenih za javna naročila. Nacionalna zakonodaja držav članic mora biti skladna s tremi direktivami o javnem naročanju in koncesijah, ki omogočajo preprostejše in cenejše sodelovanje malih in srednjih podjetij v postopkih oddaje javnih naročil, zagotavljajo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter spoštujejo načela EU glede pregled­nosti in konkurence. Pravila omogočajo tudi upoštevanje okoljskih, družbenih in inovacijskih vidikov.

Okrepitev industrijske baze EU

Komisija je aprila predlagala niz ukrepov v podporo nacionalnim pobudam in za njihovo povezovanje za digitalizacijo industrije in z njo povezanih storitev ter povečanje naložb.

Junija je bila na ravni EU vzpostavljena platforma pametne specializacije za modernizacijo industrije, da bi se podprlo sodelovanje med regijami, podjetniškimi grozdi, poslovnimi mrežami in industrijskimi partnerji ter da bi se razvili ambiciozni naložbeni projekti, ki lahko izkoristijo programe EU, naložbeni načrt za Evropo in zasebna sredstva.

Uvedene so bile zanesljivejše in bolj realistične preizkusne metode za emisije dušikovega oksida ter ogljikovega dioksida iz avtomobilov. Komisija je prav tako predložila zakonodajne predloge za revizijo sistema, na podlagi katerega se avtomobili dajejo na trg. Cilj predlagane uredbe je zagotoviti bolj neodvisno preizkušanje vozil, povečati preverjanje avtomobilov v uporabi in uvesti večji nadzor na ravni EU.

Komisija je julija objavila Evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami, na podlagi katere naj bi se razvili ukrepi za celotno EU v zvezi z nizko ali ničelno stopnjo emisij vozil ter alternativnimi gorivi z nizkimi emisijami.

Da bi se avtomobilski industriji v EU pomagalo, da obvlada prihodnje izzive in ostane konkurenčna, je bila ustanovljena nova skupina na visoki ravni za avtomobilsko industrijo GEAR 2030, ki bo obravnavala izzive, ki jih prinaša prihodnost, kot so avtomatizirana vožnja, povezani avtomobili in brezemisijska vozila.

Komisar Günther Oettinger preučuje napravo na trgovskem sejmu v Hannovru, Nemčija, 25. aprila 2016

Jeklarska industrija pomeni 1,3 % bruto domačega proizvoda EU in ima pomembno vlogo v številnih drugih industrijskih sektorjih, kot je na primer avtomobilska industrija. Kljub velikim prizadevanjem za inovacije in modernizacijo se je konkurenčni položaj EU na svetovnem trgu jekla v zadnjih letih poslabšal. Presežna proizvodnja jekla v državah zunaj EU, kot je Kitajska, je povzročila val nepoštenih trgovinskih praks, ki izkrivljajo globalni trg. Komisija je marca objavila sporočilo o resnih izzivih, s katerimi se sooča ta sektor. Prav tako izvaja vrsto ukrepov, kot so začasni protidampinški ukrepi, uvedba sistema predhodnega nadzora za izdelke iz jekla, zagotavljanje sredstev za podporo modernizaciji jeklarske industrije in spodbujanje visoke usposobljenosti delovne sile.

Komisarka Elżbieta Bieńkowska ob predstavitvi tehnologij, ki jih razvija Fraunhoferjev inštitut za optroniko, sistemsko tehniko in analizo slik (Fraunhofer Institut für Optronik, Systemtechnik und Bildauswertung), na trgovskem sejmu v Hannovru, Nemčija, 25. aprila 2016

Varstvo intelektualne lastnine

V strategiji za enotni trg je bila poudarjena vloga varstva intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij in kreativnosti, s čimer se ustvarjajo delovna mesta in povečuje konkurenčnost.

Komisija je začela postopek ocenjevanja trenutnega zakonodajnega okvira o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Njen pristop je zagotoviti, da pravni ukrepi in pravna sredstva ustrezajo svojemu namenu, zlasti v čezmejnem kontekstu in na spletu. Pri tem je osredotočena na zlorabe na komerciali ravni in pristop „sledi denarju“, da se onemogočijo zaslužki kršiteljem na komercialni ravni in se ne preganjajo zgolj posamezniki. V juniju so internetne platforme, lastniki blagovnih znamk in trgovska združenja ob podpori Komisije podpisali prostovoljni sporazum o zaustavitvi prodaje ponarejenega blaga na spletu.

Podjetja iz EU so deležna tudi koristi reforme blagovnih znamk, ki je začela veljati marca, zaradi česar je zaščita blagovne znamke EU tem podjetjem lažje dostopna. Odlikujejo jo nižji stroški, moderni standardi, ki se zahtevajo za prijavo novih vrst blagovnih znamk, krajši čas registracije in učinkovitejša sredstva za boj proti ponarejanju.

Komisija je novembra, ob močni podpori Evropskega parlamenta in držav članic, objavila pojasnilo nekaterih določb direktive o biotehnologiji, v katerem je navedla, da se izdelkov, ki izvirajo iz v osnovi bioloških procesov, ne bi smelo patentirati.

Zagotavljanje boljših storitev za potnike v železniškem prometu

Četrti železniški paket

Parlament in Svet sta aprila dosegla dogovor o ukrepih za večjo inovativnost in konkurenčnost želez­nic v EU. Četrti železniški paket bo postopno odprl nacionalne trge železniškega potniškega prometa konkurenci, pri čemer se bodo spodbujali novi poslovni modeli ter večja izbira za potrošnike (pogostejše vožnje vlakov, boljše storitve in nižje cene).

Krepitev pristanišč

Parlament in Svet sta junija dosegla dogovor o skupnem evropskem okviru za morska pristanišča. Uredba o pristaniščih bo zagotovila finančno preglednost in optimalno uporabo virov, kar bo privedlo do večjega zaupanja vlagateljev, zagotovilo pošteno konkurenco in spodbudilo naložbe. Več naložb bo pomenilo več delovnih mest in večjo blaginjo. V sektorju je trenutno neposredno zaposlenih 469 000 oseb, skupno pa prispeva k ohranjanju kar 3 milijonov delovnih mest. Uredba bo zagotovila visokokakovostne storitve v pristaniščih EU in večjo avtonomijo pristanišč, na primer pri določanju pristojbin za uporabo infrastrukture.

Komisar Pierre Moscovici na obisku carinskih objektov v pristanišču Rotterdam z nizozemskim državnim sekretarjem za finance Ericom Wiebesom, Rotterdam, Nizozemska, 31. maja 2016

Neizkrivljena konkurenca

Politika konkurence prispeva k pravilnemu delovanju enotnega trga, na katerem podjetja tekmujejo med seboj na podlagi svoje kakovosti, nastale koristi pa se prenesejo na potrošnike v EU. Zdrava podjetja, ki se soočajo z močno konkurenco na domačem trgu, so najbolje pripravljena za tekmovanje na globalnem trgu.

Eden od načinov za ohranjanje močne konkurence je boj proti kartelom. Komisija je julija sklenila, da se je pet proizvajalcev tovornjakov 14 let dogovarjalo o cenah in prevalitvi stroškov izpolnjevanja strožjih pravil glede emisij na potrošnike. Kaznovani so bili z rekordno globo v višini 2,9 milijarde evrov.

Protimonopolna pravila zagotavljajo tudi, da ravnanje podjetja s prevladujočim položajem ne izkrivlja konkurence na določenem trgu. Tekom leta je imela Komisija odprte tri preiskave proti Googlu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu.

Skrbno spremljanje državnih pomoči je v letu 2016 spodbujalo konkurenčnost in inovativnost. S tem se je poskušalo preprečiti trošenje javnih sredstev za podjetja v težavah in omogočiti razvoj bolj inovativnih podjetij.

Komisija je objavila tudi obvestilo o obsegu nadzora EU nad javno porabo, ki bi lahko pomenila državno pomoč. To bo javnim organom in podjetjem pomagalo razumeti, kdaj ukrepi javne podpore ne pomenijo državne pomoči in zanje ne veljajo pravila o državni pomoči.

Komisija je januarja sklenila, da je Belgija kršila pravila EU o državni pomoči, ko je izbranim multinacionalnim podjetjem zagotovila znatne davčne ugodnosti v višini najmanj 700 milijonov evrov. S tem je postavila manjše tekmece, ki niso multinacionalna podjetja, v slabši položaj. Zdaj mora najmanj 35 multinacionalnih podjetij, večinoma iz EU, Belgiji vrniti neplačane davke. Komisija je avgusta sklenila, da je Irska podjetju Apple omogočila neupravičene davčne ugodnosti v višini do 13 milijard evrov, kar pomeni veliko subvencijo, ki drugim podjetjem ni bila na voljo. Na koncu leta so bili odprti še trije drugi primeri, in sicer v zvezi z luksemburško davčno obravnavo podjetij Amazon, McDonald’s in GDF Suez (Engie).

Eden od namenov uveljavljanja konkurenčnega prava s strani Komisije je preprečiti, da bi združitve negativno vplivale na konkurenčnost trgov. Velika večina priglašenih združitev v letu 2016 ni pomenila težav za konkurenco in je bila po rutinskem pregledu potrjena. Komisija se je sicer maja odločila prepovedati predlagani prevzem podjetja Telefónica UK s strani podjetja Hutchison, saj je imela velike pomisleke glede možnosti izbire in višjih cen za uporabnike mobilne telefonije v Združenem kraljestvu po prevzemu, menila pa je tudi, da bi posel škodil inovacijam v sektorju mobilne telefonije.

Preglednost in boj proti izogibanju davkom

Komisija je januarja sprejela sveženj proti izogibanju davkom, s katerim se od držav članic zahteva, da se odločneje in bolj koordinirano spoprimejo s podjetji, ki se poskušajo izogniti plačilu pravičnega deleža davkov, ter da uveljavljajo mednarodne standarde za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobičkov. Glavne značilnosti predlogov so:

• pravno zavezujoči ukrepi za onemogočanje najpogostejših metod, ki jih podjetja uporabljajo za izogibanje plačevanju davka (predlog direktive proti izogibanju davkom);
• predlog o sporočanju davčnih informacij (po posameznih državah) o multinacionalnih podjetjih, ki so dejavna v EU, med davčnimi organi držav članic (sprememba direktive o upravnem sodelovanju);
• priporočilo o preprečevanju zlorab davčnih sporazumov;
• ukrepi za spodbujanje dobrega upravljanja na mednarodni ravni, vključno z novim postopkom EU za uvrstitev jurisdikcij zunaj EU, ki izigravajo pravila, na seznam.

Svet je direktivo proti izogibanju davkom sprejel julija. Države članice morajo pravila prenesti v svojo zakonodajo do konca leta 2018 in jih uporabljati od januarja leta 2019. Nova pravila o izmenjavi poročil med davčnimi organi posameznih držav je Svet potrdil marca, države članice pa jih morajo prenesti v nacionalno zakonodajo do sredine leta 2017.

Z Andoro in Monakom sta bila podpisana sporazuma, na podlagi katerih si bodo od leta 2018 države članice EU z njima samodejno izmenjavale finančne informacije rezidentov.

Pravična obdavčitev: Evropska komisija predstavi nove ukrepe proti izogibanju davku od dohodkov pravnih oseb

Aprila je Komisija predlagala, da bi morala velika multinacionalna podjetja, ki poslujejo na enotnem trgu EU in imajo promet nad 750 milijoni evrov, javno razkrivati davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga plačujejo v posameznih državah. Predlagana pravila bodo zagotovila večjo preglednost obdavčitve podjetij, zaradi česar bodo državljani lažje ocenili davčne strategije multinacionalnih podjetij in njihov prispevek k blaginji.

Komisija je aprila prav tako predstavila ukrepe za posodobitev sistema DDV v EU. Akcijski načrt je prvi korak k enotnemu območju DDV v EU, ki bo sposobno preprečevati goljufije, podpirati gospodarstvo in spodbujati digitalno ekonomijo in elektronsko trgovanje.

Julija je Komisija predstavila naslednje korake za povečanje preglednosti v davčnih zadevah ter okrepitev boja proti utajevanju in izogibanju plačila davkov na ravni EU in na mednarodni ravni. Pobude so bile osredotočene na odpravljanje obstoječih vrzeli v davčnem okviru, ki omogočajo čezmejne zlorabe na področju davkov in nezakonite finančne tokove.

Komisar Jonathan Hill (2014–2016) v Evropskem parlamentu predstavlja predloge v zvezi vz javno davčno preglednostjo, Strasbourg, Francija, 12. aprila 2016

Septembra je predstavila „preglednico kazalnikov“ (ekonomski in finančni kazalniki ter kazalniki stabilnosti in dobrega davčnega upravljanja), da bi se državam članicam pomagalo opredeliti jurisdikcije zunaj EU, ki jih je treba prednostno obravnavati v okviru skupnega postopka EU za uvrstitev na seznam. Države članice so dosegle znaten napredek pri oblikovanju prvega skupnega seznama EU z jurisdikcijami zunaj EU, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja.

Komisija je oktobra sprejela pomemben sveženj za reformo obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki vsebuje tri nove predloge: oblikovati moderen in pravičnejši davčni sistem za podjetja; odpraviti vrzeli med državami članicami EU in državami zunaj EU; in določiti pravila za reševanje sporov, da se podjetja razbremeni težav zaradi dvojnega obdavčevanja.

Konkretneje je sveženj vključeval ponovno odprtje vprašanja skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, s katero se bo prenovil način obdavčevanja podjetij na enotnem trgu z zagotovitvijo pravičnejšega, konkurenčnejšega in rasti prijaznejšega sistema davka od dohodkov pravnih oseb. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb vsebuje tudi pomembne nove elemente za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje izogibanja davkom in spodbujanje rasti.

Komisija je predlagala tudi izboljšan sistem za razreševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja v EU, ki bi prilagodil sedanje mehanizme za reševanje sporov, tako da bi bolj ustrezali potrebam podjetij, za katera pomeni dvojno obdavčevanje veliko oviro.

Sveženj za reformo obdavčitve dohodkov pravnih oseb vključuje tudi predlog za razširitev že dogovorjenih notranjih pravil EU za neskladja pri hibridnih aranžmajih na tista, ki vključujejo države zunaj EU.

Finančni trgi, ki delujejo v korist potrošnikov

Finančna podjetja bi morala čim bolj izkoristiti ekonomije obsega na resnično integriranem trgu EU, pa tudi nove priložnosti in inovativne rešitve, ki jih ponujajo spletne storitve.

Države članice bi morale direktivo o stanovanjskih kreditih v svoje zakonodaje prenesti do marca 2016. Do konca leta je direktivo v celoti preneslo 19 držav članic. Nova pravila bodo zagotovila, da so potrošniki, ki kupijo nepremičnino ali najamejo posojilo, ki je zavarovano z njihovo nepremičnino, ustrezno obveščeni in zaščiteni pred tveganji. Direktiva bi morala spodbujati konkurenco na trgu stanovanjskih kreditov ter omogočiti nove poslovne priložnosti za posojilodajalce in posrednike, kar bo v prihodnosti vodilo do nižjih stroškov, od česar bodo imeli potrošniki neposredne koristi.

Države članice so morale do septembra v zakonodaje prenesti tudi direktivo o plačilnih računih, ki vsem potrošnikom zagotavlja pravico do storitev osnovnega plačilnega računa ne glede na njihov finančni položaj. Do konca leta je to storilo samo 14 držav članic (Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Irska, Litva, Madžarska, Malta, Nemčija, Poljska, Slovaška, Slovenija in Združeno kraljestvo). Francija in Finska sta priglasili ukrepe za delni prenos direktive.

Vzpostavitev unije kapitalskih trgov

Komisija je nadaljevala s prizadevanji za oblikovanje unije kapitalskih trgov v skladu z akcijskim načrtom za unijo kapitalskih trgov, sprejetim leta 2015. Predstavila je sporočilo o pospešitvi izvajanja akcijskega načrta in pripravi novih prednostnih nalog, vključno z vseevropskim sistemom osebnih pokojninskih produktov.

Prvi ukrep je začel veljati aprila 2016. Ukrep povečuje privlačnost naložb v infrastrukturo za zavarovalnice, ki so sposobne zagotavljati potrebno dolgoročno financiranje.

Komisija je julija predlagala spremembe obstoječe zakonodaje za spodbujanje večje uporabe evropskih skladov tveganega kapitala in evropskih skladov za socialno podjetništvo, zaradi česar bo za male vlagatelje enostavneje in bolj zanimivo vlagati v mala in rastoča podjetja.

Septembra je Komisija napovedala širšo strategijo za vzdržno financiranje v podporo naložbam in čistim tehnologijam. Novembra je dala na voljo do 300 milijonov evrov za sofinanciranje velikega vseevropskega sklada skladov tveganega kapitala. S pomočjo tega bo industrija tveganega kapitala v EU sposobnejša ponuditi privlačne donose institucionalnim vlagateljem in razširiti uporabo te možnosti na širši krog držav članic.

Komisija je novembra predložila tudi zakonodajni predlog o prestrukturiranju podjetij in „drugi priložnosti“. Cilj predloga je poštenim podjetnikom po stečaju dati še eno priložnost, kar bo prispevalo k dinamičnemu poslovnemu okolju in spodbujalo inovacije.

Nadzor nad državno pomočjo in zagotavljanje poštene konkurence

Nadzor nad državno pomočjo ima pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v okviru bančne unije. Od začetka finančne krize leta 2008 se je v EU po prejemu javnih sredstev v skladu s pogoji glede državne pomoči prestrukturiralo 113 bank, kar pomeni približno 30 % bančnega sistema EU glede na sredstva. Države članice so banke podprle s kapitalskim vložkom v višini 655,3 milijarde evrov (4,5 % bruto domačega proizvoda EU v letu 2015) ter z jamstvi in drugo likvidnostno podporo v višini 1 293,1 milijarde evrov oziroma 9,2 % bruto domačega proizvoda. Pomoč je bila namenjena za zavarovanje prihrankov državljanov ter preprečitev nenadziranih stečajev in posledično zloma bančnega sistema po vsej celini. Večina bank, ki je med krizo prejela pomoč, od takrat ponovno uspešno posluje, potem ko je izvedla znaten del načrtov prestrukturiranja. Tiste banke, ki jih zaradi neustreznih poslovnih modelov ni bilo mogoče rešiti (42 od 113 bank), so prenehale poslovati v skladu s predpisi.

Komisija je julija zaključila svojo protimonopolno preiskavo zamenjav kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in določila, da morajo biti zaveze za ponudnika podatkov Markit in mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente zavezujoče. Obe organizaciji bosta borzam 10 let izdajali licence za ključne podatke in pravice intelektualne lastnine na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. S tem ukrepom bo trgovanje z zamenjavami kreditnih izvedenih finančnih instrumentov varnejše in cenejše za vlagatelje.

Marca je Komisija objavila svoje predhodno stališče, da se veljavnost uredbe o skupinskih izjemah na področju zavarovalništva ne bi smela podaljšati. To predhodno stališče je nato decembra potrdila na podlagi ocene učinka. Uredba bo zato marca 2017 prenehala veljati.

Glede na podatke Evropske centralne banke so kartična plačila v letu 2014 pomenila 46 % vseh elektronskih plačil v EU. Večstranske medbančne provizije, dogovorjene med bankami in obračunane trgovcem na drobno za sprejemanje kartic, lahko pomenijo višje cene za potrošnike. To vprašanje obravnava uredba o medbančnih provizijah, ki je začela veljati konec leta 2015 in je te provizije omejila na konkurenčno raven. Drugi sklop pravil iz uredbe se je začel uporabljati junija 2016, z njim pa se je povečala preglednost stroškov plačil za trgovce na drobno in potrošnike ter se jim tako omogočila boljša izbira.

Komisija je hkrati nadaljevala s protimonopolnimi postopki proti večstranskim medbančnim provizijam, dogovorjenim med podjetjema Visa in MasterCard za medregionalne transakcije, ki jih uredba o medbančnih provizijah ne zajema. Medregionalne večstranske medbančne provizije so provizije, ki jih trgovci v EU plačajo pri sprejemanju plačil s karticami, izdanimi zunaj Evropskega gospodarskega prostora.

Splošno sodišče je junija potrdilo ugotovitve Komisije, da je podjetje Groupement des cartes bancaires (ki upravlja plačilni sistem CB v Franciji) oviralo konkurenco na francoskem trgu za izdajo kartic, ker je oteževalo dostop novim ponudnikom. Sodba Splošnega sodišča je predmet pritožbe.

Novi odbori za pospeševanje procesa poglabljanja

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis na srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghiem, Bruselj, 8. junija 2016

Ekonomsko upravljanje v EU je bilo okrepljeno z ustanovitvijo neodvisnega svetovalnega organa, Evropskega fiskalnega odbora. V skladu s predlogom iz poročila petih predsednikov, tj. dokumenta, ki so ga pripravili predsednik Komisije in predsedniki Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke, Euroskupine in sestanka na vrhu držav evroobmočja, in na podlagi sklepa Komisije iz oktobra 2015 je odbor začel delovati v novembru 2016. Njegova naloga je oceniti izvajanje fiskalnega okvira EU ter svetovati Komisiji glede ustrezne fiskalne naravnanosti za evroobmočje kot celoto. Odbor sodeluje tudi z nacionalnimi fiskalnimi sveti držav članic ter na zahtevo predsednika Junckerja strokovno svetuje.

Odbor je neodvisen in sestavljen iz priznanih strokovnjakov, ki prispevajo neodvisno strokovno znanje s svojih področij, imenovani pa so po posvetovanju z državami članicami, nacionalnimi fiskalnimi sveti in Evropsko centralno banko.

Septembra je Svet kot nadaljnji korak pri izvajanju poročila petih predsednikov priporočil, da naj države članice evroobmočja ustanovijo ali določijo nacionalne odbore za produktivnost. Ti odbori bi morali analizirati razvoj in politike na področju produktivnosti in konkurenčnosti ter prispevati k spodbujanju prevzemanja odgovornosti in izvajanja potrebnih reform na nacionalni ravni. Na ta način bodo podpirali trajno gospodarsko rast in konvergenco. Odbori bodo redno objavljali poročila o svojih analizah.

Bančna unija

EU je nadaljevala s prizadevanji za dokončno vzpostavitev bančne unije kot ključnega elementa odporne ter dinamične ekonomske in monetarne unije. Cilj bančne unije je bil zagotoviti, da bodo banke na evroobmočju stabilnejše in bolje nadzorovane. V primeru težav bi bilo njihovo reševanje lažje, zanj pa ne bi bilo treba plačevati davkoplačevalcem.

Januarja je bil dosežen še en mejnik pri vzpostavljanju bančne unije, ko je enotni mehanizem za reševanje postal popolnoma operativen. Enotni mehanizem za reševanje bistveno dopolnjuje enotni mehanizem nadzora, ki ga upravlja Evropska centralna banka s ciljem bolj povezanega nadzora nad bankami in kriznega upravljanja v bančni uniji. Z enotnim mehanizmom za reševanje se je povečala odpornost finančnega sistema in prispevalo k preprečevanju novih kriz v bančni uniji, saj zagotavlja učinkovito in pravočasno reševanje bank.

V Parlamentu in Svetu so se nadaljevala tudi pogajanja o tretjem stebru bančne unije, tj. evropskem sistemu jamstva za vloge, ki gradi na obstoječih nacionalnih sistemih zajamčenih vlog. S strani bank financirani evropski sistem jamstva za vloge bi zagotovil dodatno varnostno mrežo za varčevalce v EU. Izboljšal bi delitev tveganj v bančnem sektorju med večjim številom institucij. Zmanjšala bi se občutljivost na velike lokalne pretrese.

Končni steber bančne unije: vzpostavitev sklada za zavarovanje prihrankov

Poleg prizadevanj v zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge so države članice potrdile, da so potrebni nadaljnji koraki za zmanjšanje in delitev tveganj v finančnem sektorju ter obravnavo številnih preostalih izzivov. Predlagana pravila Komisije o skupni sposobnosti kritja izgub naj bi zagotovila, da so za težave bank finančno odgovorni njeni upniki in ne davkoplačevalci.

Poleg tega je do konca leta 2016 večina držav članic v svoje zakonodaje prenesla in začela izvajati ustrezne pravne določbe enotnega pravilnika, s čimer sta se zagotovila še bolj usklajeno urejanje in visokokakovosten nadzor v bančni uniji. Direktive o sanaciji in reševanju bank, ki določa usklajena in izboljšana orodja za obravnavanje bančnih kriz, za zdaj še ni začelo izvajati samo osem držav članic, preostalih dvajset pa je poleg te direktive v celoti preneslo tudi direktivo o sistemih jamstva za vloge, s čimer se je zagotovilo, da so prihranki državljanov EU v teh državah članicah zaščiteni.

Finančni trgi

Referenčne vrednosti so bistvene za delovanje finančnega trga. Uredba o referenčnih vrednostih je začela veljati junija. Njen cilj je izboljšati delovanje in urejanje referenčnih vrednosti ter zagotoviti, da se z njimi ne manipulira. Nova pravila bodo pomagala zaščititi vlagatelje in potrošnike.

Komisija je novembra predlagala nova pravila za ključne akterje na finančnem trgu, ki zagotavljajo, da imajo centralne nasprotne stranke in nacionalni organi v EU na razpolago primerna orodja in so pripravljeni odločno ukrepati v primeru kriznih razmer. Centralne nasprotne stranke delujejo kot nasprotna stranka na obeh straneh posla s finančnim instrumentom. Glavni cilj predloga je zagotoviti, da se ohranijo kritične funkcije centralnih nasprotnih strank in hkrati vzdržuje finančna stabilnost ter prepreči, da bi stroške, povezane s prestrukturiranjem in reševanjem centralnih nasprotnih strank v težavah, nosili davkoplačevalci.

Komisija je isti mesec predlagala spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah in direktive o kapitalskih zahtevah, ki določata bonitetne zahteve za institucije oziroma pravila o vodenju in nadzoru institucij. Predlagala je tudi spremembo direktive o sanaciji in reševanju bank ter uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, ki vsebujeta pravila o sanaciji in reševanju institucij v težavah ter vzpostavljata enotni mehanizem za reševanje. Spremembe vsebujejo ukrepe, ki bodo povečali odpornost bančnega sektorja v EU in tako okrepili tržno zaupanje vanj.

Zagotavljanje, da vse deluje

Komisija je med letom objavila svoje pripombe o glavnih ugotovitvah v zvezi regulativnim okvirom EU za finančne storitve ter naslednje korake, ki se bodo izvedli na podlagi rezultatov poziva k predložitvi pripomb/mnenj. To je pobuda za zbiranje povratnih informacij od deležnikov in oceno kumulativnega učinka ter medsebojnega delovanja trenutnih finančnih predpisov. Komisija se namerava med drugim osredotočiti na odpravo nepotrebnih regulativnih omejitev za bančno financiranje ter financiranje malih in srednjih podjetij, pa tudi na povečanje sorazmernosti pravil na področju bančništva, trgov izvedenih finančnih instrumentov, upravljanja premoženja v okviru zavarovanj in v sektorju bonitetnih storitev. Drugi ukrepi, od katerih so nekateri že bili predlagani, bodo zmanjšali nepotrebne regulativne obremenitve, kot so zahteve glede nadzorniškega poročanja in javnega razkrivanja informacij za finančni sektor v EU. Komisija namerava zagotoviti doslednejša in bolj v prihodnost usmerjena pravila, hkrati pa odpraviti neusklajene medsebojne učinke in vrzeli v regulativnem okviru EU.

Javno posvetovanje o evropskem stebru socialnih pravic

Komisija je marca predstavila prvi predhodni osnutek bodočega evropskega stebra socialnih pravic. Predsednik Komisije Juncker je že v govoru o stanju v Uniji septembra 2015 dejal: „Okrepiti moramo prizadevanja za pošten in resnično vseevropski trg dela. (...) V okviru teh prizadevanj si želim razviti evropski steber socialnih pravic, ki bo upošteval spreminjajoče se razmere v evropskih družbah in na področju dela. Ta lahko služi tudi kot vodilo za obnovljeno konvergenco v evrskem območju.“ V letu 2016 je predsednik Juncker ponovil svojo zavezanost vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic, pri čemer je dejal, da EU ni dovolj socialna in da si bo Komisija še naprej energično in zavzeto prizadevala to spremeniti.

S stebrom se bo opredelilo več bistvenih načel na področjih dostopa do zaposlitve, delovnih pogojev in socialne zaščite, pri čemer bodo v ospredju novi izzivi, kot so staranje prebivalstva, globalizacija, tehnološke spremembe in socialne razlike znotraj ekonomske in monetarne unije.

Komisija je v letu 2016 z drugimi institucijami EU ter nacionalnimi organi, socialnimi partnerji, civilno družbo, akademiki in državljani redno razpravljala o vsebini in vlogi stebra pri zagotavljanju bolj poglobljene in pravičnejše ekonomske in monetarne unije. Rezultati teh razprav bodo vključeni v pobudo, ki bo objavljena spomladi 2017.

Steber bi moral temeljiti na socialnih predpisih EU in jih dopolnjevati, da bi postal vodilo politik na več področjih, ki so bistvenega pomena za dobro delujoče in pravične trge dela ter sisteme socialne varnosti. Ko bo vzpostavljen, bi moral postati referenčni okvir za pregled uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj udeleženih držav članic ter pospeševanje reform na nacionalni ravni, zlasti pa vodilo za ponovni proces konvergence znotraj evroobmočja.

Nov začetek za socialni dialog

Komisija je junija skupaj z nizozemskim predsedstvom Sveta Evropske unije in evropskimi medpanožnimi socialnimi partnerji (Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), BusinessEurope, Evropsko združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij (UEAPME), Evropski center za podjetja z javno udeležbo in podjetja splošnega gospodarskega pomena (CEEP)) podpisala izjavo z naslovom „Nov začetek za socialni dialog“. Izjava je del projekta nov začetek za socialni dialog, ki ga je predsednik Juncker predstavil na konferenci na visoki ravni marca 2015 skupaj z evropskimi, nacionalnimi in sektorskimi socialnimi partnerji ter z drugimi institucijami EU.

V izjavi je poudarjena ključna vloga evropskega socialnega dialoga kot pomembne sestavine pri oblikovanju politik zaposlovanja in socialnih politik v EU.

Komisija bo socialne partnerje še naprej vključevala v oblikovanje politik in zakonodaje v EU, pa tudi v ekonomsko upravljanje in proces evropskega semestra. Države članice so se dogovorile, da bodo s socialnimi partnerji tesno sodelovale pri oblikovanju in izvajanju reform ter politik in da bodo izboljšale socialni dialog na nacionalni ravni. Zavezale so se tudi sodelovati z nacionalnimi socialnimi part­nerji v celotnem procesu evropskega semestra, kar bo prispevalo k uspešnemu izvajanju priporočil za posamezne države.

Evropa 2020, evropski semester in človeški kapital

Kvalificirani delavci so eno od glavnih gibal dolgoročne gospodarske rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja. Ta pomembna povezava je bilo dodatno izpostavljena v sporočilu Komisije „Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja“. Da bi lahko tekmovala na globalnem trgu, se EU zanaša na kakovost svojega človeškega kapitala. Vlaganje v ljudi z visokokakovostnim in učinkovitim izobraževanjem ter usposabljanjem je prvi pogoj za dolgoročno blaginjo. Visoko kvalificirana delovna sila v EU je gibalo raziskav in razvoja ter novih zamisli, ki jih pretvarja v inovacije. Znanje in spretnosti, pridobljeni v okviru izobraževalnega sistema, prispevajo k zagotavljanju zaposlovanja in stabilnih dohodkov, kar zmanjšuje tveganje revščine in socialne izključenosti.

Evropski semester: sredstvo za zagotavljanje, da ostajajo države članice EU na pravi poti

Reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja zato spadajo med glavne prednostne naloge v večini držav članic, veliko pozornosti pa se jim namenja tudi v okviru evropskega semestra v letu 2016. Priporočila na področju izobraževanja in usposabljanja je prejelo skupno 21 držav članic.

Trgovina kot gibalo rasti in zaposlovanja

Evropska unija je eno najbolj odprtih gospodarstev na svetu. Odprta trgovina prispeva h krepitvi njenega gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest, večji izbiri in kupni moči državljanov ter h konkurenčnosti podjetij v tujini.

EU vsak dan tako izvozi kot tudi uvozi blago v vrednosti več sto milijonov evrov. Je največja svetovna izvoznica industrijskih izdelkov in storitev ter je največji izvozni trg za približno 80 držav. 28 držav članic skupaj pomeni 16 % svetovnega izvoza in uvoza.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kanadska ministrica za mednarodno trgovino Chrystia Freeland, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, komisarka Cecilia Malmström, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, visoka predstavnica EU in podpredsednica Evropske komisije Federica Mogherini in predsednik slovaške vlade Robert Fico ob slovesnem podpisu sporazuma o strateškem partnerstvu in celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado, Bruselj, 30. oktobra 2016

Oktobra sta EU in Kanada na vrhu v Bruslju podpisali celoviti gospodarski in trgovinski sporazum. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum je najnaprednejši trgovinski sporazum EU doslej ter pomeni mejnik in zgled za prihodnje sporazume. Vključuje najbolj ambiciozna poglavja o trajnostnem razvoju, delu in okolju, kar so bila kdaj koli dogovorjena v dvostranskih trgovinskih sporazumih. Sporazum bo koristil tako malim kot velikim izvoznikom, saj bo ustvaril priložnosti za podjetja v EU in kanadska podjetja ter njihove zaposlene in tudi stranke.

Poleg tega je EU nadaljevala pogajanja o več drugih sporazumih o prosti trgovini. Njihov namen je prispevati k ustvarjanju delovnih mest in rasti za državljane in podjetja EU. V letu 2016 so se na primer nadaljevala pogajanja z Japonsko ter začela z Indonezijo in Tunizijo, poleg tega je EU sodelovala v večstranskih pogajanjih o sporazumu o okoljskih dobrinah in sporazumu o trgovini s storitvami, v katerih so sodelovale številne članice Svetovne trgovinske organizacije.

Na poti k vzpostavitvi stalnega večstranskega sistema sodišč za naložbe

EU želi, da bi podjetja vlagala z zaupanjem, vedoč, da so zaščitena, če bi šlo kaj narobe. Komisija je v pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe vključila predlog za takšen sistem sodišč za naložbe, kot ga je že vključila v trgovinske sporazume s Kanado in Vietnamom ter kot ga bo vključila v prihodnja pogajanja. Sistem sodišč za naložbe, ki temelji na enakih ključnih elementih kot domača in mednarodna sodišča, uveljavlja pravico vlad do zakonodajnega urejanja ter zagotavlja preglednost in odgovornost.

Prosta trgovina mora biti pravična trgovina

EU zahteva pravično prosto trgovino. Med letom so bili sprejeti znatni ukrepi za vzpostavitev močnih instrumentov trgovinske zaščite, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za proizvajalce EU in odpravili škodo zaradi nepoštene tuje konkurence, ki je povzročila izgubo več tisoč delovnih mest, zlasti v jeklarstvu.

Komisija je uporabljala te instrumente v polnem obsegu in uvedla največ protidampinških in protisubvencijskih ukrepov doslej – 41 na izdelke iz jekla, vključno z 18 ukrepi za izdelke s poreklom iz Kitajske.

Svet je po prekinitvi večletnega zastoja končno sprejel svoje pogajalsko stališče glede predloga za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite EU, s čimer je omogočil začetek zadnje faze pogajanj s Parlamentom in Komisijo. Namen tega predloga, ki ga je vložila Komisija, je zagotoviti instrument trgovinske zaščite EU z večjo preglednostjo, hitrejšimi postopki in učinkovitejšim izvrševanjem ter v nekaterih primerih naložiti višje dajatve.

Na istem področju je bil vložen še en predlog nove metode za izračun stopnje dampinga za uvoz iz držav, v katerih obstajajo precejšnja izkrivljanja trga ali v katerih ima država prevladujoč vpliv na gospodarstvo. Namen je zagotoviti, da ima EU instrumente trgovinske zaščite, ki so kos trenutnemu stanju mednarodnega trgovinskega okolja ter hkrati v celoti spoštuje mednarodne obveznosti EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

O čem se je EU pogajala z Združenimi državami

Boljši dostop do trga ZDA

EU je leta 2016 nadaljevala pogajanja za boljši dostop EU do trga ZDA z odpravo carin in drugih trgovinskih ovir ter z omogočanjem novih trgovinskih in naložbenih priložnosti na novih področjih. To bi moralo veljati za vsa podjetja ne glede na njihovo velikost.

Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe bi omogočilo ustvarjanje delovnih mest in rasti, znižalo cene in dalo državljanom več izbire glede blaga in storitev. Hkrati bi ohranilo visoke standarde zaščite, ki obstajajo v EU. Partnerstvo bi prav tako lahko pomagalo EU in Združenim državam zaščititi in okrepiti skupne vrednote, kot so demokracija in pravna država.

S partnerstvom bi lahko podjetja iz EU povečala izvoz v Združene države ter uvoz blaga in storitev, ki jih potrebujejo za svoje končne proizvode. Storitve pomenijo skoraj tri četrtine gospodarstva EU, vendar se podjetja v EU še vedno srečujejo z ovirami, ko poskušajo svoje storitve prodajati na ameriškem trgu. Po podatkih Eurostata Združene države odkupijo 15 % kmetijskega izvoza EU, predvsem proizvode z visoko dodano vrednostjo. EU upa, da bo s partnerstvom ta izvoz mogoče še povečati. Želi si tudi, da bi v okviru partnerstva evropska podjetja lahko sodelovala pri ameriških javnih naročilih pod enakimi pogoji kot ameriška podjetja.

Regulativno sodelovanje – zmanjšanje birokracije in stroškov brez zniževanja standardov

Evropska unija je poskusila z novim pristopom k pogajanjem o trgovinskem sporazumu, in sicer, da bi regulatorji v EU in ZDA sodelovali veliko tesneje kot doslej. Za izvoz v ZDA morajo podjetja v EU upoštevati pravila in standarde, ki jih določi Washington. Ta pravila in standardi pogosto zagotavljajo enako raven varnosti ali kakovosti, vendar se razlikujejo po svojih tehničnih podrobnostih, na primer barva žic ter vtičev in vtičnic, ki se uporabljajo na različnih straneh Atlantika. V nekaterih primerih pregledi glede tehničnih zahtev po nepotrebnem ponavljajo preglede, že opravljene na drugi strani Atlantika. Ti dejavniki so lahko zelo dragi, zlasti za manjša podjetja in potrošnike. S sodelovanjem pri predpisih bi lahko znižali te stroške, hkrati pa ohranili stroge ravni zaščite prebivalcev in okolja v EU.

Trgovinska pravila za lažji in pravičnejši uvoz, izvoz in naložbe

EU si je še naprej prizadevala vzpostaviti nova ali nadalje razviti obstoječa pravila trgovanja, da bi pomagala vsem podjetjem v EU v celoti izkoristiti prednosti čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe.

Pričevanja izvoznikov o tem, kako trgovinski sporazumi EU koristijo podjetjem in skupnostim

S tem sporazumom želi EU:

• zagotoviti, da lahko manjša podjetja koristijo prednosti partnerstva;
• uveljavljati svobodno in pošteno konkurenco, vključno s pravili, s katerimi bi podjetjem preprečili nedovoljeno dogovarjanje o cenah ali zlorabo tržne moči, in določbami v zvezi z državnimi podjetji in subvencijami;
• pomagati podjetjem, da prihranijo čas in denar za formalnosti v carinskih postopkih;
• podjetjem omogočiti dostop do trajnostnih virov energije in surovin, ki jih potrebujejo;
• zaščititi intelektualno lastnino podjetij EU;
• postaviti trajnostni razvoj v središče sporazuma.

EU bo v okviru partnerstva kot tudi v vseh drugih trgovinskih sporazumih ščitila javne storitve na vseh ravneh javne uprave, vključno z lokalno ravnjo. Partnerstvo od držav ne bo zahtevalo, da liberalizirajo, deregulirajo ali privatizirajo javne storitve na nacionalni ali lokalni ravni. To se nanaša na javno zdravje, državno šolstvo, javni transport ter javni sistem za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode ter upravljanje z vodnimi viri.

Kako se je EU pogajala z Združenimi državami

Komisija se je o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe pogajala na podlagi mandata, o katerem so se soglasno dogovorile vlade držav članic. Pogajanja so se začela junija 2013. V letu 2016 so potekali štirje krogi pogajanj. Ko so pogajanja postala intenzivnejša, se je komisarka za trgovino Cecilia Malmström tekom leta devetkrat srečala s trgovinskim zastopnikom ZDA Michaelom Fromanom. Napredek je bil dosežen na številnih področjih. Vendar je EU vedno dala jasno vedeti, da je pomembneje doseči dober sporazum, kot pa zaključiti pogajanja v najkrajšem mogočem času.

Na temu namenjeni spletni strani je Komisija še naprej objavljala predloge besedil EU – prvotne pred­loge pravnih besedil EU o temah, povezanih s partnerstvom – na področjih kot so storitve in regulativno sodelovanje. Komisija je na svoji spletni strani objavljala tudi podrobna poročila o vsakem krogu pogajanj. Poleg tega je Komisija objavila številne dokumente o partnerstvu, nekatere v vseh uradnih jezikih EU. Ti zajemajo brošure, v katerih so na preprost način razloženi cilji in morebitna vsebina sporazuma. Ti ukrepi so se še naprej izvajali tudi v času pogajanj, zaradi česar so ta pogajanja najbolj pregledna v zgodovini trgovinskih sporazumov EU.

Kot je običajno pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu, je Komisija izkoristila tedenske seje Odbora Sveta za trgovinsko politiko, da je vlade držav članic obveščala o napredku pri pogajanjih. Komisija je Evropski parlament – zlasti Odbor za mednarodno trgovino – seznanjala s potekom pogajanj, pri čemer so tako komisarka Malmström kot pogajalci na področju partnerstva predstavljali potek pogajanj pred Parlamentom in njegovimi odbori. Države članice in poslanci Evropskega parlamenta so imeli dostop do pogajalskih dokumentov o partnerstvu v skladu z dogovorjenimi postopki.

S tem je bil vseskozi zagotovljen demokratični nadzor nad pogajanji. To je pomenilo tudi, da so bili vlade držav članic in neposredno izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta v celoti obveščeni o trenut­nem stanju pogajanj ter o pogajalskih stališčih EU. Evropski parlament je še naprej pozorno spremljal pogajanja.

Komisija je bila še posebno dejavna pri obveščanju o razpravah o predlaganem sporazumu in razlagah, za kaj si prizadeva EU. Obravnavala je tudi pomisleke glede negativnih učinkov partnerstva. Komisija si je zlasti prizadevala za to, da bi lahko vsi deležniki sodelovali neposredno s pogajalci, in za objavo informacij o pogajanjih na spletu. Med vsakim krogom pogajanj so pogajalci EU in ZDA sklicali skupne sestanke z več sto deležniki z različnih področij. Komisija je za seznanjanje državljanov uporabila družbene medije, vključno z namenskim računom na Twitterju, ki je imel do konca leta 2016 26 500 sledilcev.

Med pogajanji se je Komisija še naprej opirala na svetovalno skupino, ki jo je ustanovila zato, da bi zagotovila dodatna strokovna mnenja za pogajalce EU. Skupino sestavljajo posamezniki in posameznice, ki zastopajo okoljske in zdravstvene interese ter interese potrošnikov in delavcev, pa tudi različne poslovne sektorje.

Po pogajanjih

Ko bo dosežen dogovor o besedilu sporazuma, bo dokument o predlaganem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe objavljen na spletu. Nato bo ponovno predložen v ratifikacijo po ustreznih postopkih.

Obravnavanje varnostnih groženj v EU

Predsednik belgijske vlade Charles Michel (prižiga svečko) in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (v sredini) sta se poklonila žrtvam terorističnih napadov v Bruslju, 22. marca 2016

EU je v letu 2016 predstavila vrsto pobud za boj proti grožnji terorizma doma in v tujini.

Decembra sta Parlament in Svet dosegla politični dogovor o predlogu Komisije o preverjanju državljanov EU, ki prečkajo zunanje meje EU, v ustreznih zbirkah podatkov. Sistematične kontrole državljanov tretjih držav so že obvezne.

Stališča glede boja proti terorizmu

Januarja je na sedežu Europola v Haagu začel delovati Evropski center za boj proti terorizmu. Njegov glavni cilj je spodbujanje učinkovitejšega operativnega sodelovanja in izboljšanje posredovanja informacij v zvezi z varnostjo med državami članicami. Poleg tega je Komisija sprejela akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma, da bi teroristom odvzela vire prihodkov in jih izsledila na podlagi njihovih finančnih dejavnosti. Decembra je Komisija sprejela sveženj ukrepov za okrepitev zmogljivosti EU za boj proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala. Predlogi Komisije bodo dopolnili in okrepili pravni okvir EU na področjih pranja denarja, nedovoljenih denarnih tokov ter vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev.

Po tem, ko je bila leta 2015 sprejeta direktiva o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, je Komisija okrepila svojo podporo državam članicam za učinkovitejši prenos direktive v njihovo nacionalno zakonodajo. Julija je sprejela nov predlog za spremembo direktive o preprečevanju pranja denarja, katerega cilj je nadaljnja krepitev pravnega okvira EU po terorističnih napadih v letih 2015 in 2016 ter razkritjih panamskih dokumentov. Komisija je tudi okrepila svojo podporo državam članicam za učinkovitejši prenos četrte direktive o preprečevanju pranja denarja in jim dala več pooblastil za boj proti terorizmu. Julija je sprejela seznam držav zunaj EU, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma.

Prednostna naloga so bila tudi prizadevanja za izboljšanje izmenjave informacij, zlasti za namene kazenskega pregona. Komisija je prednostno obravnavala uresničevanje obstoječega prümskega okvira, tj. instrumenta za izmenjavo informacij, ki zagotavlja avtomatizirano primerjanje profilov DNK, podatkov o prstnih odtisih in podatkov o registraciji vozil, ter pripravila predloge za izboljšanje izmenjave informacij o kazenskih obsodbah prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc.

Julija je bila sprejeta direktiva EU o evidenci podatkov o potnikih. Direktiva od letalskih prevoznikov zahteva, da državam članicam prihoda ali odhoda pošiljajo podatke o potnikih na mednarodnih letih. Podatki se bodo analizirali in uporabljali za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Komisija sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila hitro izvajanje navedene direktive.

Jeseni 2016 je bila sprejeta revidirana uredba o Europolu. Z njo se nadalje povečuje odgovornost, uspešnost in učinkovitost Europola ter zagotavlja nadzor njegovih dejavnosti, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.

Internetni forum EU, ki je potekal decembra, je zagotovil okvir za združevanje prizadevanj sektorja interneta in organov kazenskega pregona v boju proti terorističnim vsebinam na spletu, in sicer ob vključevanju civilne družbe v razvoj učinkovitejših odvračilnih in alternativnih sporočil. Enota EU za prijavljanje internetnih vsebin pri Europolu pomaga zmanjševati obseg terorističnih vsebin na spletu.

Za okrepitev podpore strokovnjakom v praksi ter zagotavljanje prilagojenih podpornih storitev državam članicam in državam zunaj EU je bil ustanovljen center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji.

Komisija je septembra sprejela sporočilo o krepitvi varnosti v svetu mobilnosti. Novembra je predlagala vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, s katerim se bo ugotavljala upravičenost državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, do potovanja na schengensko območje ter ali potovanje pomeni varnostno ali migracijsko tveganje. S tem sistemom se bo povečala učinkovitost upravljanja zunanjih meja EU in izboljšala notranja varnost, hkrati pa bo zakonito potovanje prek schengenskih meja postalo lažje.

Za zaščito manjšin in boj proti vse večjemu rasizmu in ksenofobiji je Komisija maja s Facebookom, YouTubom, Twitterjem in Microsoftom dosegla dogovor o kodeksu ravnanja za boj proti širjenju nezakonitega sovražnega govora na spletu.

Aprila je Komisija usmerila svoja prizadevanja k vzpostavitvi učinkovite varnostne unije EU v odziv na potrebo po skupnem pristopu k nadnacionalnim grožnjam. Decembra je Komisija predstavila svoje tretje poročilo o napredku glede varnostne unije, v katerem je bil začrtan nov sveženj ukrepov za preprečevanje financiranja terorizma, ki je pomemben korak k zajezitvi fiančnih sredstev, ki vzdržujejo terorizem. V poročilu je bilo pozdravljeno tudi sprejetje sklopa predlogov za krepitev uspešnosti in učinkovitosti schengenskega informacijskega sistema. Poudarjen je bil pomemben napredek pri ključnih zakonodajnih aktih EU za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter krepitev varnosti na mejah EU. Parlament in Svet sta dosegla politični dogovor o direktivi o boju proti terorizmu, reviziji direktive o strelnem orožju in reviziji Zakonika o schengenskih mejah, da bi se omogočile sistematične kontrole državljanov EU.

Ohranjanje pravne države

Komisarka Vĕra Jourová ob sprejemu predsednika Sodišča Evropske unije Koena Lenaertsa, Bruselj, 28. aprila 2016

Med letom si je Komisija prizadevala za spodbujanje in ohranjanje spoštovanja pravne države v Evropski uniji.

Še naprej je spodbujala države članice k izboljšanju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov, saj uspešni pravosodni sistemi podpirajo gospodarsko rast in varujejo temeljne pravice. Komisija je sprejela pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2016, ki kaže, da se kljub pozitivnemu splošnemu trendu nekatere države članice na tem področju še vedno soočajo s posebnimi izzivi.

Julija je Komisija sprejela priporočilo o pravni državi v zvezi z razmerami na Poljskem, v katerem je predstavila svoje pomisleke in priporočila, kako jih razrešiti. Komisija je menila, da na Poljskem obstaja sistemska nevarnost za pravno državo, ocenila splošno stanje in ugotovila, da pomembna vprašanja v zvezi s pravno državo na Poljskem ostajajo odprta. Decembra je poljskim organom pred­ložila nadaljnja konkretna priporočila za razrešitev teh pomislekov.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans med nagovorom Evropskega parlamenta v zvezi z nedavnimi dogodki na Poljskem in njihovimi posledicami za temeljne pravice, Strasbourg, Francija, 13. septembra 2016

Kazensko pravosodje

Izboljšanje procesnih pravic in pravosodnega sodelovanja

Parlament in Svet sta sprejela tri nove direktive o procesnih pravicah osumljenih in obdolženih oseb:

• Direktivo o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku,
• Direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, in
• Direktivo o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje.

Na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je EU zaključila revizijo sporazuma z ZDA o medsebojni pravni pomoči iz leta 2010 ter se dogovorila o ukrepih za izboljšanje in pospešitev sodelovanja.

Prva direktiva EU, ki ščiti mladoletnike v kazenskem postopku

Poleg tega so se države članice dogovorile, da na podlagi sklepov Sveta o izboljšanju kazenskega pravosodja v kibernetskem prostoru, ki so bili sprejeti junija, začnejo delo v zvezi z izboljšanjem dostopa do digitalnih dokazov v kazenskih preiskavah.

Civilno pravosodje

Poenostavitev družinskega in civilnega prava

EU je v letu 2016 sprejela zakonodajo za pomoč mednarodnim parom pri upravljanju njihovega premoženja in njegovi delitvi v primeru razveze zakonske zveze ali smrti enega od partnerjev.

Sprejela je tudi zakonodajo o poenostavitvi pretoka določenih javnih listin med državami članicami. Tako žig Apostille na javnih listinah, kot so rojstni listi, ne bo več potreben, postopek za pridobitev overjenih kopij in prevodov pa bo enostavnejši.

Komisija je predlagala izboljšanje pravil EU za zaščito otrok v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, kar zadeva varstvo in vzgojo otroka, pravice do stikov z otrokom ter ugrabitev otroka. Nova pravila bodo pospešila pravne in upravne postopke ter zagotovila, da se vedno upošteva otrokova korist.

Komisija je skupaj z drugimi zadevami v zvezi s plačilno nesposobnostjo predstavila tudi zakonodajni predlog v zvezi z zgodnjim prestrukturiranjem in drugo priložnostjo. Pobuda temelji na nacionalnih ureditvah, njen namen je odprava glavnih ovir za prosti pretok kapitala.

Izboljšanje pravil o upravljanju podjetij

V letu 2016 sta Parlament in Svet v pogajanjih o reviziji direktive o pravicah delničarjev dosegla politični dogovor, ki ga bosta morala še uradno odobriti.

Kar zadeva kreditne institucije in investicijska podjetja, je Komisija ocenila pravila o prejemkih v direktivi o kapitalskih zahtevah ter sprejela ciljno usmerjeno spremembo, da bi po oceni pravil upoštevala načelo sorazmernosti.

Temeljne pravice in pravosodni sistemi

Varovanje temeljnih pravic EU

Komisija je maja objavila poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2015, v katerem je prikazala, kako je pri svojem političnem in zakonodajnem delu upoštevala in uveljavljala temeljne pravice.

Poročilo se je osredotočalo na prvi letni kolokvij o temeljnih pravicah z naslovom „Strpnost in spoštovanje: preprečevanje in zatiranje antisemitizma in sovraštva do muslimanov v Evropi“. Na kolokviju je bil sestavljen seznam konkretnih ukrepov na področjih boja proti rasizmu, ksenofobiji, sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva ter spodbujanja strpnosti, raznolikosti in nediskriminacije.

Drugi letni kolokvij o temeljnih pravicah je bil namenjen medijskemu pluralizmu in demokraciji, na njegovi podlagi pa je Komisija opredelila nadaljnje ukrepe za zaščito medijev pred političnim pritiskom in varstvo njihove finančne neodvisnosti, podporo zaščiti novinarjev pred grožnjami in sovraž­nim govorom ter spremljanje svobode izražanja v državah članicah.

Izboljšanje varstva podatkov

Evropski nadzornik za varstvo podatkov Giovanni Buttarelli ob srečanju s komisarjem Julianom Kingom, Bruselj, 24. novembra 2016

Aprila 2016 je bil sprejet sveženj ukrepov za reformo varstva podatkov, ki se bo začel uporabljati v letu 2018. Splošna uredba o varstvu podatkov je bistven korak za krepitev temeljnih pravic državljanov v digitalni dobi in lajšanje poslovanja s poenostavitvijo pravil za podjetja na enotnem digitalnem trgu. En sam akt bo odpravil trenutno razdrobljenost in draga upravna bremena, kar bo podjetjem omogočilo prihranek. Poleg tega bo posebna direktiva o varstvu podatkov za policijske organe in organe kazenskega pravosodja zagotovila stalno visoko stopnjo varstva podatkov ter tako olajšala izmenjavo informacij in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi držav članic.

Varstvo podatkov: problemi in rešitve

Varstvo osebnih podatkov državljanov EU pri prenosu podatkov organom kazenskega pregona ZDA

Junija je bil podpisan krovni sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov. V njem so določeni visoki standardi varstva osebnih podatkov, ki jih prenašajo organi kazenskega pregona. Evropski parlament je sklenitev sporazuma odobril decembra.

Varnejši prenosi podatkov med EU in ZDA

Komisija je julija sprejela sklep o vzpostavitvi zasebnostnega ščita EU-ZDA, ki omogoča varne prenose osebnih podatkov iz EU podjetjem v ZDA. Zasebnostni ščit vzpostavlja stroge obveznosti za podjetja, ki uporabljajo podatke, jasne zaščitne ukrepe in obveznosti glede preglednosti za dostop vladnih služb ZDA, učinkovito zaščito pravic posameznikov in mehanizem skupnega letnega pregleda.

Pravice potrošnikov

Večje spoštovanje pravil o varstvu potrošnikov na spletu

Komisija je predlagala revizijo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, da bi izvrševanje potrošniške zakonodaje EU prilagodila spletnim razmeram. Evropski potrošniški centri redno obveščajo izvršilne organe o ključnih vprašanjih za potrošnike.

Na tristranskem vrhu med EU, Kitajsko in ZDA o varnosti potrošniških izdelkov so se organi junija dogovorili o okrepitvi sodelovanja na področju varnosti izdelkov, zlasti izdelkov, ki se prodajajo prek spleta.

Novo spletno orodje za reševanje sporov

V letu 2016 je Evropska komisija vzpostavila platformo za spletno reševanje sporov. Platforma omogoča spletno izvensodno reševanje sporov med potrošniki in trgovci v EU v zvezi s spletnimi nakupi.

Varnost potrošnikov v EU

Sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih omogoča hitro izmenjavo informacij na ravni EU o nevarnih izdelkih na trgu in ukrepih za preprečevanje, da bi zadevni izdelki prišli do potroš­nikov. Leta 2016 je med 31 evropskimi nacionalnimi organi, ki sodelujejo v sistemu, in Evropsko komisijo krožilo 2 126 opozoril o nevarnih izdelkih. To je nekoliko več kot leta 2015, ko je bilo zabeleženih 2 072 opozoril. Opozorila so se nanašala predvsem na izdelke, ki pomenijo tveganje poškodb (npr. motorna vozila) ali kemično tveganje (npr. igrače, ki vsebujejo ftalate).

Komisar Vytenis Andriukaitis med nagovorom na srečanju „Hrana in pijača: vez z ozaveščenimi potrošniki“ na 14. evropskem poslovnem vrhu, Bruselj, 2. junija 2016

Zaščita potrošnikov pred zavajajočimi in agresivnimi poslovnimi praksami

Da bi se nacionalnim izvršilnim organom zagotovila ustrezna orodja za boljše varstvo potrošnikov v spletnem in nespletnem okolju, je Komisija sprejela posodobljeno različico smernic iz leta 2009 za uporabo direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Namen dokumenta je olajšati uporabo direktive.

Enakost med spoloma

Spodbujanje enakosti spolov

Decembra 2015 je Komisija objavila dokument z naslovom Strateška prizadevanja za enakost spolov, v katerem je začrtala svojo politiko enakosti spolov do leta 2019. Junija 2016 je Svet sprejel sklepe v zvezi s strateškimi prizadevanji Komisije.

Komisija je marca predlagala tudi pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki določa pravno zavezujoče standarde za preprečevanje nasilja, zaščito žrtev in kaznovanje storilcev.

Opredelitev ukrepov za uveljavljanje enakosti spolov

Poročilo o enakosti žensk in moških za leto 2015 kaže določen napredek na področjih zaposlovanja in odločanja. Vseeno ostajajo velike razlike med spoloma pri plačah in pokojninah.

Komisija je zavezana obravnavanju izzivov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Zagotavljanje boljšega ravnovesja med družinskim življenjem in poklicnimi obveznostmi spodbuja boljšo delitev družinskih obveznosti med ženskami in moškimi, krepi enakost spolov, zmanjšuje razlike pri plačah in pokojninah, obravnava demografske izzive v EU in podjetjem omogoča, da v celoti izkoristijo razpoložljive talente.

Komisija je v letu 2016 nacionalnim organom dodelila sredstva za izvajanje dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu.

Boj proti diskriminaciji

Komisija je začela izvajati vrsto ukrepov za spodbujanje enakosti lezbijk, gejev, biseksualcev, trans­seksualcev in interseksualcev, vključno z dejavnostmi na področjih, kot so boj proti diskriminaciji, izobraževanje, zdravje ter boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru.

Poročilo o Romih iz leta 2016 je razkrilo resne težave, na primer stanovanjsko in izobraževalno segregacijo ter prisilne izselitve Romov.

Pravice invalidov

Približno 80 milijonov oseb v EU ima določeno stopnjo invalidnosti. S sprejetjem evropskega akta o dostopnosti, ki sta ga Parlament in Svet začela obravnavati v letu 2016, bi se izboljšala dostopnost izdelkov in storitev za vsakodnevno uporabo, kot so mobilni telefoni, storitve prevoza in bančne storitve. Oktobra sta Parlament in Svet uradno odobrila prva vseevropska pravila, s katerimi se slepim, gluhim in naglušnim osebam omogoča dostop do spletnih mest in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. To so državni, regionalni in lokalni organi ter osebe javnega prava, kot so javne bolnišnice, univerze in knjižnice. Komisija je v okviru septembrskega svežnja ukrepov v zvezi z avtorskimi pravicami predlagala zakonodajo za izvajanje Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja.

Da bi invalidom olajšala potovanja med državami članicami, je EU sprožila pobudo za uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide. Kartica bo na podlagi sistema vzajemnega priznavanja omogočala enak dostop do nekaterih ugodnosti, predvsem kulturnih, prostočasnih in športnih dejavnosti ter prevoza.

Boj proti trgovini z ljudmi

Maja je Komisija predstavila svoje prvo poročilo o napredku na področju boja proti trgovini z ljudmi. To je ključnega pomena za povečanje števila preiskav in kazenskih pregonov, vzpostavitev ustreznih mehanizmov za zgodnje odkrivanje in zaščito žrtev ter krepitev ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi.

V skladu z zahtevami pravnega in političnega okvira EU je Komisija objavila študijo o vidiku spola pri trgovini z ljudmi.

Komisija bo razvijala znanje o vidikih spola pri trgovini z ljudmi, vključno s posledicami, ki jih imajo za oba spola različne oblike trgovine z ljudmi, ter morebitnimi razlikami med moškimi in ženskami glede izpostavljenosti viktimizaciji in njenim posledicam. Posebni cilji in naloge se nanašajo na: vidik spola pri ranljivosti, novačenju in viktimizaciji, vprašanja spola v zvezi s trgovci z ljudmi in tistimi, ki ustvarjajo povpraševanje, ter proučitev pravnih in političnih odzivov na trgovino z ljudmi z vidika spola.

Evropska agenda o migracijah

Evropska komisija je na podlagi evropske agende o migracijah leta 2016 predlagala ukrepe za reševanje neposrednih izzivov sedanje migracijske in begunske krize. Prav tako je želela Evropski uniji zagotoviti orodja za boljše upravljanje migracij v srednje- in dolgoročnem obdobju na področjih nedovoljenih migracij, varovanja meja, azila in zakonitih migracij.

Dve leti izvajanja evropske agende o migracijah

Zaščita oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito

Komisija je aprila objavila sporočilo, v katerem je predstavila možnosti za reformo obstoječih predpisov EU o migracijah in azilu.

Na podlagi prejetih odzivov je maja predstavila prvi sveženj zakonodajnih predlogov za reformo enega od vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer je predlagala nove predpise za reformo dublinskega sistema, na podlagi katerega se določi, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Obenem je predlagala, da se Evropski azilni podporni urad preoblikuje v polnopravno agencijo Evropske unije za azil, ki bo omogočala lažje izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema in izboljšala njegovo delovanje.

Komisar Christos Stylianides ob obisku begunskega taborišča v Eleonasu, Grčija, 19. aprila 2016

Komisija je julija dokončala predlagano prenovo skupnega evropskega azilnega sistema s predložitvijo drugega svežnja predlogov za spremembo preostalih treh delov zakonodaje, ki sestavljajo azilni sistem EU. Z reformami bo azilni postopek poenostavljen, bolj jasen in krajši, postopek EU za obravnavo prošenj za azil pa bo pravičnejši in učinkovitejši – ugoden za najranljivejše, vendar strog do tistih, ki ga skušajo zlorabiti. Poleg tega bodo reforme omogočile hitro identifikacijo oseb, ki resnično potrebujejo mednarodno zaščito. Te bodo do zaščite upravičene, dokler jo bodo potrebovale, reforme pa bodo po drugi strani omogočile vračanje oseb, ki nimajo pravice do zaščite v EU. Z reformami bo tudi zagotovljeno, da bodo za prosilce za azil povsod, ne glede na to, kam prispejo, veljali enaki standardi dostojnega sprejema.

Komisija je decembra sprejela četrto priporočilo o posebnih ukrepih, ki jih mora sprejeti Grčija, da bi v celoti uvedla standarde EU glede azila na podlagi dublinske uredbe. V priporočilu je navedla, da je Grčija kljub težkim razmeram dosegla znaten napredek pri vzpostavljanju bistvenih institucionalnih in pravnih struktur za dobro delujoč azilni sistem ter da obstajajo dobre možnosti, da bo kmalu vzpostavila popolnoma delujoč azilni sistem. Zato je priporočila, naj se predaje Grčiji na podlagi dublinske uredbe začnejo postopno znova izvajati po 15. marcu 2017, na podlagi posameznih zagotovil za vsakega prosilca in z izključitvijo ranljivih skupin migrantov. Cilj je spodbuditi prizadevanja za premestitve in znova vzpostaviti popolnoma delujoč dublinski sistem kot ključni element za ponovno uvedbo običajnega delovanja schengenskega območja z namenom reforme sistema v prihodnosti.

Komisar Tibor Navracsics in komisar Dimitris Avramopoulos v pogovoru z mladimi begunci in nogometaši, Kraainem, Belgija, 2. marca 2016

Premestitev in preselitev

Evropski svet je marca in oktobra pozval k pospešenemu izvajanju premestitev, da bi zmanjšali izjem­ne pritiske na Grčijo in Italijo.

V okviru začasnega programa za nujno premestitev, ki je bil uveden leta 2015, so se države članice zavezale, da bodo do septembra 2017 premestile 98 255 oseb iz Italije in Grčije. Države članice so se leta 2015 poleg tega dogovorile, da bodo z območij zunaj Evropske unije preselile več kot 22 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

Do konca leta 2016 je bilo 9 602 beguncev (7 198 iz Grčije in 2 404 iz Italije) premeščenih v 24 sodelujočih držav. Poleg tega so bile do konca leta skoraj 14 000 osebam v 21 državah preselitve zagotovljene varne in zakonite poti v EU v okviru preselitve.

Člani Evropskega sveta in turški organi so se marca dogovorili, da bodo ustavili nedovoljeno migracijo iz Turčije v EU in namesto tega poskrbeli za preselitev beguncev v Evropsko unijo po zakonitih poteh. Dogovorili so se o izjavi EU in Turčije, v kateri je bilo med drugim napovedano, da bodo vsi novi migranti brez urejenega statusa in prosilci za azil, ki iz Turčije prihajajo na grške otoke, vrnjeni v Turčijo, potem ko bodo njihove prošnje za azil posamično obravnavane v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU ter na podlagi tega, da bodo prejeli zaščito v Turčiji. Poleg tega bo za vsakega Sirca, ki bo z grških otokov vrnjen v Turčijo, po en Sirec preseljen v Evropsko unijo neposredno iz Turčije. Na podlagi te določbe je bilo do konca leta iz Turčije preseljenih 2 672 sirskih beguncev.

Komisija je septembra poročala o strmem upadu števila oseb, ki so nedovoljeno prečkale Egejsko morje ali v njem izgubile življenje. Od junija naprej je vsak dan prispelo povprečno 80 oseb v primerjavi z 10 000 osebami, ki so oktobra 2015 prispele v enem samem dnevu.

Komisija je v sodelovanju z Grčijo in Italijo oblikovala postopke, ki so potrebni za lažjo premestitev, vključno z ustreznim varnostnim preverjanjem kandidatov za premestitev ob podpori Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola. Protokol za premestitev tako iz Grčije kot tudi iz Italije so junija 2016 podprle vse države članice EU, visoki komisar Združenih narodov za begunce, Mednarod­na organizacija za migracije in Evropski azilni podporni urad.

Osebna pričevanja o premestitvah

Vračanje in ponovni sprejem

Komisija je v okviru svežnja za reformo skupnega evropskega azilnega sistema predlagala okrepitev evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov za identifikacijo prosilcev za azil in oseb, ki nepravilno prečkajo meje. Ta predlog bi državam članicam omogočal shranjevanje in iskanje podatkov, ki pripadajo državljanom države zunaj EU ali osebam brez državljanstva, ki niso prosilci za mednarodno zaščito in za katere je bilo ugotovljeno, da nezakonito prebivajo v EU. Nova uredba o evropski mejni in obalni straži je okrepila vlogo Agencije pri podpori državam članicam med operacijami vračanja. Poleg tega je Svet sprejel predlog Komisije za evropsko potno listino, ki uvaja enotno obliko z izboljšanimi varnostnimi značilnostmi za lažje vračanje državljanov držav zunaj EU, ki nezakonito prebivajo v EU.

V okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma je Komisija skupaj s strokovnjaki iz schengenskih držav ocenila sisteme vračanja v desetih državah članicah EU in pridruženih državah v letih 2015 in 2016. Sprejela je šest ocenjevalnih poročil in Svetu predložila priporočila za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v nacionalnih sistemih vračanja.

Izboljšati vračanje in ponovni sprejem je tudi eden od ključnih ciljev novega partnerskega okvira za migracije, ki ga je Komisija sprejela junija 2016, da bi se lotila temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in v sodelovanju z državami zunaj EU bolje upravljala migracije. (Dodatne informacije o partnerskem okviru so na voljo v poglavju 9.)

Boj proti tihotapljenju migrantov

Europol je februarja ustanovil Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov in dosežen je bil dogovor o tesnejšem operativnem sodelovanju med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter Europolom. Ta dogovor obsega izmenjavo osebnih podatkov, zbranih med prostovoljnimi razgovori z migranti, vključenimi v skupne operacije, ki jih usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo za boljše preiskovanje tihotapcev.

Reševanje življenj na morju in izvajanje tako imenovanega pristopa žariščnih točk

Evropska mejna in obalna straža

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je leta 2016 samo v osrednjem Sredozemlju pomagala rešiti več kot 169 000 življenj.

Evropska mejna in obalna straža je do konca leta 2016 napotila več kot 1 550 uradnikov, da bi pomagala državam članicam na zunanjih mejah in okrepila njihove nacionalne zmogljivosti, ki vključujejo več kot 100 000 mejnih uslužbencev.

Na podlagi predloga iz decembra 2015 je bil junija 2016 dosežen politični dogovor glede uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki je začela veljati oktobra. Evropsko mejno in obalno stražo sestav­ljata dva stebra – okrepljena Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ustanovljena na podlagi predhodne agencije Frontex, in organi držav članic za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami, kadar te opravljajo naloge nadzora meje.

Na podlagi novih pooblastil so bile vloga in dejavnosti Agencije znatno razširjene. Od oktobra je bil dosežen pomemben napredek pri vzpostavljanju popolnoma delujoče nove agencije, vključno z ustanovitvijo obveznih naborov za hitri odziv za mejne uslužbence in opremo ter vzpostavitvijo novih naborov za intervencijske skupine za vračanje. Te se lahko uporabijo v podporo državam članicam, ki imajo glavno vlogo in pristojnost za krepitev nadzora na zunanjih mejah.

Žariščne točke

V Grčiji in Italiji se je v okviru prizadevanj za obvladovanje migracijske krize nadaljevalo izvajanje pristopa žariščnih točk. Evropska unija in pristojne agencije EU (Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Europol) so zagotovile operativno in finančno pomoč, tudi z napotitvijo strokovnjakov in vabljenih uradnikov držav članic.

Žariščne točke so sprejemni centri na glavnih mestih prihoda beguncev in migrantov v najbolj prizadetih državah članicah (npr. Grčiji in Italiji), kjer se opravi identifikacija in registracija beguncev in migrantov ter ustrezna obdelava njihovih podatkov. Potek dela na žariščnih točkah in postopek premestitve vključujeta tudi celovite in sistematične varnostne preglede ter zagotavljanje ustreznih pogojev za sprejem, da bi se preprečila prezasedenost, pri čemer je posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam, med njimi otrokom.

Za izvajanje pristopa žariščnih točk je predvsem odgovorna zadevna država članica. Od marca 2016 pa osebje Europola izvaja sekundarne varnostne preglede na žariščnih točkah v Grčiji. Za večjo varnost na zunanjih mejah je Europol vzpostavil nabor 116 gostujočih uradnikov – strokovnjakov, ki so jih napotile nacionalne službe –, katerih naloga je pomagati državam članicam v stiski. Prvi dve skupini gostujočih uradnikov sta bili napoteni na žariščne točke v Grčiji v pomoč osebju Europola. Leta 2016 je v Grčiji delovalo pet žariščnih točk, v Italiji pa štiri, pri čemer so nekatera pristanišča v Italiji oprav­ljala podobne naloge zaradi izkrcanja večjega števila migrantov in beguncev.

Boljši nadzor zunanjih meja EU

Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt

Komisija je marca predstavila podroben časovni načrt s konkretnimi ukrepi, ki so potrebni za vrnitev k običajnemu delovanju schengenskega območja, ki je bil med migracijsko in begunsko krizo na hudi preizkušnji.

Zaradi velikega števila migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki prihajajo v Grčijo, se je Grčija soočala s hudimi pritiski na zunanje meje EU, pri čemer so bile razkrite resne pomanjkljivosti s posledicami za celotno schengensko območje. Grčija je bila zato pozvana, naj sprejme in izvede akcijski načrt v odziv na priporočila Sveta in Komisije, medtem ko so bile druge države članice pozvane, naj prevzamejo odgovornost in Grčiji zagotovijo takojšnjo pomoč.

Svet je maja sprejel priporočilo, naslovljeno na Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško, ki omogoča začasen nadzor na njihovih notranjih mejah. Kljub postopni stabilizaciji splošnih razmer na schengenskem območju je Komisija novembra priporočila, naj Svet navedenim državam omogoči ohranitev nadzora na notranjih mejah pod strogimi pogoji in za omejeno obdobje.

Sveženj ukrepov v zvezi s pametnimi mejami

Komisija je aprila predlagala sveženj ukrepov o pametnih mejah, da bi posodobila upravljanje zunanjih meja schengenskega območja in državam članicam pomagala pri obvladovanju vse večjih tokov potnikov ter hkrati prispevala k boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

Osrednji del svežnja ukrepov je vzpostavitev sistema vstopa/izstopa, s katerim bi posodobili nadzor meja in zagotovili, da imajo mejni uslužbenci pri nadzoru meje natančne in avtomatizirane informacije. Sistem omogoča tudi dostop do pristojnih nacionalnih organov pregona in Europola, da bi ti lahko prispevali k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih dejanj ter drugih hudih kaznivih dejanj.

Obenem je Komisija predložila sporočilo z naslovom Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost, v katerem je določila ukrepe za izboljšanje delovanja in interoperabilnosti obstoječih informacijskih sistemov ter potencialnih novih sistemov, da bi odpravila vrzeli v obveščanju.

Komisija je novembra predlagala vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, da bi okrepila varnostne preglede pri potnikih, ki ne potrebujejo vizumov.

Decembra je predlagala okrepitev operativne učinkovitosti in uspešnosti schengenskega informacijskega sistema, da bi okrepila zmožnost sistema za boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, izboljšala upravljanje meja in migracij ter zagotovila učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami za večjo varnost državljanov EU.

Tedenske videokonference voditeljev držav Zahodnega Balkana

Tedenske videokonference voditeljev držav Zahodnega Balkana so pripomogle k tesnejšemu usklajevanju in boljši izmenjavi informacij med državami članicami EU in njihovimi neposrednimi sosedami, skozi katere poteka druga pomembna migracijska pot.

Izboljševanje možnosti zakonitih migracij

Komisija želi s predlogom za revidirano direktivo o modri karti, ki ga je predstavila junija, izboljšati spodobnost EU, da privabi in zadrži visokokvalificirane delavce, ter s tem okrepiti konkurenčnost gospodarstva EU in bolje obvladati demografske izzive. Imetniki modre karte bodo imeli prožnejši dostop do delovnih mest za visokokvalificirane delavce po celotni EU z možnostjo dodatne samozaposlitvene dejavnosti, takojšnje ponovne združitve družine in hitrejšega dostopa do statusa rezidenta za daljši čas v EU.

Vključevanje državljanov tretjih držav

Komisija je na področju vključevanja junija sprejela akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav, katerega namen je podpreti države članice pri prizadevanjih za vključevanje državljanov tretjih držav. Akcijski načrt določa skupni okvir politike, ki naj bi državam članicam pomagal pri nadaljnjem razvoju in krepitvi politike vključevanja tujcev v družbo. V njem je predstavljenih 50 konkretnih ukrepov na ključnih področjih, kot so vključevanje pred odhodom in pred prihodom, izobraževanje, zaposlovanje in poklicno usposabljanje, dostop do osnovnih storitev, dejavna udeležba in socialno vključevanje.

Vizumi

Komisija je na začetku leta 2016 predstavila zakonodajne predloge za vključitev Gruzije, Kosova (to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Turčije in Ukrajine na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, za kratkoročno bivanje na podlagi pozitivne ocene akcijskih ali časovnih načrtov teh držav za liberalizacijo vizumskega režima. Predloga za Kosovo in Turčijo sta bila pripravljena ob predpostavki, da bodo kosovski in turški organi izpolnili še neizpolnjena merila iz časovnih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima, preden bosta Parlament in Svet sprejela zadevna predloga. Komisija je predlagala tudi zakonodajno spremembo za okrepitev mehanizma zadržanja, ki bo EU omogočil, da prekine potovanje brez vizumov za državljane držav zunaj EU v primeru znatnega povečanja migracijskih in varnostnih tveganj. Svet in Parlament sta dosegla politični dogovor o revidiranem mehanizmu zadržanja in liberalizaciji vizumskega režima za Gruzijo.

EU je med letom podpisala sporazume o odpravi vizumske obveznosti s Kiribatijem, Marshallovimi otoki, Mikronezijo, Perujem, Salomonovimi otoki in Tuvalujem.

Oktobra so se s Tunizijo začela pogajanja o sporazumu o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje in o sporazumu za vzpostavitev postopkov za ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa.

Novembra so se začela pogajanja z Jordanijo o poenostavitvi vizumskega postopka in ponovnem sprejemu.

Kanadska vlada je leta 2016 napovedala, da namerava z decembrom 2017 odpraviti vizumske obveznosti za vse bolgarske in romunske državljane, ki potujejo v Kanado.

Finančna podpora za učinkovito upravljanje migracij

EU je povečala finančno pomoč državam članicam za oblikovanje skupnega pristopa k migracijam in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, zlasti na podlagi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost. Element nujne pomoči teh skladov je EU omogočil hitro in prožno odzivanje na migracijske izzive, tako da je dal državam članicam, ki so se soočale z velikimi migracijskimi pritiski, na voljo dodatna sredstva. Komisija je marca predlagala, naj se v EU uporablja instrument za nujno pomoč, ki bi zagotavljal hitrejši in bolj ciljno usmerjen odziv na večje krize, med drugim bi državam članicam pomagal pri obvladovanju prihoda velikega števila beguncev. Do leta 2018 bo v okviru tega instrumenta na voljo okoli 700 milijonov evrov prek partnerskih organizacij, kot so agencije Združenih narodov, Rdeči križ in nevladne organizacije. Organizacijam, ki izvajajo projekte v Grčiji, je bilo ob tesnem posvetovanju z grškimi organi že dodeljenih 198 milijonov evrov.

Poleg tega je EU za obdobje 2015–2016 povečala proračune Evropskega azilnega podpornega urada, Evropske agencije za mejno in obalno stražo in Europola ter s tem okrepila njihove zmogljivosti, da se odzovejo na migracijske izzive na terenu.

Sosedstvo EU

Odnosi z državami južno in vzhodno od EU so odločilnega pomena. Temeljijo na evropski sosedski politiki, ki je bila leta 2016 prenovljena. Ta politika omogoča resnična partnerstva med EU in sosed­njimi državami na podlagi dobrega upravljanja in sodelovanja pri političnih, gospodarskih in var­nostnih vprašanjih ter migracijskih politikah.

Vzhodno sosedstvo

Politike EU do držav na vzhodu so celovite in prilagojene potrebam posameznih držav. So daljno­sežne in se osredotočajo na več prednostnih področij, na primer socialni in gospodarski razvoj, dobro upravljanje in energijsko učinkovitost, prav tako pa prebivalcem v EU in državah vzhodnega sosedstva olajšujejo srečevanje, delo in študij ter potovanje med regijami.

EU je z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino sklenila pridružitvene sporazume, ki predvidevajo tudi poglobljena in celovita območja proste trgovine. Sporazuma z Gruzijo in Moldavijo sta začela veljati julija. EU si prav tako prizadeva za tesnejši odnos z Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo. Z dogovorom o brezvizumskem potovanju v EU za državljane Ukrajine in Gruzije je bil dosežen velik napredek.

Podpora političnim in gospodarskim reformam v Ukrajini je bila vse leto prednostna naloga EU, v ta namen je bila zagotovljena tudi znatna finančna pomoč iz evropskega instrumenta sosedstva (200 milijonov evrov za nove programe, usmerjene v pregledno in odgovorno upravljanje), humanitarna pomoč (22,4 milijona evrov) ter makrofinančna pomoč (2,21 milijarde evrov). V Bruslju in Kijevu so potekali tudi pogovori o dobavi plina.

EU je še naprej vztrajala pri mirni razrešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine s celovitim izvajanjem sporazumov iz Minska. Ohranila je sankcije proti Rusiji, vzpostavljene zaradi njene nezakonite priključitve Krima in Sevastopola ter njene vloge pri destabilizaciji Ukrajine.

Rusija

V začetku leta 2016 so države članice EU potrdile načela, na katerih temelji odnos EU do Rusije. Ta vključujejo celovito izvajanje sporazumov iz Minska, krepitev odnosov z vzhodnimi partnericami in drugimi sosedami, zlasti v osrednji Aziji, krepitev notranje odpornosti EU, selektivno sodelovanje z Rusijo glede vprašanj evropskega interesa, kot so zunanja politika in globalna vprašanja, povečanje podpore EU ruski civilni družbi ter krepitev kontaktov med državljani EU in Rusije. Ker se sporazumi iz Minska niso celovito izvajali, je EU vztrajala pri sankcijah, ki so bile leta 2014 sprejete kot odziv na ruske ukrepe v Ukrajini. Nadaljnje slabšanje položaja glede človekovih pravic v Rusiji in omejevanje delovanja civilne družbe sta ostali prednostni vprašanji na političnem dnevnem redu EU.

Južno sosedstvo

V regijah južnega sosedstva obsega sosedska politika EU podporo posameznim državam na področjih, na katerih lahko EU prispeva h konkretnim in pozitivnim spremembam.

Posebna pozornost je namenjena državam, ki jih je prizadela begunska kriza. Komisija je za reševanje migracijske krize nadaljevala z izvajanjem dejavnosti regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na sirsko krizo in začela izvajati dejavnosti nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko. Po konferenci v podporo Siriji in širši regiji, ki je potekala februarja v Londonu, so bili doseženi dogovori z Jordanijo in Libanonom o pomoči pri spoprijemanju z velikim pritokom beguncev iz Sirije. Tako je EU okrepila trgovino z Jordanijo, da bi pomagala ustvariti delovna mesta, zlasti za sirske begunce v državi.

EU je leta 2016 posebno pozornost namenila Tuniziji, in sicer s podporo demokratični tranziciji v tej državi.

Sirija

Kriza v Siriji je leta 2016 ostala eden največjih izzivov za mednarodno skupnost. EU je nadaljevala z diplomatskimi in humanitarnimi prizadevanji v tesnem sodelovanju z ZN in posebnim odposlancem ZN Staffanom de Misturo. Povečala je tudi finančno pomoč, ki je od začetka krize dosegla več kot 9 milijard evrov. Ta zaveza je bila ponovno potrjena na oktobrskem srečanju voditeljev EU, kjer so razpravljali o Siriji. Visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini si je prizadevala tudi za to, da bi v regiji dosegli skupno stališče glede prihodnosti Sirije, in sicer z regionalno pobudo EU, da se z regionalnimi akterji doseže soglasje glede pokonfliktne ureditve v Siriji, pri tem pa preuči tudi možnost sprave in obnove države po zanesljivem začetku dejanske politične tranzicije.

Libija

EU je vse leto namenjala pozornost Libiji ter njeni tranziciji v vključujočo in stabilno demokracijo, prav tako pa je podpirala posredniška prizadevanja ZN v tem postopku. EU trenutno zagotavlja znatna finančna sredstva za projekte in dejavnosti v Libiji, in sicer v šestih sektorjih, ki so skladni s pred­nostnimi nalogami dvostranskega sodelovanja: civilna družba, demokratično upravljanje, zdravje, mladi, aktivno državljanstvo in socialno-ekonomsko povezovanje, migracije in zaščita ter politični procesi, varnost in mediacija.

Zahodni Balkan in širitvena pogajanja

Proces širitve EU je ključnega pomena za stabilnost na Zahodnem Balkanu. Podpora varnosti in blaginji na Zahodnem Balkanu je naložba v prihodnost regije in je v interesu EU. Bosna in Hercegovina je zaprosila za članstvo v EU in Svet je sklenil, da se bo postopek nadaljeval. Obenem je Albanija s podporo EU sprejela ključne zakone za reformo sodstva. To bo izboljšalo življenje Albancev in jim pomagalo napredovati na poti v EU. EU in Kosovo sta sklenila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je mediacija EU in drugih mednarodnih akterjev omogočila sprejetje sporazuma, ki je vodil do mirnega in urejenega poteka parlamentarnih volitev v decembru.

Dosežen je bil tudi napredek v pogovorih med Kosovom in Srbijo za normalizacijo odnosov. Pogovori o članstvu med EU ter Črno goro in Srbijo prav tako postopoma napredujejo.

Turčija

Komisar Johannes Hahn ob obisku samopostrežne trgovine za begunce, ki jo upravlja Svetovni program za hrano, Turčija, 26. aprila 2016

Leta 2016 so se v skladu z dogovorom na vrhu EU-Turčija novembra 2015 odnosi med EU in Turčijo poglobili na številnih področjih. Ključni dogodek je bil marčevski sporazum med EU in Turčijo, v katerem je EU osrednji poudarek namenila upravljanju migracijskih tokov ter boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi. Instrument za begunce v Turčiji je bil vzpostavljen za pomoč sirskim beguncem in preobremenjenim gostiteljskim skupnostim, za leti 2016 in 2017 pa upravlja s 3 milijardami evrov.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz na obisku v Turčiji

EU je po julijskem poskusu državnega udara podprla turško demokracijo in organe pozvala, naj spoštujejo najvišje standarde pravne države in temeljne človekove pravice.

Zahodna Evropa

Zahodnoevropske države, ki niso članice EU, so z njo kljub temu tesno povezane. Norveška in Švica sta med glavnimi trgovinskimi in naložbenimi partnericami EU, pa tudi pomembni partnerici na področju raziskav in inovacij. V zvezi s Švico sicer ostaja še nekaj nerešenih vprašanj. Čeprav je izglasovanje sprememb zakona o tujcih v Švicarski zvezni skupščini pomenilo korak v pravo smer, pa še vedno ni bil dosežen institucionalni okvirni sporazum za upravljanje in posodabljanje zapletenega sistema sektorskih sporazumov, ki bi omogočil izkoriščanje celotnega potenciala dvostranskih odnosov.

Severna Amerika

Združene države

Prednostna področja v odnosih med EU in Združenimi državami so leta 2016 vključevala boj proti terorizmu, krepitev gospodarske rasti in spopadanje s svetovno begunsko krizo. Ta vprašanja so bila obravnavana tudi na srečanju med predsednikom Združenih držav Barackom Obamo, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem julija v Varšavi.

Opravljenih je bilo več krogov pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe.

Junija so EU in Združene države podpisale sporazum o okviru za varstvo podatkov, ki se pošiljajo v Združene države za namene sodelovanja sodstva in organov kazenskega pregona. Decembra je Svet sprejel sklep, s katerim je Evropsko unijo pooblastil, da sklene sporazum.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, visoka predstavnica EU in podpredsednica Evropske komisije Federica Mogherini, ameriški državni sekretar John Kerry in ameriški sekretar za energijo dr. Ernest Moniz na srečanju sveta EU-ZDA za energijo na Ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu, Združene države Amerike, 4. maja 2016

Julija je bil sprejet zasebnostni ščit EU-ZDA, katerega namen je varovanje osebnih podatkov državljanov in zagotavljanje jasnosti za podjetja.

Washington in Bruselj sta sodelovala tudi pri evropski mejni in obalni straži ter razreševanju begunske krize.

Decembra so Združene države in EU podpisale sporazum o nabavi in vzajemnih storitvah za logistično podporo vojaškim operacijam obeh strani.

Kanada

To leto je bilo pomembno tudi za odnose med EU in Kanado, saj sta ti dve državi podpisali dva prelomna sporazuma – sporazum o strateškem partnerstvu ter celoviti gospodarski in trgovinski sporazum. Ko bosta oba sporazuma začela veljati, se bo okrepil celotni okvir sodelovanja med EU in Kanado. Sporazum o strateškem partnerstvu bo okrepil politični dialog na številnih področjih, kot so mednarodni mir in varnost, gospodarski in trajnostni razvoj, pravosodje, svoboda in varnost. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum bo pomagal ustvarjati delovna mesta in rast, s spodbujanjem trgovine in naložb ter določitvijo svetovnih standardov za varstvo pravic delavcev in okolje pa bo prinesel tudi pomembne gospodarske koristi na obeh straneh Atlantika.

Kitajska

Julija je bila dogovorjena nova strategija EU o Kitajski. Sodelovanje EU s Kitajsko bo načelno, praktično in pragmatično, pri čemer mora EU ostati zvesta svojim interesom in vrednotam, zlasti mednarodnim pravilom in standardom ter spoštovanju človekovih pravic.

Julijski vrh EU-Kitajska v Pekingu je bil priložnost za strateško razpravo o vprašanjih skupnega interesa, vključno z gospodarskimi reformami in presežnimi zmogljivostmi v jeklarskem sektorju.

Odnosi med EU in Kitajsko od leta 2013 temeljijo na strateškem programu za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020, dialog o okoljski politiki pa poteka od leta 2005.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Kitajske Ši Džinping in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk na 18. vrhu EU in Kitajske, Peking, Kitajska, 12. julija 2016

Bližnji vzhod

Iran

Po zgodovinskem jedrskem sporazumu, ki sta ga julija 2015 dosegla mednarodna skupnost in Iran, je visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini s sedmimi evropskimi komisarji aprila 2016 obiskala Teheran, da bi skupaj okrepili sodelovanje na področjih, kot so gospodarski odnosi, prevoz, znanost, humanitarna vprašanja, energija in človekove pravice.

Visoka predstavnica in podpredsednica Evropske komisije Federica Mogherini in iranski minister za zunanje zadeve Mohamad Javad Zarif na skupni tiskovni konferenci v Teheranu, Iran, 16. aprila 2016

Irak

Prizadevanja EU v Iraku so bila osredotočena na podporo vladi pri izvajanju nujnih političnih in gospodarskih reform ter reform na področju človekovih pravic, tudi v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju EU-Irak. Nadaljevalo se je tudi sodelovanje v boju proti Islamski državi. EU zagotavlja humanitarno pomoč za zadostitev najnujnejših potreb razseljenih Iračanov in podpira stabilizacijo osvobojenih območij.

Latinska Amerika

Leta 2016 je EU okrepila svoje odnose z Latinsko Ameriko in Karibi. EU in Mehika sta začeli pogajanja za posodobitev globalnega sporazuma, da bi se med drugim izboljšal okvir za dvostranski dialog o globalnih vprašanjih (zlasti podnebnih spremembah, energiji, prehranski varnosti, svetovnem gospodarstvu in varnosti) ter da bi se odnosi EU-Mehika prilagodili novim okoliščinam svetovnih trgovinskih in naložbenih politik in tokov. EU in Kuba sta nadaljevali formalni politični dialog in decembra podpisali sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, ki daje njunim odnosom nov pravni okvir. Maja sta EU in Skupni južnoameriški trg (Mercosur) s prvo izmenjavo ponudb po letu 2004 obudila pogajanja o pridružitvenem sporazumu med regijama.

EU je zagotovila politično podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji. Skrbniški sklad EU, ki je bil vzpostavljen decembra 2016, bo ključni element EU za podporo mirovnemu sporazumu.

Srečanje zunanjih ministrov EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav je potekalo oktobra v Santo Domingu v Dominikanski republiki. Prispevalo je k okrepitvi strateškega partnerstva in utrlo pot vrhu EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav leta 2017.

Partnerstvo EU-Afrika

Na Afriškem rogu je EU odobrila nov politični in gospodarski sporazum z Etiopijo in je bila glavna podpornica volitev v Somaliji. Še naprej je podpirala boj proti terorizmu v regiji in v Sahelu. Leto sta zaznamovala tudi podpis in začetek veljavnosti sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo.

Komisar Neven Mimica na srečanju s prebivalci Matama, Senegal, 27. aprila 2016

Migracije

Leta 2016 si je EU z vsemi političnimi sredstvi, ki jih ima na voljo, prizadevala za sklenitev prilagojenih partnerstev z državami izvora ali tranzita migracij, ki niso članice EU. Junija je Evropski svet sprejel predlog visoke predstavnice in podpredsednice Komisije za vzpostavitev novega okvira za migracijska partnerstva s ključnimi partnerji v Afriki, ki bo omogočil boljše skupno obvladovanje razmer.

Prednostne naloge v okviru evropske agende o migracijah so reševanje človeških življenj na morju, okrepitev vračanja ter omogočanje migrantom in beguncem, da bi ostali bliže svojih domov, poleg tega pa – dolgoročno – pomoč državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij.

Prizadevanja so bila najprej usmerjena v pet prednostnih držav – Etiopijo, Mali, Niger, Nigerijo in Senegal. Vzporedno so se nadaljevali dialogi o migracijah z državami izvora in tranzita, da bi se izvedli sklepi vrha v Valleti leta 2015.

Med letom je nujni skrbniški sklad EU za Afriko že podprl nekatere konkretne projekte, pokazali pa so se tudi prvi rezultati sodelovanja s partnerji EU.

Človekove pravice

Leto 2016 so po vsem svetu zaznamovale hude kršitve človekovih pravic ter rastoč trend nadlegovanja in napadov na zagovornike človekovih pravic in nevladne organizacije. V globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU, ki se je začela izvajati junija, je ponovno poudarjeno, da so človekove pravice središče zunanjepolitičnega delovanja EU in so povsem skladne z interesi EU. Visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini je začela kampanjo #EU4HumanRights za ozaveščanje o prizadevanjih EU in držav članic za uresničitev prednostnih nalog iz Akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019. Gre za zagovor, obrambo in uveljav­ljanje človekovih pravic po vsem svetu.

Evropska komisija je leta 2016 na mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami (25. novembra) začela kampanjo za odpravo nasilja nad ženskami

Agenda 2030: cilji trajnostnega razvoja

EU je zavezana Agendi 2030 in izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Komisar Karmenu Vella in nizozemska ministrica Sharon Dijksma sta se maja udeležila druge skupščine ZN za okolje v Keniji. Pri­sotni ministri so sklenili dogovor o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na področjih, kot so trajnostna proizvodnja, potrošnja, kemikalije, odpadki, podnebne spremembe in oceani.

Komisija je določila strateški pristop za trajnostni razvoj v EU in po svetu. Predloge so 22. novembra predstavili visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini, prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans in komisar Neven Mimica. V tem okviru je Komisija izdala Sporočilo o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope, v katerem so cilji trajnostnega razvoja iz Agende 2030 povezani z okvirom politike EU in prednostnimi nalogami Komisije. Ocenjen bo napredek in opredeljeni najpomembnejši pomisleki v zvezi s trajnostnim razvojem, prav tako pa se bo zagotovilo, da bodo vsi ukrepi in politične pobude na evropski in svetovni ravni že v začetku upoštevali cilje trajnostnega razvoja.

Mednarodni razvoj

Leta 2016 je EU začela izvajati cilje trajnostnega razvoja v mednarodnem sodelovanju.

Septembra je vzpostavila evropski načrt za zunanje naložbe, s katerim želi izvajati zaveze za razvojno financiranje in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

Novembra je Komisija predlagala revidirano Evropsko soglasje o razvoju, v katerem je predstavila skupno vizijo in okvir ukrepov za razvojno sodelovanje EU in držav članic. Vsebuje načrt za prilagoditev razvojne politike Unije z agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Je del dogovorjenega odziva mednarodne skupnosti na nove trende in izzive, ki jih prinaša globalizacija. Evropski razvojni dnevi so bili prvo pomembnejše srečanje za razpravo o teh vprašanjih. EU je nadaljevala tudi delo v zvezi z novim partnerstvom z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020. Predlagala je krovni sporazum, dopolnjen s prilagojenimi regionalni partnerstvi za afriške, karibske in pacifiške države, v okviru katerih se obravnavajo posebne regionalne priložnosti in izzivi.

V izraz stalne podpore Afganistanu je bila oktobra v Bruslju organizirana pomembna mednarodna konferenca. Novembra je bila organizirana donatorska konferenca za Srednjeafriško republiko, na kateri so mednarodni donatorji zagotovili več kot 2 milijardi evrov.

Raziskave in inovacije

Znanstvena diplomacija je ključni del mednarodnih dejavnosti EU. Med letom je bilo predstavljeno skupno sporočilo o „celostni politiki EU za Arktiko“, ki vključuje raziskave Arktike in poudarja vlogo znanosti v mednarodnem sodelovanju.

V okviru globalnega raziskovalnega sodelovanja za pripravljenost na nalezljive bolezni so bile mobilizirane naložbe z vsega sveta, da bi opravili nujne raziskave, povezane s širjenjem virusa zika. Po posebnem razpisu leta 2016 so bili za financiranje iz programa Obzorje 2020 izbrani projekti za raziskovanje virusa zika v skupni vrednosti 30 milijonov evrov.

Dostojno delo na splošni agendi EU

Na junijski Mednarodni konferenci dela se je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zavezal, da bodo socialna Evropa, zaposlenost mladih in socialni dialog njegove prednostne naloge. Prav tako se je zavzel za pobudo Komisije o evropskem stebru socialnih pravic. S komisarko Marianne Thyssen je poudaril pomembnost standardov Mednarodne organizacije dela in potrebo po razmisleku o prihodnosti dela. EU je odločilno prispevala k delu in rezultatom konference. Sprejete so bile celovite smernice za dostojno delo v globalnih oskrbovalnih verigah, ki se nanašajo na potrebno skrbnost, čezmejni socialni dialog, trgovino in preglednost.

Varnost in obramba

Novembra so se ministri EU za zunanje zadeve in obrambo dogovorili o izvajanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU na področju varnosti in obrambe. Ti sklepi so temeljili na izvajanju načrta za varnost in obrambo, ki ga je ministrom predstavila visoka predstavnica in podpredsednica Komisije ter vodja Evropske obrambne agencije Federica Mogherini.

Strategija vključuje predloge za krepitev civilnih in vojaških zmogljivosti, poglobitev sodelovanja na področju obrambe, izboljšanje hitrega odzivanja EU na krize, vzpostavitev stalne zmogljivosti na strateški ravni za načrtovanje in izvajanje vojaških misij brez izvršilnih pooblastil, preučitev možnosti za boljše sodelovanje s partnerskimi državami v zvezi z varnostjo in obrambo ter nadaljnje izvajanje ukrepov gradnje zmogljivosti za podporo varnosti in razvoju.

Ta strategija je bila prvi od treh elementov novega obrambnega svežnja EU, ki ga je Evropski svet potrdil decembra. Drugi element je bil evropski obrambni akcijski načrt, ki ga je predlagala Komisija in katerega cilj je vzpostavitev evropskega obrambnega sklada za podporo naložbam v skupne razi­skave ter skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Komisija je predlagala tudi ukrepe za okrepitev enotnega trga za obrambo. Tretji element je sodelovanje med EU in Natom na podlagi skupne izjave, podpisane julija 2016 v Varšavi.

Aprila so se države članice EU dogovorile o boljšem usklajevanju za okrepitev odziva EU na hibridne grožnje, kot so kibernetski napadi, motnje v oskrbi z energijo ali prekinitve finančnih storitev, spodkopavanje javnega zaupanja v vladne institucije in izkoriščanje družbenih napetosti.

Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere

Preoblikovanje pomoči na svetovnem humanitarnem vrhu

EU je še naprej pomagala žrtvam naravnih nesreč in kriz, ki jih je povzročil človek, po vsem svetu in je več kot 2,1 milijarde evrov namenila za nujno pomoč v obliki hrane, zatočišč, zaščite in zdravstvenega varstva za 120 milijonov oseb v več kot 80 državah.

EU je vodilna pri financiranju humanitarne pomoči na vseh največjih konfliktnih območjih z zelo velikim številom razseljenih oseb, od Iraka in Sirije do Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in Jemna.

Prvič v zgodovini je EU zagotovila humanitarno pomoč znotraj svojih mej, in sicer Grčiji za spoprijemanje s pritokom beguncev. Za obdobje 2016–2018 bo EU s humanitarnimi partnerji zagotovila sredstva v višini 700 milijonov evrov.

Oblikovane so se bile tudi nove pobude. Kot neposredni ukrep na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi izbruha ebole v zahodni Afriki leta 2014, je EU vzpostavila evropsko zdravstveno enoto za zagotavljanje hitrega odziva na izredne razmere z zdravstvenimi posledicami tako znotraj kot zunaj EU.

Približno 4 % celotnega proračuna EU za humanitarno pomoč so bili namenjeni izobraževanju otrok, ki živijo v izrednih razmerah. To je eden od sektorjev humanitarne pomoči, za katerega se nameni najmanj sredstev. Dostop do izobraževalnih dejavnosti je bil omogočen več kot 3,8 milijona otrokom v 47 državah. Komisar Christos Stylianides je za leto 2017 prav tako napovedal povečanje sredstev na 6 %.

Mednarodno sodelovanje

EU-Združeni narodi

Delegacija EU na visoki ravni se je udeležila ministrskega tedna v okviru Generalne skupščine ZN in vrha Generalne skupščine ZN o velikih gibanjih beguncev in migrantov, kjer se je EU uspešno zavzemala za svetovno odgovornost. Glavne teme razprav so bile sirska kriza, podnebne spremembe in izvajanje Agende 2030. S sodelovanjem med Združenimi narodi in EU se je vse leto zagotavljalo usklajevanje na različnih področjih dejavnosti, od mirovnih misij do diplomatskih prizadevanj, človekovih pravic, odpravljanja lakote, oblikovanja vključujočih družb, dobrega upravljanja in boja proti kriminalu. Tesne vezi med tema organizacijama je junija v govoru pred Varnostnim svetom Združenih narodov poudarila tudi visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans na 71. plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, New York, Združene države Amerike, 18. septembra 2016

EU-NATO

Julija so predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v Varšavi podpisali prvo skupno izjavo EU-­NATO v zgodovini in s tem partnerstvu dali nov zagon. V izjavi je poudarjena skupna zaveza za sodelovanje na naslednjih področjih: preprečevanje hibridnih groženj, operativno sodelovanje, tudi pri pomorskih zadevah, kibernetska varnost in obramba, raziskave v obrambni industriji, urjenje in obramba ter krepitev varnostnih zmogljivosti. Decembra sta EU in Nato v vzporednem postopku potrdila skupni niz predlogov za izvajanje skupne izjave.

Sodelovanje na mednarodni ravni

EU je s svetovnimi partnerji dejavno sodelovala na področju svetovnih političnih in gospodarskih izzivov, in sicer v okviru forumov, kot sta skupini G-7 in G-20. V sporočilu s septembrskega vrha v Hangžuju so voditelji skupine G-20 poudarili potrebo po večji vključenosti, da bi gospodarska rast zadostila potrebam vsakogar ter koristila vsem državam in njihovim državljanom.

Od leve proti desni v smeri urnega kazalca: francoski predsednik François Hollande, predsednik vlade Združenega kraljestva David Cameron, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama in predsednik japonske vlade Shinzō Abe na vrhu skupine G-7, Ise, Japonska, 26. maja 2016

Evropski parlament

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker med govorom v Evropskem parlamentu o stanju v Uniji v letu 2016, Strasbourg, Francija, 14. septembra 2016

Evropski parlament je v letu 2016 obravnaval vsa najpomembnejša vprašanja politik EU ter razpravljal o temah, ki so zajemale številna področja od begunske in migracijske krize do referenduma v Združenem kraljestvu ter od varnosti in terorističnih groženj do obdavčevanja pravnih oseb. Sprejel je pomembne zakonodajne odločitve, ki so omogočile ukrepanje EU na področjih, kot so podatki o potnikih, varstvo podatkov in enotni digitalni trg. V preteklem letu so Evropski parlament nagovorili številni visoki gostje, vključno s kraljem Nizozemske Willemom-Alexandrom, predsednikom Estonije Toomasom Hendrikom Ilvesom, predsednikom Bolgarije Rosenom Plevnelievom, predsednikom Izraela Reuvenom Rivlinom, predsednikom Palestinske oblasti Mahmoudom Abbasom ter predsedniki evropskih institucij.

Evropski parlament je nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2016 podelil Nadii Murad Basee Taha in Lamiyi Aji Bashar, dvema jazidskima žrtvama nasilja Islamske države/Daiša

Evropski svet

Evropski svet se je v letu 2016 sestal februarja, marca, junija, oktobra in decembra. Voditelji držav ali vlad so obravnavali osrednja vprašanja, kot so spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost, dokončanje enotnega trga, trgovinska politika EU, notranji in zunanji vidiki migracijske politike, varnost, energija in podnebne spremembe, ter so v zvezi z njimi podali smernice. Poleg tega so se neformalno sestali v Bratislavi, da bi razpravljali o stanju v Uniji in njeni skupni prihodnosti po referendumu v Združenem kraljestvu.

Svet Evropske unije

V letu 2016 sta Svetu Evropske unije predsedovali Nizozemska in Slovaška. Trenutna migracijska kriza, oboroženi spopadi po svetu in boj proti terorizmu so bile osrednje teme, o katerih je med letom razpravljal Svet. Napredek je bil dosežen na številnih področjih, vključno z obdavčevanjem, energijo in podnebnimi spremembami, financiranjem gospodarstva in utrjevanjem enotnega trga.

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (na desni) ob obisku predsednika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Georgesa Dassisa, Bruselj, 26. septembra 2016

Evropski ekonomsko-socialni odbor je v letu 2016 zavzel pomembno stališče glede begunske krize. Na zahtevo Komisije je Odbor pripravil tudi raziskovalno mnenje o evropskem stebru socialnih pravic. Septembra je na zahtevo Komisije sprejel raziskovalno mnenje o trajnostnem razvoju.

Evropski odbor regij je julija v Bratislavi na Slovaškem organiziral evropski vrh regij in mest. Sprejel je deklaracijo, v kateri je pozval k viziji za Evropo, ki bo usmerjena v prihodnost in bo temeljila na krepitvi naložb za spodbujanje kohezije, trajnostne rasti ter ustvarjanja delovnih mest v mestih in regijah EU. Poleg tega je Odbor oktobra gostil evropski teden regij in mest.

Komisarka Corina Crețu s predsednikom Evropskega odbora regij Markkujem Markkulo na 14. evropskem tednu regij in mest, Bruselj, 10. oktobra 2016

Boljša pravna ureditev

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje

Aprila so Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija podpisali nov medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, ki ga je predlagala Komisija in je namenjen izboljšanju uporabe načel boljšega pravnega urejanja v vseh institucijah. To pomeni, da se za reševanje težav v EU, kadar je to potrebno, sprejmejo ambiciozni ukrepi, ki so zasnovani na čim bolj učinkovit, uspešen in odprt način. Sporazum spodbuja oblikovanje politik na podlagi dejstev v celotnem zakonodajnem ciklu skupaj s sistematičnim ocenjevanjem uspešnosti zakonodaje v praksi. Z njim bo zakonodajni postopek EU bolj pregleden, odprt za prispevke deležnikov in bolj razumljiv.

Delovni program Evropske komisije za leto 2017

Oktobra je Komisija sprejela svoj letni delovni program za leto 2017, v katerem je določila seznam ukrepov, ki jih bo sprejela v prihodnjem letu, in opredelila področja, na katerih namerava umakniti že predložene predloge ali pregledati obstoječo zakonodajo. Delovni program za leto 2017 upošteva deset političnih prednostnih nalog Komisije.

Pregled stanja programa REFIT

Delo Komisije v zvezi z vrsto ukrepov za oceno, pregled in poenostavitev zakonodaje EU ter zmanjšanje regulativnih bremen se je odražalo v pregledu stanja programa REFIT, ki je bil predstavljen skupaj z delovnim programom za leto 2017. Pregled stanja programa REFIT je prikazal stanje v zvezi z 231 pobudami za poenostavitev veljavne zakonodaje in zmanjšanje njenih upravnih bremen. Komisija je objavila tudi povzetek pregleda stanja, v katerem so predstavljeni glavni elementi pregleda stanja programa REFIT, podrobne informacije o prvih 22 mnenjih platforme REFIT ter informacije o ukrepih, ki jih namerava Komisija sprejeti na podlagi teh mnenj.

Platforma REFIT

Platforma REFIT združuje 48 strokovnjakov na visoki ravni, ki so predstavniki različnih deležnikov, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Evropskega odbora regij in vlad vseh držav članic. Komisiji svetuje, kako izboljšati učinkovitost in uspešnost zakonodaje EU ter zmanjšati upravno breme, ne da bi pri tem ogrozili cilje politik. Večina dela platforme temelji na prispevkih deležnikov (ki so pogosto sporočeni prek spletišča Zmanjšajte breme – povejte svoje mnenje). Srečanja so potekala januarja, aprila, maja, junija, septembra in novembra in na najrazličnejših področjih prepisov EU je bilo sprejetih 24 mnenj.

Odbor za regulativni nadzor

Odbor za regulativni nadzor je neodvisni organ Komisije, ki nadzira kakovost osnutkov ocen učinka, pomembnejših naknadnih vrednotenj in preverjanj ustreznosti. Ustanovljen je bil julija 2015 in je nadomestil Odbor za oceno učinka. V letu 2016 je pregledal in izdal mnenja v zvezi s 60 ocenami učinka in sedmimi vrednotenji.

Nova spletna prisotnost in mehanizmi za povratne informacije

Med letom je Komisija sprejela nadaljnje ukrepe, s katerimi je želela v postopek odločanja EU vključiti prispevke deležnikov in državljanov. Od konca junija lahko javnost v roku štirih tednov predloži svoje mnenje o osnutkih delegiranih in izvedbenih aktov. Do konca leta je bilo objavljenih 106 osnutkov delegiranih in izvedbenih aktov.

Od julija 2015 lahko deležniki predložijo svoja mnenja in pripombe glede časovnih načrtov ali začetnih ocen učinka v zvezi z novimi pobudami, vrednotenji in zakonodajnimi predlogi. Do konca leta 2016 je bilo za namene pridobivanja povratnih informacij objavljenih 338 časovnih načrtov in začetnih ocen učinka. V istem obdobju je bilo za namene pridobivanja povratnih informacij objavljenih 147 zakonodajnih predlogov.

Spremljanje uporabe prava EU

Komisija je julija sprejela 33. letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU, v katerem je pregledala, kako uspešne so bile države članice pri uporabi prava EU, in izpostavila glavne težnje politike izvrševanja v letu 2015. Iz poročila je razvidno, da je bilo skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev ves čas nižje od skupnega števila izpred petih let.

Komisija je okrepila preventivne ukrepe za podporo državam članicam pri izvajanju zakonodaje Unije. Kadar države članice direktiv ne prenesejo v dogovorjenem roku, Komisija še naprej v celoti uporablja sistem finančnih sankcij, vključno z določbo glede poznega prenosa direktiv, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo.

Decembra je Komisija v sporočilu z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov določila, kako bo okrepila prizadevanja na področju uporabe, izvajanja in izvrševanja prava EU v korist vseh državljanov, potrošnikov in podjetij v EU.

Preglednost in odgovornost

Predlog obveznega registra za preglednost

Septembra je Komisija predlagala vzpostavitev obveznega registra za preglednost, ki bi zajemal Evropski parlament, Komisijo in prvič do zdaj tudi Svet.

Dostop do dokumentov

Pravica javnega dostopa do dokumentov je pomemben instrument na področju preglednosti. Avgusta je Komisija sprejela poročilo v zvezi s prošnjami za dostop do dokumentov za leto 2015. Število prošenj se je povečalo za več kot 8 % (6 752 prošenj leta 2015 v primerjavi s 6 227 prošnjami leta 2014). Zahtevani dokumenti so bili v 84 % primerov v celoti ali delno razkriti.

Nadzor nad proračunom EU

Po pozitivnem priporočilu Sveta je Evropski parlament aprila dokončno odobril izvajanje proračuna EU v letu 2014 s strani Komisije.

Julija je Komisija predstavila celovit sveženj finančnih poročil o proračunu EU, v katerem je združila vse razpoložljive informacije o prihodkih, odhodkih, upravljanju in smotrnosti poslovanja na ravni EU v letu 2015. Iz poročil je razvidno, da je proračun EU dosegel rezultate v skladu s prednostnimi nalogami Komisije in da se je pravilno izvajal. Poleg tega so poročila pomembno prispevala k letnemu postopku razrešnice za leto 2015.

Predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne (na desni) ob predstavitvi letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015 odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, Bruselj, 13. oktobra 2016

Evropski parlament pri odločanju o tem, ali bo podelil, odložil ali zavrnil razrešnico, upošteva letno poročilo Evropskega računskega sodišča. Računsko sodišče je oktobra predstavilo svoje letno poročilo o izvrševanju proračuna EU v letu 2015. Kot zunanji revizor Komisije je že deveto leto zapored potrdilo računovodske izkaze EU in ugotovilo, da niti v prihodkih niti v upravnih odhodkih ni bilo večjih napak. Poleg tega je Računsko sodišče poročalo, da se je skupna stopnja napake (3,8 %) že tretje leto zapored zmanjšala.

Treba je poudariti, da ima Komisija pomembno vlogo pri nadzoru približno 80 % letnega proračuna EU, zlasti na področju kmetijske in kohezijske politike, vendar so za vsakodnevno upravljanje sredstev EU odgovorne predvsem države članice.

Nacionalni parlamenti

Julija je Komisija sprejela dve letni poročili za leto 2015 o subsidiarnosti in sorazmernosti in o odnosih z nacionalnimi parlamenti.

Vprašanja subsidiarnosti v letu 2016

Komisija je med letom v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti prejela 68 obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov, ki so menili, da zakonodajni akti, ki jih je predložila Komisija, niso bili skladni z načelom subsidiarnosti. Skupno 14 od teh obrazloženih mnenj se je nanašalo na predlog Komisije za pregled direktive o napotitvi delavcev. Po temeljiti analizi je Komisija sklenila, da je pred­log skladen z načelom subsidiarnosti, in se je odločila, da ga obdrži, julija pa je podala razloge za svojo odločitev.

Odnosi z nacionalnimi parlamenti

Komisija je v letu 2016 še poglobila odnose z nacionalnimi parlamenti. Število mnenj, prejetih od nacionalnih parlamentov, se je povečalo za 75 %, in sicer s 350 mnenj leta 2015 na 613 mnenj leta 2016. Člani Komisije so se s poslanci nacionalnih parlamentov srečevali med številnimi obiski v državah članicah, na medparlamentarnih srečanjih in ob drugih dogodkih.

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe v zvezi z nepravilnostmi v institucijah in organih Evropske unije. Poizvedbe, opravljene v letu 2016, so zajemale teme, kot so sestava strokovnih skupin Evropske komisije, pravila o dostopu lobistov tobačne industrije do Komisije, posebni svetovalci Komisije, kodeks ravnanja za člane Komisije ter preglednost trialogov med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo v zakonodajnem postopku.

Predsednik združenja OxyRomandie Pascal Diethelm, komisar Vytenis Andriukaitis, urednik medijske platforme EurActiv James Crisp, evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly ter vodilni strokovnjak in predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije pri EU Roberto Bertollini na prireditvi, ki jo je organizirala varuhinja za izboljšanje preglednosti pri lobiranju tobačne industrije, Bruselj, 27. aprila 2016

Evropska državljanska pobuda

Evropska državljanska pobuda omogoča, da milijon državljanov iz najmanj ene četrtine držav članic EU pozove Komisijo, naj pripravi pravni akt na področjih, ki so v njeni pristojnosti. V letu 2016 je Komisija zabeležila tri nove pobude in v svojem delovnem programu za leto 2017 napovedala, da namerava sprejeti zakonodajo v zvezi z vprašanji iz ene od predhodnih pobud (Pravica do vode).

Dialogi z državljani

Komisija je v preteklem letu še naprej sodelovala z javnostjo prek dialogov z državljani. Dialogov so se med letom udeleževali predsednik, podpredsedniki in člani Komisije, skupaj s številnimi člani Evropskega parlamenta in državnimi politiki. V 73 dialogih so imeli državljani edinstveno priložnost, da z nosilci odločitev v živo razpravljajo o tem, kaj se dogaja v Evropski uniji, kako se EU spoprijema s ključnimi izzivi in na kakšen način njeni ukrepi koristijo državljanom, evropski in državni politiki pa so imeli možnost, da prisluhnejo državljanom iz celotne Unije in se seznanijo z njihovimi izkušnjami glede raznovrstnih tem.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ob nagovoru sodelujočih pri dialogu z državljani v St. Vithu, Belgija, 15. novembra 2016

Informacije in publikacije o Evropski uniji v slovenščini ponujajo: