Preverjanje bruto nacionalnega dohodka za financiranje proračuna EU Tveganja pri zbiranju podatkov so bila v splošnem dobro zajeta, vendar bi bilo mogoče za ukrepe bolje določati prioritete

Povzetek

I Lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) so glavni vir financiranja proračuna EU in so leta 2021 znašala 116 milijard EUR. Komisija jih izračuna kot odstotek letnih BND držav članic – makroekonomskega kazalnika, s katerim se meri gospodarska blaginja države.

II Komisija za izračun prispevkov držav članic uporablja napovedi BND, ki jih revidira, ko so na voljo natančnejši podatki. Vsak popravek podatkov za posamezno državo članico vpliva na prispevke drugih držav članic, zato mora Komisija v skladu z zakonodajo EU preveriti vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za zbiranje podatkov o BND. Preverjanja opravi Statistični urad Evropske unije (Eurostat), z njimi pa je treba zagotoviti, da države članice v proračun EU vplačajo poštene in predvidljive prispevke iz naslova BND. Proces preverjanja mora biti stroškovno učinkovit.

III Eurostat organizira preverjanja v večletnih ciklusih, zato so procesi neizogibno dolgi. Obsegajo podrobno analizo podatkov o BND, ki jih sporočijo države članice, da se zagotovijo njihova primerljivost, zanesljivost in izčrpnost, in na koncu točnost zneskov, vplačanih v proračun EU. Čim daljši je proces in čim več vprašanj opredeli Eurostat, tem manjša je predvidljivost prispevkov držav članic, kar jim lahko oteži plačilo morebitnih dodatnih zneskov.

IV Sodišče je preučilo zadnji dokončani ciklus preverjanja BND (2016–2019), da bi ocenilo, ali ga je Komisija uspešno in učinkovito upravljala. Analiziralo je, ali je Komisija uspešno opredelila in zmanjšala največja tveganja za primerljivost, zanesljivost in izčrpnost podatkov o BND. Preučilo je tudi, ali sta bila ciklus preverjanja BND in z njim povezano komuniciranje opravljena pravočasno in učinkovito. Za revizijo ravno v tem času se je odločilo zato, da bi lahko pregledalo dokončan ciklus, ki vključuje spremembe v pristopu Komisije k preverjanju. Sodišče pričakuje, da bo njegovo delo Komisiji pripomoglo izboljšati pristop k preverjanju v naslednjem ciklusu, ki se bo začel leta 2025.

V Sodišče je revizijske dokaze zbralo s pregledi ustrezne dokumentacije, anketama ter razgovori s Komisijo in nacionalnimi statističnimi uradi držav članic. Da bi ocenilo učinkovitost Eurostata, je preučilo njegove dosjeje v zvezi s preverjanjem za šest držav članic (Irsko, Španijo, Francijo, Malto, Nizozemsko in Poljsko).

VI Sodišče je zaključilo, da je Eurostat v splošnem uspešno opredelil vprašanja z visokim tveganjem, vendar vseh ni pravočasno obravnaval.

VII Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat oceno tveganja na splošno dobro zasnoval in z njo v vseh državah članicah opredelil vprašanja z visokim tveganjem. Vendar bi bilo mogoče za delo v zvezi z vprašanji z največjim možnim vplivom določiti večjo prioriteto. Na splošno je Eurostat ustrezno podpiral nacionalne statistične urade pri njihovih prizadevanjih, da bi rešili vprašanja z visokim tveganjem, Začel je izvajati več pobud za reševanje vprašanja globalizacije, vendar se nanj ni pravočasno odzval.

VIII V splošnem je bil ciklus preverjanja leta 2019 zaključen, tako kot je bilo načrtovano, Komisija pa je državam članicam pravočasno zagotovila informacije o popravkih njihovih prispevkov na podlagi preverjanj BND. Kljub temu so bila na koncu ciklusa številna vprašanja še vedno nerešena, kar bi lahko vplivalo na prihodnje prispevke držav članic. Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat preveril veliko vprašanj, za katera se je izkazalo, da imajo majhen vpliv na BND, in da so bila orodja, ki jih je uporabjal za dokumentiranje svojih preverjanj, mestoma neučinkovita.

IX Sodišče na podlagi revizije izreka priporočila, ki naj bi bila Komisiji – Eurostatu v pomoč pri:

• določitvi večje prioritete za vprašanja z visokim tveganjem,
• izboljšanju pravočasnosti podpore, ki se zagotavlja državam članicam, in boljši utemeljitvi odločitev o omejitvi obdobja uporabe pridržkov,
• dodatnemu izboljšanju učinkovitosti ciklusa preverjanja.

Uvod

Proračun EU in lastna sredstva iz naslova BND

01 Lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) so glavni vir financiranja proračuna EU. Izračunajo se na podlagi BND – makroekonomskega kazalnika, s katerim se meri gospodarska blaginja neke države. To je rezidualni vir financiranja EU (izravnalna postavka), kar pomeni, da se z njim zagotavlja, da je na voljo dovolj prihodkov za kritje proračunskih odhodkov, potem ko so že bili upoštevani vsi drugih viri prihodkov. Izračuna se kot odstotni delež letnih BND držav članic, ki se imenuje enotna vpoklicna stopnja. Vpoklicna stopnja, ki je bila uporabljena za finančno leto 2021, je na primer znašala 0,84 %. Da se zagotovi primerljivost med državami članicami, mora biti izračun BND skladen z zahtevami Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010)¹

02 Sprva je bilo treba lastna sredstva iz naslova BND pobrati samo, če z drugimi lastnimi sredstvi ni bilo mogoče v celoti kriti odhodkov, sčasoma pa so postala največji vir prihodkov proračuna EU (glej sliko 1). Prispevki držav članic iz naslova BND za leto 2021 so prikazani v Prilogi I.

03 Absolutna vrednost lastnih sredstev iz naslova BND se je od konca devetdesetih let dvajsetega stoletja potrojila, in sicer s približno 40 milijard EUR na približno 120 milijard EUR. Njihov odstotni delež v skupnih prihodkih EU se je v istem obdobju skoraj podvojil, in sicer s 40 % na 71 % leta 2020, leta 2021 pa je znašal 63 %, predvsem zato, ker so bila uvedena nova lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže (glej sliko 2). To postopno povečanje je bilo povezano zlasti s pristopom novih držav članic, postopno rastjo proračuna in tem se prihodki iz drugih lastnih sredstev niso povečevali enako hitro kot odhodki. V bližnji prihodnosti se bo delež lastnih sredstev iz naslova BND v skupnih prihodkih EU morda zmanjšal zaradi uvedbe novih lastnih sredstev, kljub temu pa bodo ta ostala glavni vir prihodkov EU.

04 Upravljanje teh lastnih sredstev obsega glavna procesa, ki sta oba povezana z uporabo statističnih podatkov za izračun prispevkov držav članic iz naslova BND, in sicer letno pripravo proračuna na podlagi projekcije podatkov o BND in preverjanje dejanskih podatkov o BND, ki jih vsako leto sporočijo države članice (glej Prilogo II).

05 Za letno pripravo proračuna je odgovoren Generalni direktorat Komisije za proračun (GD BUDG), za letno in večletno preverjanje podatkov o BND pa Statistični urad Evropske unije (Eurostat). Slednji mora v skladu z Uredbo BND² preverjati primerljivost, zanesljivost in izčrpnost podatkov, pri tem pa upoštevati načelo stroškovne učinkovitosti (prej imenovano načelo stroškov in koristi). To pomeni presojo mogočega obsega in pomena določenih transakcij iz izračuna BND. Cilj načela je preprečiti namenjanje nesorazmernih sredstev za izračun nepomembnih postavk³. Pojem „transakcije” se v nacionalnih zaključnih računih pogosto uporablja (glej okvir 1).

Izračun in prenos lastnih sredstev iz naslova BND v proračun EU

06 Vsako leto meseca maja GD BUDG na podlagi projekcij BND, ki jih pripravi Generalni direktorat Komisije za ekonomske in finančne zadeve (GD ECFIN), izračuna prispevke držav članic ter zahteva plačilo v 12 mesečnih obrokih. Prispevke ponovno izračuna naslednje leto februarja, pri čemer uporabi podatke, posodobljene na podlagi preverjanj, ki jih izvede Eurostat. Naslednje leto marca pobere zneske, ki jih dolgujejo države članice, ki so plačale premalo, in jih razdeli med države članice, ki so plačale preveč, sorazmerno z njihovimi posodobljenimi deleži skupnega BND EU⁴.

07 Podatki o BND temeljijo na ocenah, ki se več let izboljšujejo, preden dosežejo pričakovano natančnost. V skladu s pravili EU za izračun lastnih sredstev je tako ocene za posamezno proračunsko leto mogoče spremeniti do 30. novembra četrtega leta po danem proračunskem letu. Obdobje, ko je še možno spremeniti podatke, se lahko podaljša, kadar Komisija ali država članica meni, da je kakovost podatkov o BND treba izboljšati⁵. Za ta namen se v zvezi s podatki o BND izrečejo pridržki.

08 Ker so lastna sredstva iz naslova BND izravnalna postavka, precenitev ali podcenitev podatkov o BND za neko državo članico ne vpliva na skupni znesek, ki se pobere kot prihodek EU. vendar pa pomeni zmanjšanje ali povečanje prispevkov drugih držav članic, dokler se problem ne ugotovi in popravi. Daljše kot je obdobje, ko je podatke o BND še možno spremeniti, in več kot je izrečenih pridržkov, manjša je predvidljivost prispevkov držav članic.

09 V preteklosti se je pokazalo, da imajo države članice probleme, kadar morajo v kratkem času zagotoviti velike zneske za lastna sredstva iz naslova BND. Leta 2014, na primer, je bilo zaradi revizij podatkov o BND potrebnih izjemno veliko popravkov prispevkov držav članic, ki so skupaj znašali skoraj 10 milijard EUR, pri čemer je to na nekatere države članice vplivalo bolj kot na kot druge. Združeno kraljestvo je moralo poleg svojega običajnega prispevka v proračun EU vplačati še 2,1 milijarde EUR (21 % skupnega nacionalnega prispevka za tisto leto, predvidenega v proračunu).

Preverjanje podatkov držav članic o BND

10 Za zbiranje podatkov o BND so odgovorni nacionalni statistični uradi držav članic⁶. Eurostatu predložijo opis virov in metod ocenjevanja BND, v katerem podrobno opišejo vire in metode, ki so jih uporabili za pripravo BND in njegovih komponent (glej okvir 2) v skladu z ESR 2010.

11 Eurostat pri svojem preverjanju preuči podatke o BND, ki se uporabljajo za namene lastnih sredstev, kar vključuje dva glavna podprocesa:

• letno preverjanje podatkov o BND ter sprememb virov in metod, ki jih države članice sporočijo v vprašalnikih o BND in poročilih o kakovosti,
• večletno preverjanje (ciklus preverjanja) statističnih virov in metod izračuna BND, ki jih države članice navedejo v opisu virov in metod za izračun BND.

12 Eurostatu pri preverjanjih pomaga strokovna skupina za BND – skupina predstavnikov vseh držav članic, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Komisiji svetuje glede primerljivosti, zanesljivosti in izčrpnosti izračunov BND ter izraža svoje mnenje o tem. Poleg tega preučuje zadeve, povezane z izvajanjem Uredbe BND, in izdaja letna mnenja o ustreznosti podatkov o BND, ki jih države članice predložijo za namene lastnih sredstev. Do leta 2019 je dejavnosti strokovne skupine za BND izvajal Odbor BND.

Letno preverjanje

13 Eurostat vsako leto preveri podatke o nacionalnih računih, ki jih države članice sporočijo v vprašalnikih o BND – tabelah s podatki o BND za več let. Ta preverjanja med drugim obsegajo formalno in numerično pravilnost ter doslednost podatkov v nekem časovnem obdobju in skladnost z objavljenimi podatki. Eurostat preveri tudi spremembe virov in metod, uporabljenih za pripravo BND, ki so opisane v poročilih o kakovosti. Na podlagi letnega preverjanja, ki ga izvede Eurostat, strokovna skupina za BND pripravi uradno mnenje o uporabi podatkov za namen izračuna lastnih virov.

Večletno preverjanje

14 Večletno preverjanje, ki ga opravi Eurostat, je osredotočeno na opise virov in metod izračuna BND – ki so obsežni dokumenti, v katerih so opisani statistični viri in metode, uporabljeni za večletno zbiranje podatkov o BND. To delo vključuje podrobno in standardizirano analizo postopkov izračuna BND, da se zagotovijo primerljivost, zanesljivost in izčrpnost podatkov. Za ta namen Eurostat izvaja cikluse preverjanja, ki trajajo več let (običajno štiri ali pet). Strokovna skupina rezultate tega večletnega preverjanja uporabi v svojem letnem mnenju o kakovosti podatkov o BND.

15 Eurostat je zadnji dokončani večletni ciklus preverjanja (2016–2019) začel leta 2016. Delo je dokončal pred koncem leta 2019 za vse države članice razen Francije, za katero je preverjanja dokončal leta 2021, ker je ta opis virov in metod izračuna BND predložila z zamudo⁷. GD BUDG je ciklus preverjanja uradno zaključil aprila 2020. V preverjanja, izvedena v ciklusu v obdobju 2016–2019, so bili zajeti viri in metode, ki so jih države članice za zbiranje podatkov o BND uporabljale po letu 2010.

16 Po izreku pridržkov (glej odstavek 07) je podatke o BND mogoče spremeniti, dokler se ne rešijo vprašanja, ki jih Eurostat odkrije med preverjanjem. To lahko traja več let, v številnih primerih še po uradnem zaključku ciklusa preverjanja, kar negativno vpliva na predvidljivost prispevkov držav članic. Zaradi tega je pomembno, da se pri preverjanjih prioritetno obravnavajo najpomembnejša vprašanja in da se ciklus preverjanja čim prej zaključi.

17 Sodišče je leta 2013 objavilo posebno poročilo⁸ o svoji reviziji smotrnosti v prejšnjem ciklusu preverjanja (2007–2012), v katerem je zaključilo, da je bil večletni ciklus preverjanja le delno uspešen, saj Eurostat ni ustrezno načrtoval svojega dela in zanj ni določil ustreznih prioritet, v državah članicah pa ni uporabil vedno enakega pristopa. Eurostat je v skladu s priporočili Sodišča in zato, da bi uporabil načelo stroškovne učinkovitosti, v svoj pristop k preverjanju za ciklus v obdobju 2016–2019 uvedel dve glavni spremembi:

• uvedel je oceno tveganja, da bi lahko določil prioritete pri preverjanjih,
• določil je prag pomembnosti, da bi lahko preverjanja ciljno usmeril in izrekal pridržke samo v primeru vprašanj z bistvenim vplivom.

18 Ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019 se je začel s predložitvijo opisov virov in metod ocenjevanja BND konec marca 2016. Značilna zanj je bila uvedba novega računovodskega okvira (ESR 2010), ki se je v primerjavi s prejšnjim (ESR 95⁹) precej spremenil, zato se je moral Eurostat za nadzor izvajanja v državah članicah dodatno portuditi.

19 Naslednje faze ciklusa preverjanja so obsegale oceno tveganja in preverjanja z dokumentacijskimi pregledi na podlagi vprašalnika za oceno opisa virov in metod ocenjevanja BND ter informativna potovanja v države članice. Preverjanja so privedla do izreka ukrepov in pridržkov, ki vplivajo na podatke o BND. Na sliki 3 je prikazan pregled glavnih elementov ciklusa preverjanja v obdobju 2016–2019, okvirni časovni razpored zanj pa je predstavljen v Prilogi III.

20 Eurostat je z oceno tveganja dobil tri glavne izložke:

• seznam transverzalnih vprašanj z visokim tveganjem (glej Prilogo IV), ki bi jih bilo treba preveriti v vseh državah članicah s primerjavami med državami, vključno z vprašanji, kot so globalizacija (glej okvir 3), izvoz in uvoz ter finančne storitve,
• oceno tveganja za vsako državo članico, na podlagi katere bi se določil vrstni red in obseg preverjanj,
• sklop posebnih področij v zvezi z izračunom BND, ki pomenijo visoko tveganje. izmed katerih bi Eurostat izbral tista, ki jih bo neposredno preveril v posamezni državi članici, da bi sledil preverjanju od izbrane komponente BND do izvirnih podatkov in pregledal izračun ključnih z njimi povezanih podatkov.

21 Komisija na podlagi rezultatov preverjanja, ki ga opravi, predlaga ukrepe (ki jih določi Eurostat) in izreče pridržke (ki jih na podlagi tehničnega predloga Eurostata določi GD BUDG). Ukrepi, naslovljeni na nacionalne statistične urade, se nanašajo na vprašanja, zaradi katerih so potrebne morebitne metodološke spremembe ali popravek napak pri izračunu (ukrepi A), ali pojasnitev, popravek ali dopolnitev informacij v opisu virov in metod ocenjevanja BND (ukrepi B).

22 Eurostat ukrepe A pretvori v pridržke, kadar meni, da bi lahko imeli pomemben vpliv (več kot 0,1 % BND), in jih države članice do roka niso obravnavale. To običajno stori ob koncu ciklusa preverjanja.

23 Na podlagi pridržkov lahko države članice svoje podatke o BND revidirajo tudi po preteku štiriletnega roka (glej odstavek 07). Obstajata dve glavni vrsti pridržkov:

• splošni pridržki, ki se nanašajo na pripravo vseh komponent BND posamezne države članice,
• posebni pridržki, ki se nanašajo na posamezni vidik izračuna BND (pridržki, ki se nanašajo na specifične transakcije) ali vprašanja, pri katerih je potrebna primerjalna analiza rešitev, ki so jih sprejele države članice (transverzalni pridržki). Komisija za to, da se lahko podatki o BND popravijo tudi po štiriletnem roku, dokler ne zaključi večletnih preverjanj, uporablja tudi pridržke, ki zadevajo specifične procese.

24 Tako ukrepi kot pridržki lahko privedejo do revizij podatkov držav članic o BND. Revizije se opravijo, da bi se izboljšala točnost podatkov, kadar se z viri podatkov zagotovijo nove informacije, in/ali zaradi uvedbe metodoloških izboljšav¹⁰. Države vsakih nekaj let izvedejo glavne revizije (t. i. standardne revizije) svojih nacionalnih računov, da bi vanje vključile nove vire podatkov in večje spremembe statističnih metod¹¹.

25 Standardne revizije veliko let vplivajo na podatke, sporočene za BND, BDP (bruto domači proizvod) in več drugih makroekonomskih kazalnikov. Leta 2012 je bila uvedena usklajena evropska politika za revizije, da bi se zagotovile usklajene in dosledne revizije po vseh statističnih področjih, državah in celotni EU. Ta politika vključuje priporočilo, naj se usklajene standardne revizije od leta 2014 opravljajo vsakih pet let. Naslednja usklajena standardna revizija je predvidena za leto 2024.

26 Preverjanja, ki jih izvaja Eurostat, vplivajo na to, kdaj potekajo standardne revizije, to pa vpliva na začetek naslednjega ciklusa preverjanja, saj ta temelji na posodobljenih opisih virov in metod ocenjevanja BND, ki se pripravijo na podlagi teh revizij. Države članice običajno potrebujejo ustrezne informacije o ukrepih, ki jih je izrekel Eurostat, vsaj eno leto pred izvedbo standardnih revizij, da jih lahko upoštevajo pri pripravi nacionalnih računov. Pravočasno predlaganje ukrepov je odvisno od tega, ali države članice pravočasno predložijo opise virov in metod izračuna BND, pa tudi od učinkovitosti ciklusa preverjanja.

Obseg revizije in revizijski pristop

27 V to revizijo smotrnosti je zajet ciklus preverjanja podatkov o BND za namene lastnih sredstev v obdobju 2016–2019. Sodišče je to temo izbralo, ker so lastna sredstva iz naslova BND največji vir prihodkov EU, zato je pomembno zagotoviti, da so prispevki držav članic k temu viru pošteni in predvidljivi in da preverjanje poteka v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti.

28 Sodišče se je za revizijo prav v tem času odločilo zato, da bi lahko pregledalo dokončan ciklus, ki vključuje glavni spremembi v pristopu Komisije k preverjanju (oceno tveganja in prag pomembnosti), Sodišče pričakuje, da bo njegovo delo Komisiji pripomoglo izboljšati pristop k preverjanju v naslednjem ciklusu, ki se bo začel leta 2025.

29 Glavno revizijsko vprašanje je bilo, ali je Komisija ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019 upravljala uspešno in učinkovito. Sodišče je v prvem delu tega poročila preučilo uspešnost ocene tveganja, ki jo je izvedla Komisija, in njenih ukrepov za zmanjšanje največjih tveganj za primerljivost, zanesljivost in izčrpnost podatkov o BND, v drugem delu pa je ocenilo, ali sta bila ciklus preverjanja in obveščanje o njegovih rezultatih pravočasna in učinkovita.

30 V revizijo so bili zajeti sistemi upravljanja in kontrole Komisije za preverjanje in ocenjevanje podatkov o BND, ki so jih države članice predložile za namene lastnih sredstev. Sodišče je preučilo zlasti ustreznost modela za preverjanje, ki ga je pripravil Eurostat za ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019. Revizijo je izvedlo na ravni Komisije, pri tem pa se je osredotočilo na dejavnostih Eurostata v zvezi s ciklusom preverjanja v obdobju 2016–2019, ki so potekale do januarja 2022.

31 Sodišče je revizijske dokaze zbralo s pregledi ustrezne dokumentacije (postopkov, smernic, dosjejev za preverjanje itd.). Za pregled dosjejev za preverjanje, ki jih je uporabil Eurostat, je vzelo vzorec šestih držav članic (Irske, Španije, Francije, Malte, Nizozemske in Poljske), izbranih na podlagi raznolikosti naslednjih dejavnikov: njihovih prispevkov iz naslova BND, števila pridržkov in ukrepov, kategorij tveganja, ki jih je opredelil Eurostat (nizko, srednje in visoko), referentov Eurostata, odgovornih za preverjanja, ter geografske porazdelitve.

32 Poleg tega je Sodišče opravilo razgovore s predstavniki GD BUDG, enote Eurostata za preverjanja in drugih enot, ki sodelujejo pri s tem povezanih dejavnostih na področju nacionalnih računov, ter strokovnjaki za statistiko z nacionalnih statističnih uradov izbranih šestih držav članic.

33 Sodišče je navedene vire dokazov dopolnilo z anketo za 28 nacionalnih statističnih uradov (26 anketirancev, 93-odstotna stopnja odgovora) in 28 nacionalnih organov, odgovornih za dajanje lastnih sredstev na razpolago za proračun EU, v vseh državah članicah (10 anketirancev, 36-odstotna stopnja odgovora). Anketi sta bili namenjeni zbiranju njihovih mnenj o tem, kako Komisija upravlja ciklus preverjanja in proces obveščanja o proračunskih popravkih, ki se opravijo po revizijah podatkov o BND.

34 Sodišče ni neposredno ocenilo kakovosti virov in metod, ki so bili uporabljeni za izračun BND, se je pa z neodvisnima strokovnjakoma posvetovalo o specifičnih vprašanjih, kot je možni vpliv ukrepov na BND, ter pregledalo več publikacij o temah, povezanih z nacionalnimi računi (zlasti o globalizaciji in uporabi praga pomembnosti za preverjanje kakovosti statističnih podatkov).

35 Kadar pri ugotovitvah ni izrecno navedeno, da so povezane z izbranimi šestimi državami članicami, veljajo za vse države članice, zajete v ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019.

Opažanja

Komisija je bila uspešna pri opredeljevanju vprašanj z visokim tveganjem za zbiranje podatkov o BND, vendar bi bilo mogoče zanje določiti večjo prioriteto.

Eurostat je med procesom ocenjevanja tveganja uspešno opredelil vprašanja z visokim tveganjem

36 Da bi bila preverjanja, ki jih izvaja Eurostat (in posledično prizadevanja nacionalnih statističnih uradov za izboljšanje podatkov o BND), uspešna, morajo biti usmerjena v vprašanja, za katere je najverjetneje, da bodo imele bistven vpliv (vprašanja z visokim tveganjem). Tako jih je mogoče obravnavati prednostno. Za ta namen je Sodišče v poročilu iz leta 2013 Eurostatu priporočilo, naj uvede model ocenjevanja tveganj, na podlagi katerega bo določil prioritete pri obravnavanju vprašanj¹².

37 Sodišče je preučilo model ocenjevanja tveganja, ki ga je pripravil Eurostat, in to, kako ga je ta v ciklusu preverjanja v obdobju 2016–2019 uporabljal za opredelitev transverzalnih vprašanj, držav članic in komponent BND, ki so pomenili visoko tveganje.

38 Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat za ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019 zasnoval in izvajal strukturiran in formaliziran postopek ocenjevanja tveganja in pri tem uporabljal ustrezna merila za ocenjevanje tveganja. Ta so v skladu s priporočilom Sodišča zajemala specifična tveganja, ki se nanašajo na pripravljanje nacionalnih računov držav članic in relativno velikost zadevnih komponent BND. Pri merilih, ki so se uporabljala za opredelitev transverzalnih vprašanj in izbiro področij, ki se bodo neposredno preverjala, sta se upoštevala tako verjetnost tveganj kot njihov vpliv.

39 Eurostat je po fazi načrtovanja na začetku ciklusa preverjanja leta 2016 opredelil 18 transverzalnih vprašanj z visokim tveganjem (glej Prilogo IV), države članice pa razvrstil v tri kategorije tveganja (sedem z visokim, devet s srednjim in 12 z majhnim tveganjem), s čimer je bilo določeno najmanjše število neposrednih preverjanj v vsaki od njih. Poleg tega je opravil in posodobil oceno tveganja ter na njeni podlagi izbral področja za neposredno preverjanje.

40 Sodišče je želelo preveriti, ali je bil Eurostatov seznam transverzalnih vprašanj z visokim tveganjem izčrpen, zato je podatke o BND za obdobje 2010–2019, objavljene na nacionalni ravni, primerjalo s podatki o BND za namene lastnih sredstev. Ta leta je izbralo, ker so bila zajeta v cikel preverjanja v obdobju 2016–2019. S to primerjavo je lahko preverilo, ali so države članice odkrile bistvena vprašanja (zaradi katerih bi bila potrebna revizija njihovih podatkov o BND), ki jih Eurostat v oceni tveganja ni opredelil. Takih primerov ni našlo.

41 Eurostat je svoj model ocenjevanja tveganja predstavil Odboru BND, skupaj s seznamom transverzalnih vprašanj, ki jih je opredelil, in ocenami tveganja držav članic. Odbor se je z uporabo modela in njegovimi rezultati strinjal. Ko je bil ciklus preverjanja končan, so skoraj vsi (96 %) nacionalni statistični uradi, ki jih je anketiralo Sodišče, menili, da je Eurostat ustrezno opredelil večino oziroma vsa transverzalna vprašanja z visokim tveganjem.

42 Na podlagi navedenega (odstavka 40 in 41) je mogoče sklepati, da je Eurostat z oceno zajel vsa relevantna vprašanja z visokim tveganjem. Ustrezna opredelitev tveganih področij je bila dobra podlaga za načrtovanje in določitev prioritet pri preverjanjih, ki jih je opravil Eurostat, ter za uspešno zmanjšanje tveganj.

Eurostat rezultatov ocene tveganja ni v celoti izkoristil, da bi na njihovi podlagi določil prioritetno preverjanje vprašanj z najvišjim tveganjem

43 Sodišče je preučilo, ali je Eurostat preverjanja izvajal v skladu z rezultati ocene tveganja in ali je, kot je bilo načrtovano, kot prioritete določil vprašanja z višjim tveganjem. Sodišče je pričakovalo, da bo Eurostat preverjanja vprašanj (ali držav članic) z višjim tveganjem izvedel pred preverjanji vprašanj (ali držav članic) z nižjim tveganjem. Pričakovalo je tudi, da bo odkrilo, da je bilo v ciklusu za vprašanja z višjim tveganjem opravljenega več dela kot za vprašanja s srednjim in nizkim tveganjem. Na podlagi takega pristopa bi imele države članice pred zaključkom ciklusa preverjanja na voljo več časa za obravnavo vprašanj z višjim tveganjem, zato bi se število pridržkov v zvezi s temi vprašanji morda zmanjšalo, predvidljivost prispevkov držav članic v proračun EU pa bi bila večja.

Prioritetno preverjanje transverzalnih vprašanj

44 Eurostat je leta 2017 na podlagi informacij, ki jih je zbral pri začetnih preverjanjih, ponovno ocenil stopnjo tveganja in ocenil mogoč vpliv 18 transverzalnih vprašanj, ki jih je opredelil leta 2016 (glej odstavek 39). Na podlagi te analize je dve vprašanji umaknil s seznama, za tri vprašanja, katerih stopnjo tveganja je štel za manjšo, pa je zmanjšal načrtovani obseg dela. Za preostalih 13 vprašanj je potrdil predhodno visoko prioritetno stopnjo, pri čemer je mogoč vpliv štirih od njih ocenil za zelo velik, devetih pa za velik.

45 Eurostat je primerjave med državami za transverzalna vprašanja z visokim tveganjem izvedel, kot je bilo načrtovano. Analiziral je opise virov in metod ocenjevanja BND ter v nekaterih primerih nacionalnim statističnim uradom poslal vprašalnike. Za tri vprašanja z manjšo prioriteto je preverjanja omejil na analiziranje informacij v opisih virov in metod ocenjevanja BND ter pripravil manj poročil o napredku kot za druga vprašanja. Za preostalih 13 transverzalnih vprašanj ni določil specifične prioritete, čeprav je menil, da imajo štiri od njih višje tveganje od ostalih.

46 Sodišče je analiziralo vpliv ukrepov A, ki jih je Eurostat predlagal za transverzalna vprašanja v zvezi s šestimi državami članicami, vključenimi v to revizijo, da bi preverilo, ali se je njegova ocena možnega vpliva v teh državah članicah uresničila. Upoštevalo je tudi ukrepe, ki so bili preoblikovani v pridržke, ko so bile na voljo informacije o njihovem vplivu. Ukrepi, ki jih je analiziralo, so pomenili četrtino vseh ukrepov A, izrečenih za transverzalna vprašanja, kar kaže, kako pomembna so ta vprašanja.

47 Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat ukrepe A predlagal za 14 od 18 transverzalnih vprašanj. Analiza Sodišča je pokazala, da se je velik ali zelo velik mogoč vpliv, ki ga je pričakoval Eurostat, uresničil samo pri enem transverzalnem vprašanju (stanovanjske storitve), ki je imel v šestih državah članicah povprečni vpliv v višini 0,39 % BND. Vpliv ukrepov, izrečenih za preostalih 13 vprašanj, ki so bila opredeljena kot vprašanja z visokim tveganjem, je bil razmeroma majhen (povprečno 0,08 % BND). Poleg tega je 27 % anketiranih nacionalnih statističnih uradov navedlo, da nekatera transverzalna vprašanja niso bila relevantna za vse države članice ali pa so imela na njihove podatke o BND le majhen vpliv. Za nekatera od teh vprašanj so bili izrečeni posebni ali transverzalni pridržki, zato bodo morda še imela bistven vpliv na dokončanje dela, ki poteka.

48 Mogoč vpliv posebnega vprašanja je težko oceniti, preden se začne preverjanje. Eurostat vpliv lažje oceni med ciklusom, ko iz analize opisa virov in metod ocenjevanja BND pridobi več informacij. Vendar te informacije niso privedle do določitve dodatne prioritete za delo.

Določanje prioritet na podlagi stopnje tveganja držav članic

49 Kot je navedeno v odstavku 20, je nameraval Eurostat določiti prioritete za svoja preverjanja glede na stopnjo tveganja posameznih držav članic, in sicer v okviru njihovih portfeljev, ki so bili dodeljeni posameznim referentom. Sodišče je zato pričakovalo, da se bo Eurostat v prvem delu ciklusa prioritetno opravljal preverjanja držav članice z visokim in srednjim tveganjem, preverjanja držav članic z nizkim tveganjem pa opravil v poznejšem delu ciklusa (glej Prilogo III).

50 Sodišče je analiziralo, v kakšnem vrstnem redu so referenti predlagali ukrepe, sprejete na podlagi rezultatov preverjanj, da bi ugotovilo, ali so države članice, ki so pomenile večje tveganje, obravnavali prednostno. Določitev vrstnega reda za ukrepe je eden od ključnih trenutkov v ciklusu preverjanja, saj Eurostat takrat države članice obvesti o ugotovljenih vprašanjih, te pa jih lahko začnejo obravnavati. Ukrepe, predlagane za transverzalna vprašanja, je izključilo, in sicer zato, ker so bili nekateri morda predlagani pozneje v ciklusu preverjanja, saj je bilo treba primerjati različne metodologije držav članic.

51 Sodišče je ugotovilo, da so referenti preverjanja za tri od sedmih držav članic, ki so pomenile veliko tveganje, izvedli zgodaj v ciklusu preverjanja, in sicer pred preverjanji državami članicami v njihovem portfelju, ki so pomenile manjše tveganje. V zvezi z drugimi štirimi državami članicami je ugotovilo, da:

• sta referenta ukrepe za dve državi članici z visokim tveganjem začela predlagati, potem ko sta jih že izrekla za drugi državi članici (eno, i je pomenila majhno, in eno, ki je pomenila z veliko tveganje),
• je v primeru ene države članice, ki je pomenila veliko tveganje, referent hkrati izvajal preverjanja za državo članico, ki je pomenila majhno tveganje, zato je prvi namenil manj časa,
• je referent ukrepe za preostalo državo članico, ki je pomenila veliko tveganjem, začel predlagati razmeroma pozno v ciklusu preverjanja (junija 2017), čeprav v svojem portfelju ni imel drugih držav članic.

52 Na splošno so referenti preverjanja za države članice, ki so pomenile srednje tveganje, izvedli prej kot tista za države članice, ki so pomenila z majhno tveganjem, v enem primeru pa je Sodišče ugotovilo, da je referent, ki je moral preveriti tri države članice (eno, ki je pomenila majhno, in dve, ki sta pomenili srednje tveganje), prioritetno opravljal preverjanje za prvo.

53 Sodišče je ugotovilo, da je bila približno četrtina pridržkov, ki so se nanašali na posamezne transakcije in jih je Eurostat izrekel na koncu ciklusa preverjanja, povezana s štirimi državami članicami, ki niso bile uspešno določene za prioriteto (glej odstavek 51). Nekatera metodološka vprašanja so lahko sicer že po naravi kompleksna in so zanje potrebni pridržki, tudi če se preverjajo prioritetno, vendar bi imele države članice z visokim tveganjem več možnosti, da jih obravnavajo pred zaključkom ciklusa, če bi se jih opredelilo v zgodnejši fazi.

Določitve prioritet z neposrednimi preverjanji

54 Kot je navedeno v odstavku 20, je nameraval Eurostat področja, ki bi jih bilo treba neposredno preverjati, izbrati iz sklopa posebnih področij v zvezi z izračunom BND, ki so izpostavljena velikemu tveganje, ki ga je opredelil z modelom za ocenjevanje tveganja. Pridržal si je pravico, da lahko sestavo sklopa, izbranega z modelom za ocenjevanje tveganja, spremeni na podlagi kvalitativnega razmisleka. V postopku ocenjevanja tveganja so bila določena naslednja najmanjša števila neposrednih preverjanj:

• države članice z nizkim tveganjem: ena,
• države članice s srednjim tveganjem: tri,
• države članice z visokim tveganjem: štiri.

55 Sodišče je preverilo, ali je Eurostat uporabil model za ocenjevanje tveganja, da bi določil sklop področij, ki jih je treba neposredno preveriti, iz njega izbral področja (ali navedel utemeljitev, zakaj jih ni izbral) in izvedel vsaj najmanjše število neposrednih preverjanj, potrebnih za vsako kategorijo tveganja.

56 Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat za določitev sklopa področij, ki jih je treba neposredno preveriti, uporabil model za ocenjevanje tveganja, kot je bilo načrtovano, vendar so se njegovi referenti pri osmih od 28 držav članic odločili, da bodo izvedli neposredna preverjanja za področja, ki niso bila izbrana v dosjejih o ocenjevanju tveganja, da bi dosegli najmanjše število preverjanj. Postopek sicer omogoča kvalitativni razmislek, vendar utemeljitev za to odločitev ni bila evidentirana. Eurostat zato ni imel pregleda nad razlogi referentov za spreminjanje rezultatov ocenjevanja tveganja in ni mogel analizirati možnosti za izboljšanje modela, in sicer tako tako, da bi nekatere od teh razlogov spremenil v merila tveganja.

57 Eurostat je izvedel vsaj najmanjše število neposrednih preverjanj, ki so bila potrebna glede na stopnjo tveganja posamezne države članice, kar kaže, da je dobro zajel tvegana področja ter dodelil več časa in virov za neposredna preverjanja v državah članicah, ki so pomenila veliko tveganje, tako, kot je bilo načrtovano. Za 11 od 28 držav članic je izvedel večje število neposrednih preverjanj, kot je bilo zahtevano, pri čemer je izbral eno do štiri dodatna področja za preverjanje.

Določanje prioritet pri ukrepih

58 Eurostat ni določil ali navedel, kakšno stopnjo prioritete naj nacionalni statistični uradi dodelijo bolj tveganim ukrepom, ki bi lahko imeli večji vpliv, na primer tako, da bi jih pozval, naj delo začnejo opravljati prej, ali določil zgodnejše roke. Uradi so morali vrstni red, v katerem bodo obravnavali ukrepe, določiti sami na podlagi rokov, dogovorjenih z Eurostatom.

59 Ker Eurostat ni navedel, katera vprašanja so prednostna, se lahko nacionalni statistični urad odločijo, da bodo vire dodelili ukrepom, ki jih je lažje obravnavati, kompleksnejše ukrepe, ki zahtevajo več bistvenih metodoloških sprememb, pa odložijo. Po mnenju Eurostata je smiselno domnevati, da so ukrepi, spremenjeni v pridržke, nanašajo na kompleksnejša in/ali obsežnejša vprašanja kot točke, ki jih je mogoče hitreje obravnavati in zaključiti.

Eurostat je državam članicam zagotovil ustrezno podporo za obravnavo vprašanj z visokim tveganjem, vendar se ni pravočasno odzval na vprašanje globalizacije

Podpora in smernice za nacionalne statistične urade

60 Eurostat bi moral nacionalnim statističnim uradom zagotoviti ustrezno podporo in smernice, da bi državam članicam omogočil pravočasno obravnavanje vprašanj z visokim tveganjem.

61 Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat na splošno uspešno podpiral nacionalne statistične urade pri njihovih prizadevanjih za obravnavo transverzalnih vprašanj, in sicer predvsem tako, da je v strokovni skupini za BND vzpostavil podskupine za pojasnjevanje metodoloških vidikov, usklajeval delo za oblikovanje smernic z drugimi enotami Eurostata in mednarodnimi organizacijami, organiziral delavnico ter začel izvajati pilotni projekt za analizo dejavnosti multinacionalnih družb. Pripravil je poročila o napredku in končna poročila z informacijami o delu, ki ga je opravil za obravnavo teh vprašanj, in rešitvah, ki so jih sprejeli različni nacionalni uradi.

62 Nacionalni statistični uradi, ki so se odzvali na anketo Sodišča, so cenili podporo, smernice in informacije, ki jih je Eurostat zagotovil v ciklusu preverjanja. Vsi so poročali, da so z Eurostatom odlično ali dobro sodelovali, 88 % pa se jih je strinjalo, da je Eurostat v večini primerov zagotovil ustrezne in pravočasne smernice. Vsi so se tudi strinjali, da je zagotovil dovolj informacij o obsegu in napredku svojih preverjanj.

63 Dva nacionalna statistična urada sta poudarila, da je Eurostat smernice za dnevnice zagotovil po izreku pridržka namesto pred njim, kar velja tudi za marže na trgovalna finančna sredstva. Nacionalni statistični uradi so tudi predlagali, naj Eurostat zagotavlja jasnejše in/ali bolj praktične smernice, organizira več dvostranskih srečanj referentov in uradov ter zagotovi več tehnične podpore.

Odziv Eurostata na izzive globalizacije

64 Globalizacija pomeni, da podjetja svoje dejavnosti organizirajo na mednarodni ravni, operacije ali sredstva pa preselijo, da bi izkoristila ugodne davčne režime. Pravilno upoštevanje teh dejavnosti v izračunih BND je za Eurostat in nacionalne statistične urade zahtevno, saj posamezni urad vidi samo gospodarske dejavnosti organizacij, ki delujejo v njegovi jurisdikciji.

65 Sodišče je preverilo, ali se je Eurostat na to vprašanje pravočasno odzval in ali je s svojim pristopom (zagotavljanje smernic in podpore nacionalnim statističnim uradom, nazadnje pa izrek pridržka) uspešno pridobil sprejemljivo zagotovilo glede ustreznosti sistemov nacionalnih računov, vzpostavljenih za merjenje vpliva globalizacije na BND.

66 Sodišče je ugotovilo, da so se vprašanja v zvezi z merjenjem dejavnosti multinacionalnih družb v nacionalnih računih pojavila, preden se je začel ciklus preverjanja BND v obdobju 2016–2019, in bi jih Eurostat lahko obravnaval že prej. Že leta 2011 je bilo iz več znakov razvidno, da bodo globalizacija in z njo povezane spremembe računovodskih okvirov znatno vplivale na nacionalne račune in da bo potrebna podrobnejša analiza za opredelitev praktičnih rešitev, kot je profiliranje multinacionalnih družb, usklajeno na ravni EU (glej okvir 4).

67 Eurostat je opredelil tveganje, povezano z globalizacijo, in je v zvezi z nekaterimi njenimi vidiki državam članicam že zagotovil podporo, vendar do leta 2016 ni vzpostavil sistema, ki bi jim pomagal odkrivati selitve dejavnosti multinacionalnih družb in bi zagotovil uspešno sodelovanje med državami članicami za lažje profiliranje takih družb.

68 Irska je julija 2016 v podatkih o BND za leto 2015 poročala o 24-odstotnem (39 milijard EUR) povečanju v primerjavi z letom 2014 zaradi selitve sredstev nekaj velikih multinacionalnih družb. Eurostat je preučil metodologijo, s katero je Irska pridobila podatke o BND, o katerih je poročala, Odbor za BND pa je podatke potrdil.

69 Po opredelitvi tega vprašanja na Irskem je začel Eurostat vprašanje dejavnosti multinacionalnih družb obravnavati bolj praktično. Vzpostavil je nove delovne skupine o tej temi ter uvedel projekte za zbiranje informacij in pilotni projekt (glej odstavek 60), da bi lažje ugotovil, kako zanesljivo je evidentiranje globalizacijskih vprašanj v podatkih o BND in kakšni problemi so povezani s tem. Predlagal je tudi, naj se uvede sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje prestrukturiranja multinacionalnih družb. Če bi te pobude uvedel prej, bi nacionalnim statističnim uradom omogočil, da bi ustrezne informacije od multinacionalnih družb pridobile v zgodnji fazi.

70 Eurostat je na koncu ciklusa preverjanja zaključil, da morajo vse države članice opraviti dodatno delo na področju vprašanj, povezanih z globalizacijo. Komisija je v ta namen izrekla transverzalni pridržek z rokom septembra 2022, ki je zaradi kompleksnosti in širokega obsega najpomembnejši od petih transverzalnih pridržkov, izrečenih na koncu ciklusa preverjanja v obdobju 2016–2019 (glej Prilogo V). Drugi štirje transverzalni pridržki se nanašajo na podatke o BND od leta 2010 naprej, za pridržek v zvezi z globalizacijo pa se je Komisija odločila, da ga bo omejila na čas od leta 2018 naprej.

71 Zaradi omejitve obdobja uporabe tega pridržka so slabše primerljivost, zanesljivost in izčrpnost podatkov držav članic o BND, ki so bili sporočeni za obdobje od leta 2010 do leta 2017¹³. Nekatere države članice v svojih nacionalnih računih pred letom 2018 tega pojava morda niso ustrezno upoštevale, druge (kot je Irska) pa so za to obdobje predložile zanesljive podatke.

72 Komisija (Eurostat in GD BUDG) je omejitev obdobja utemeljila tako, da se je sklicevala na praktične težave pri pridobivanju potrebnih informacij od multinacionalnih družb za leta pred tem. Menila je, da proračunska negotovost zaradi dolgo neodpravljenih pridržkov v zvezi z BND ni sorazmerna z mogočim vplivom na BND¹⁴. Uporaba načela stroškovne učinkovitosti je pri odločitvah o obsegu pridržkov sicer utemeljena, vendar bi morala temeljiti na ustreznih informacijah o mogočem vplivu obravnavanega vprašanja. Komisija je navedla, da je pri svoji odločitvi upoštevala pilotni projekt Eurostata v zvezi z multinacionalnimi družbami, pri katerem ni bilo ugotovljenih večjih izkrivljanj BND. Vendar se je pilotni projekt nanašal na majhen vzorec multinacionalnih podjetij in le na eno leto (2016), s čimer niso bili zagotovljeni zadostni dokazi za leta pred letom 2018.

73 Več znakov kaže, da je globalizacija znatno vplivala na nacionalne račune pred letom 2018, kar bi lahko privedlo do sprememb BND. Tako so na primer tri države članice Eurostatu leta 2017 poročale, da so od leta 2010 opazile specifične primere selitev podjetij s precejšnjimi sredstvi (več kot 100 milijonov EUR) v državo ali iz nje. Ena od teh držav je septembra 2021 predložila informacije o znatnih revizijah svojih podatkov o BND v okviru treh pridržkov v zvezi z BND, vključno s pridržkom glede globalizacije (ki je bil takrat delno izveden). Skupni vpliv teh treh pridržkov se je med letoma 2010 in 2019 gibal od –2,0 % (2010) do 16,3 % BND (2012).

74 Sodišče je v letnem poročilu za leto 2020 priporočilo, naj v primeru, da bi se učinek umika tega pridržka med državami članicami bistveno razlikoval, Komisija ponovno oceni kakovost podatkov o BND iz prejšnjih let, da bi se proračunski organ seznanil z morebitnimi posledicami spremenjenih statističnih podatkov, ki iz tega izhajajo, za proračun prihodkov od leta 2010. Komisija tega priporočila ni sprejela, ker je menila, da je časovni okvir pridržka v zvezi z globalizacijo (za čas od leta 2018 naprej) ustrezen.

75 Skoraj polovica nacionalnih statističnih uradov, ki so se odzvali na anketo Sodišča, je menila, da obseg transverzalnega pridržka v zvezi z globalizacijo ne zagotavlja primerljivosti, zanesljivosti in izčrpnosti podatkov držav članic o BND. Med razlogi za to so navedli kompleksnost in posebno naravo tega vprašanja (razlog je pomembnejši za države s konkurenčnimi davčnimi režimi), majhno število zajetih multinacionalnih družb ter dejstvo, da pridržek ne vključuje časa pred letom 2018, zaradi česar bi se lahko zmanjšala primerljivost ocen držav članic o BND.

Ciklus preverjanja BND je bil dokončan, kot je bilo načrtovano, vendar so nekatere slabosti vplivale na njegovo učinkovitost

Komisija je preverjanja v splošnem končala, kot je bilo načrtovano, in pravočasno sporočila njihove rezultate

76 Predvidljivost prispevkov iz naslova BND je odvisna od pravočasnosti ciklusa preverjanja in od tega, kako hitro Komisija države članice obvesti o njegovih rezultatih (popravkih plačanih prispevkov) glede na rok za plačilo prispevkov. Sodišče je preverilo, ali je Eurostat ciklus preverjanja BND končal, kot je bilo načrtovano (leta 2019), in ali je GD BUDG države članice o popravkih njihovih prispevkov iz naslova BND obvestil pravočasno, da jim je omogočil uspešno proračunsko načrtovanje.

77 Kljub velikemu številu metodoloških vprašanj, ki so bila povezana z uvedbo novega računovodskega okvira (ESR 2010), je Eurostat pravočasno zaključil načrtovana preverjanja za ciklus 2016–2019, in sicer za vse države razen za Francijo. Razlog za to je bila pozna predložitev francoskega opisa virov in metod ocenjevanja BND (glej odstavek 15). Vendar še vedno obstajajo nerešena vprašanja v obliki pridržkov, zaradi katerih se preverjanja niso končala ob uradnem zaključku ciklusa preverjanja (glej odstavka 07 in 08).

78 Komisija je kot rezultat preverjanj izrekla približno 1 200 ukrepov in 300 pridržkov, kar je več kot v prejšnjem ciklusu preverjanja (glej sliko 4). Pridržki so povezani s podatki o BND za več kot deset let in lahko znatno vplivajo na prihodnje prispevke države članic. Države članice bi morale vse te pridržke obravnavati najpozneje septembra 2022. Eurostat je večino pridržkov, povezanih s prejšnjim ciklusom preverjanja (večinoma z vplivom na podatke iz obdobja 2002–2010) umaknil do leta 2017.

79 V zvezi s komuniciranjem je Sodišče ugotovilo, da je GD BUDG države članice pravočasno obvestil o popravkih prispevkov iz naslova BND, predvsem ker je bilo zaradi sprememb zadevne zakonodaje EU na voljo več časa za plačilo.

80 Zaradi spremembe uredbe EU o dajanju lastnih sredstev na razpolago¹⁵ leta 2016 je bilo od dneva, kot je GD BUDG države članice obvestil o zneskih za plačilo (1. februarja vsakega leta), do dneva, ko so morale države te zneske dati na razpolago (1. junija istega leta), na voljo več časa. Z novo spremembo uredbe, ki je bila sprejeta aprila 2022¹⁶, se je rok za dajanje popravkov lastnih sredstev iz naslova BND na razpolago znova podaljšal, in sicer z junija istega leta na marec prihodnjega leta. Sodišče je spremembo podprlo, saj se je zaradi nje proračunska negotovost za države članice dodatno zmanjšala, za proračun EU pa je bila nevtralna¹⁷.

81 Nacionalni organi, odgovorni za dajanje lastnih sredstev na razpolago za proračun EU, so v anketi Sodišča potrdili, da so ob upoštevanju spremembe uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago iz leta 2022 informacije o popravkih, ki jih zagotovi Komisija, pravočasne in zadostne za uspešno proračunsko načrtovanje na nacionalni ravni (po mnenju 9 od 10 nacionalnih organov, ki so se odzvali na anketo).

Eurostat je preveril veliko vprašanj, za katera se je izkazalo, da imajo majhen vpliv na BND

82 Za boljšo učinkovitost se za preverjanja vprašanj, za katera je verjetno, da bodo imela velik vpliv na BND, lahko uporabi prag pomembnosti. Eurostat je za ciklus preverjanja v obdobju 2016–2019 uvedel prag pomembnosti v višini 0,1 % BND. Menil je, da za vprašanja z vplivom pod tem pragom nadaljnji ukrepi niso potrebni. Sodišče je preučilo, na kakšni podlagi je Eurostat prag pomembnosti določil v višini 0,1 % BND in v kakšnem obsegu se je odražal v njegovih preverjanjih.

Raven praga pomembnosti

83 Eurostat praga pomembnosti v višini 0,1 % BND ni izbral na podlagi nobenega posebnega modela ali zgleda iz mednarodne statistične prakse. Pregled literature in anketa nacionalnih statističnih uradov, ki ju je opravilo Sodišče, sta pokazala, da se pojem pomembnosti v statistiki ne uporablja pogosto. Uporaba praga je utemeljena zaradi edinstvene narave ciklusa preverjanja BND, saj je treba s slednjim zagotoviti kakovost statističnih podatkov glede na njihov finančni učinek na prispevke držav članic v proračun EU. Predlagana raven pomembnosti je bila predstavljena Odboru za BND, ta pa se je strinjal z njeno uporabo, da bi na ta način zagotovili uporabo načela stroškovne učinkovitosti (glej odstavka 05 in 17).

84 Eurostat se je odločil za prag pomembnosti v višini 0,1 % BND, kar kaže, da podatke o BND skrbno preverja in ima majhno toleranco za netočnosti in metodološke slabosti, ki se lahko odkrijejo v ciklusu preverjanja. V literaturi, ki jo je pregledalo¹⁸ Sodišče, je poudarjeno, da so nacionalni računi zelo kompleksen nabor gospodarske statistike. Ker združujejo izjemno veliko število notranjih in zunanjih virov podatkov, ki zajemajo različne dele gospodarstva, za izračun BND in drugih ključnih kazalnikov, je težko zagotoviti zelo visoko raven natančnosti. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v učbeniku o nacionalnih računih¹⁹ navaja, da bi bilo iluzorno trditi, da stopnja natančnosti pri ravneh BND znaša manj kot nekaj odstotnih točk. Pri nekaterih komponentah BND je lahko implicitni odklon (merilna napaka) pri ocenjenih podatkih veliko višji od 0,1 %.

85 V gospodarstvih, ki imajo v primerjavi s povprečjem EU razmeroma majhen BND, vendar so izpostavljena svetovnemu gospodarstvu, 0,1-odstotni prag dejansko pomeni, da bi bila pomembna skoraj vsaka finančna transakcija ali dejavnost velikih mednarodnih družb. Leta 2019 je na primer prag pomembnosti na Malti znašal 13 milijonov EUR, v Nemčiji pa je bil skoraj tristokrat višji (3,6 milijarde EUR). Glede na to so lahko prizadevanja, potrebna za preiskavo vprašanj nad pragom pomembnosti, nesorazmerna z viri, ki so na voljo v nekaterih državah članicah.

86 V odgovorih na anketo Sodišča je 85 % nacionalnih statističnih uradov menilo, da je 0,1-odstotni prag pomembnosti ustrezen, 11 % pa, da je prenizek. 39 % anketirancev je navedlo, da je bil ciklus preverjanja delno učinkovit (35 %) ali neučinkovit (4 %). Pri odgovoru, da je bil delno učinkovit, je bil najpogosteje (90 % primerov) naveden razlog, da je Eurostat v preverjanja vključil preveč vprašanj z majhnim vplivom na BND.

Uporaba praga pomembnosti

87 Sodišče je pričakovalo, da bo Eurostat prag pomembnosti uporabil vedno, ko bo imel dovolj informacij za razumno oceno mogočega vpliva na BND. S tem bi odpravil podrobna preverjanja vprašanj, za katera se lahko pokaže, da so nepomembna.

88 V skladu s postopki Eurostata je treba prag pomembnosti upoštevati v več fazah ciklusa preverjanja. Državam članicam ni treba ukrepati, če dokažejo, da vpliv vprašanja ni pomemben (glej tabelo 1):

89 Sodišče je ugotovilo, da so se nacionalni statistični uradi pri pripravi opisov virov in metod ocenjevanja BND na splošno odločili za opis komponent BND v celoti, ne glede na pomembnost. Ker opise virov in metod ocenjevanja BND uporabljajo najrazličnejši deležniki (vključno z Eurostatom), ki imajo različne interese za predstavljene informacije, je to razumen pristop za obravnavo njihovih potreb.

90 Ko so referenti Eurostata analizirali opise virov in metod ocenjevanja BND, da bi odkrili pomanjkljivosti, ter nacionalne statistične uradi prosili za pojasnilo, pomembnosti niso upoštevali, razen če so uradi ta podatek izrecno navedli. V primeru šestih držav članic, ki jih je izbralo Sodišče, so referenti po analizi opisov virov in metod ocenjevanja BND nacionalnim statističnim uradom zastavili več kot 1 100 vprašanj, da bi razjasnili nekatere vidike. Večina vprašanj je bila razjasnjenih, preden bi bili zanje izrečeni ukrepi, ker so nacionalni statistični uradi bodisi predložili zahtevane informacije bodisi dokazali, da je vprašanje nepomembno. Za preostala vprašanja (približno četrtino) so bili izrečeni ukrepi, nekateri od njih pa so bili pozneje spremenjeni v pridržke (glej sliko 5).

91 V zvezi z ukrepi, ki jih je preučilo Sodišče, referenti niso ocenili morebitnega vpliva na BND z uporabo obstoječih informacij iz opisa virov in metod ocenjevanja BND (kot je pomembnost zadevne komponente BND), javnih informacij ali drugih dokumentov in poročil, ki jih ima na voljo Eurostat. S postopki Eurostata za preverjanje se od referentov ni zahtevalo, da od nacionalnih statističnih uradov sistematično zbirajo predhodne informacije o pričakovanem vplivu ukrepov. Od šestih držav članic, ki jih je izbralo Sodišče, je tovrstne predhodne informacije za vse ukrepe predložila samo Nizozemska, drugi nacionalni statistični uradi pa so jih predložili le v redkih primerih. Razlog za to bi bil lahko, da je vpliv ukrepa težko nedvoumno dokazati, dokler ni rešeno metodološko vprašanje, na podlagi katerega je bil ukrep izrečen.

92 Da bi Sodišče ugotovilo, ali so bile te predhodne ocene mogočega vpliva zanesljive, je zbralo najnovejše informacije, ki so bile na razpolago za končne ocene šestih držav članic. Končni vpliv 75 % ukrepov, za katere so nacionalni statistični uradi napovedali, da bodo imeli nepomemben vpliv, je bil dejansko pod pragom pomembnosti, kar kaže, da so bile predhodne ocene precej zanesljive. V primerih, ko je Eurostat prejel take ocene, so referenti nadaljevali s preverjanji in prosili za dodatne informacije, dokler niso menili, da je bilo metodološko vprašanje ustrezno obravnavano in so nacionalni statistični uradi predložili vse informacije o končnem vplivu na BND.

93 V primeru šestih držav članic, ki jih je analiziralo Sodišče, je Eurostat prag pomembnosti večinoma uporabil v končni fazi preverjanj ukrepov, da bi odločil, ali morajo nacionalni statistični uradi revidirati podatke o BND, da bi obravnavali opredeljene slabosti. Ta pristop je vplival na učinkovitost ciklusa preverjanja, saj so Eurostat in nacionalni statistični uradi vire uporabljali za reševanje vprašanj, za katera glede na predhodne informacije ni bilo verjetno, da bodo pomembna.

94 Sodišče je s podporo neodvisnih strokovnjakov podrobneje analiziralo 15 ukrepov. Ugotovilo je, da so informacije, ki jih je imel Eurostat na voljo, ko je izrekal ukrepe (ali kmalu zatem), referentom omogočale, da se odločijo, ali bodo vprašanje nadalje obravnavali. Te informacije so bile javno objavljene, predstavljene v opisih virov in metod ocenjevanja BND ali pa so jih nacionalni statistični uradi predložili kmalu po izreku ukrepov. V okviru 5 so primeri ukrepov, pri katerih so bile take informacije zlahka dostopne in katerih vpliv verjetno ne bi bil znaten.

95 V anketi Sodišča je večina nacionalnih statističnih uradov delovno obremenjenost, povezano z zahtevami Eurostata po pojasnilih ter njegovimi ukrepi in pridržki, ocenilo kot veliko ali zelo veliko (glej sliko 6).

Končni vpliv ukrepov in pridržkov

96 Informacije o končnem vplivu ukrepov in pridržkov bi Eurostatu omogočile, da oceni učinkovitost svojega pristopa k preverjanju in sprejme odločitve v zvezi z upravljanjem na tem področju, kar bi lahko vključevalo izpopolnitev ocene tveganja ali načina uporabe praga pomembnosti. Sodišče je ugotovilo, da Eurostat ni pripravil pregleda vpliva ukrepov na BND. Informacije o vplivu pridržkov so bile zagotovljene za omejeno število primerov v dosjeju o pregledu, ki je vseboval podrobnosti o vseh pridržkih.

97 Sodišče je analiziralo razpoložljive informacije o vplivu 130 ukrepov A, izrečenih za izbranih šest držav članic, in čas, potreben za njihovo obravnavo. Analiza je pokazala, da je imelo 106 ukrepov, katerih končni vpliv je bil znan, srednji vpliv v višini 0,02 % BND, 75 % ukrepov pa je bilo nepomembnih. Za zaključek več kot polovice od 130 ukrepov sta bili potrebni vsaj dve leti, 24 ukrepov pa je bilo v času revizije še vedno nerešenih v obliki pridržkov, kar kaže, da so morali nacionalni statistični uradi v zvezi z njimi opraviti precej dela. Na sliki 7 je prikazan vpliv 106 ukrepov, za katere je bila ta informacija na voljo v času revizije, in čas, potreben za njihovo obravnavo.

98 Eurostat ima seznam vprašanj, ki so bila v ciklusih preverjanja opredeljena kot nepomembna (na podlagi vprašanj, ukrepov ali preverjanj). Od držav članic zahteva, da seznam v vsakem ciklusu preverjanja pregledajo, tako da za vsako vprašanje preverijo, ali je njegov mogoči vpliv še vedno pod pragom pomembnosti. To lahko za nacionalne statistične urade pomeni dodatno breme, saj morajo posodobiti informacije o vprašanjih, ki so prej veljala za nepomembna. Eurostat je aprila 2022 po reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, sprejel ukrepe, da bi zmanjšal število vprašanj na seznamu in poenostavil proces odstranjevanja vprašanj v prihodnjih ciklusih preverjanja.

99 Sodišče je z analizo vpliva 39 pridržkov, ki so bili umaknjeni do konca leta 2021 (od skupaj 300 pridržkov), ugotovilo, da je imelo 41 % od njih nepomemben vpliv, njihov srednji vpliv pa je znašal 0,15 %. To kaže, da se s pridržki običajno obravnavajo vprašanja z malce večjim vplivom od ukrepov, ki so bili zaključeni v ciklusu preverjanja.

Neučinkovitosti v ciklusu preverjanja, povezane z uporabljenimi orodji za dokumentiranje

100 Sodišče je analiziralo orodja za dokumentiranje, ki jih je Eurostat uporabil za preverjanja, da bi ocenilo, ali so olajšala izvajanje ciklusa preverjanja in pregled njegovih rezultatov za izboljšanje učinkovitosti in omejitev upravnega bremena.

101 Ugotovilo je, da so nacionalni statistični uradi ključne informacije za Eurostatovo analizo navedli v več vrstah dokumentov, pri čemer so uporabili predloge v programih Microsoft Word in Excel. Referenti Eurostata so preverjanja evidentirali v Wordovih in Excelovih datotekah, nacionalnim statističnim uradom pa po elektronski pošti pisali v zvezi z vprašanji, ukrepi in pridržki ter da so spremljali njihovo delo.

102 Zaradi izjemno velikega števila dokumentov in orodij je nastal zapleten sistem, v katerem so morali referenti spremljati in posodabljati vse ustrezne informacije v zvezi z državami in vprašanji, za katere so bili odgovorni. Zaradi tega sistema so pregledovalci, notranji/zunanji revizorji in drugi uslužbenci Eurostata težko našli in analizirali ustrezne informacije, ne da bi se posvetovali z referenti. Čeprav so se za skladen pristop uporabljale predloge, je Sodišče našlo nekaj razlik v tem, kako so nacionalni statistični uradi predložili ustrezne informacije in kako so referenti Eurostata evidentirali svoje delo (glej okvir 6), zaradi česar sta ogroženi učinkovitost in skladnost Eurostatove notranje revizije.

103 Referenti Eurostata so morali nacionalnim statističnim uradom pojasniti več vprašanj, kar ne bi bilo potrebno, če bi imeli bolj standardizirano orodje s podporo integriranega informacijskega sistema, prilagojenega za preverjanja BND. Pomanjkljivost orodij, ki jih je uporabljal Eurostat, je tudi, da so ponujala omejene možnosti na področju samodejnega preverjanja in opomnikov za spremljanje ukrepov. Sodišče je ugotovilo, da referenti Eurostata niso imeli enotnega pristopa k pošiljanju opomnikov nacionalnim statističnim uradom, s katerimi bi se lahko izboljšala pravočasnost, saj se roki včasih niso upoštevali.

104 Neučinkovitosti, povezane z orodji za dokumentiranje, vplivajo na pravočasnost preverjanja, saj je za izvajanje ročnih preverjanj, pošiljanje opomnikov, iskanje ustreznih informacij pri pregledovanju ukrepov itd. potreben čas. Zaradi tega lahko pride do zamud pri obravnavi ukrepov in izvajanju potrebnih revizij podatkov o BND.

Zaključki in priporočila

105 Ciklus preverjanja bruto nacionalnega dohodka (BND) v obdobju 2016–2019 sta zaznamovala uvedba novega računovodskega okvira za nacionalne račune (ESR 2010) in znatna sprememba pristopa Eurostata k preverjanju, ki je prvič temeljil na formalizirani oceni tveganja in vključeval uporabo praga pomembnosti. Zaradi teh sprememb je Eurostat lahko opredelil in zmanjšal tveganja za zbiranje podatkov o BND, tako da se je s preverjanji osredotočil na najpomembnejša vprašanja, vendar teh novih elementov ciklusa preverjanja ni v celoti izkoristil za boljšo ciljno usmerjenost prizadevanj Eurostata in nacionalnih statističnih uradov, da bi pravočasno obravnavali vprašanja z višjim tveganjem.

106 Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat oceno tveganja dobro zasnoval in z njo opredelil vprašanja z visokim tveganjem, ki vplivajo na izračun BND, vendar rezultatov ni v celoti izkoristil, da bi določil prioritete za preverjanje transverzalnih vprašanj in držav članice z visokim tveganjem. Neposredna preverjanja je izvajal v skladu s stopnjo tveganja posamezne države članice, vendar referenti v nekaterih primerih niso evidentirali utemeljitve za preverjanje področij, ki niso izhajala iz ocene tveganja. Eurostat ni določil prednostne ravni ukrepov na podlagi tveganj in o njej ni obvestil nacionalnih statističnih uradov, zato se poveča tveganje, da bodo metodološka vprašanja z večjim vplivom obravnavana pozneje kot tista z manjšim vplivom, zaradi česar bi se zmanjšala predvidljivost prispevkov držav članic v proračun EU (glej odstavke 36–59).

Priporočilo 1 – Določiti večjo prioriteto za vprašanja z visokim tveganjem

Komisija – Eurostat naj:

1. v primeru več transverzalnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati, da prioriteto delu za obravnavo tistih, za katere je najverjetneje, da bodo imela v večini držav članic zelo velik vpliv, vprašanja z manjšim mogočim vplivom pa obravnava pozneje v ciklusu preverjanja ali v prihodnjih ciklusih;
2. sistematično daje prioriteto preverjanjem za države članice z visokim tveganjem, in sicer tako, da zagotovi, da se v ciklusu preverjanja izvedejo čim prej;
3. v primerih, ki vključujejo kvalitativni razmislek, bolje dokumentira razloge za izbiro področij za neposredno preverjanje in te razloge analizira, da bi ugotovila, ali bi bilo treba v obstoječo oceno tveganja vključiti dodatna ustrezna merila;
4. v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi analizira načine za boljšo določitev prioritete za delo v zvezi z ukrepi ter pri tem upošteva njihovo stopnjo tveganja.

Ciljni rok za izvedbo: 2025 (začetek ciklusa preverjanja po ciklusu v obdobju 2020–2024).

107 Na splošno je Eurostat nacionalne statistične urade ustrezno podpiral pri prizadevanjih, da bi obravnavali transverzalna vprašanja z visokim tveganjem, čeprav je v dveh primerih potrebne smernice zagotovil z zamudo. Globalizacija kot vprašanje, ki pomeni veliko tveganje, je bila najpomembnejše transverzalno vprašanje v ciklusu preverjanja v obdobju 2016–2019, Eurostat je začel izvajati več pobud na področju globalizacije, vendar se na to novo vprašanje ni odzval pravočasno, obdobje uporabe ustreznega transverzalnega pridržka pa je omejil brez zadostnih dokazov o njegovem morebitnem vplivu. O vplivu globalizacije na podatke o BND pred letom 2018 zato ni sprejemljivih zagotovil. Sodišče je v zvezi s tem vprašanjem v letnem poročilu za leto 2020 priporočilo, naj Komisija ponovno oceni kakovost podatkov o BND za predhodna leta, če se vpliv umika pridržka v zvezi z globalizacijo med državami članicami znatno razlikuje (glej odstavke 60–75).

Priporočilo 2 – Izboljšati pravočasnost podpore, ki se zagotavlja državam članicam, in bolje utemeljiti odločitev o omejitvi obdobja uporabe pridržkov

Komisija – Eurostat naj:

1. hitro ukrepa, kadar je opredeljeno novo vprašanje z visokim tveganjem, ter nacionalnim statističnim uradom pravočasno zagotovi smernice in podporo;
2. v primerih, v katerih se je treba odločiti za omejitev obdobja uporabe prihodnjih pridržkov, izvede skrbno analizo stroškovne učinkovitosti na podlagi zadostnih kvantitativnih in/ali kvalitativnih informacij ter specifičnega tveganja v posamezni zadevni državi članici.

Ciljni rok za izvedbo: 2025 (začetek ciklusa preverjanja po ciklusu v obdobju 2020–2024).

108 Ciklus preverjanja je bil v splošnem dokončan leta 2019, kot je bilo načrtovano. Komisija je državam članicam pravočasno zagotovila informacije o popravkih na podlagi preverjanj BND, pri čemer je upoštevala nedavne zakonodajne spremembe, zaradi katerih se je podaljšal rok za dajanje prispevkov v proračun EU na voljo. To omogoča uspešnejše proračunsko načrtovanje na nacionalni ravni (glej odstavke 76–81).

109 Vendar so bila na koncu ciklusa še vedno nerešena številna vprašanja v obliki pridržkov, kar bi lahko vplivalo na prihodnje prispevke držav članic. Eurostat je za ciljno usmerjanje preverjanj uporabljal prag pomembnosti, vendar je preveril veliko vprašanj, za katera se je izkazalo, da imajo majhen vpliv na BND. Razpoložljive informacije o mogočem vplivu je mogoče bolje izkoristiti, da bi taka vprašanja zaključil v zgodnejši fazi. Poleg tega so bile v ciklusu preverjanja neučinkovitosti, povezane z uporabljenimi orodji za dokumentiranje preverjanj (glej odstavke 82–104).

Priporočilo 3 – Dodatno izboljšati učinkovitost ciklusa preverjanja

Komisija – Eurostat naj:

1. analizira ustreznost sedanje ravni praga pomembnosti na podlagi izkušenj z izrekanjem in zaključevanjem/umikanjem ukrepov in pridržkov v ciklusu preverjanja v obdobju 2016–2019;
2. v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi analizira, kako v delo v zvezi z ukrepi bolje vključiti koncept pomembnosti, pri čemer naj, kadar je to ustrezno, upošteva morebitni vpliv na BND. Ta koncept naj upošteva čim prej v postopku preverjanja, da bi bilo mogoče zaključiti ukrepe;
3. analizira možnost za izboljšanje obstoječih orodij ali uvedbo novih informacijskih orodij, ki bi v realnem času omogočila integrirano spremljanje vseh ustreznih informacij o opisih virov in metod ocenjevanja BND, načrtovanih in končanih preverjanjih, ukrepih in pridržkih (uporabljali bi jih referenti in vodstvo Eurostata, po potrebi pa tudi uslužbenci nacionalnih statističnih uradov).

Ciljni rok za izvedbo: 2025 (začetek ciklusa preverjanja po ciklusu v obdobju 2020–2024).

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Jan Gregor, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 26 oktobra 2022.

Priloge

Priloga I – Prispevki držav članic iz naslova BND v proračun EU za leto 2021 (v milijardah EUR)

Priloga II – Ključni procesi pri izračunu lastnih sredstev iz naslova BND

Priloga III – Okvirni časovni razpored Eurostatovega ciklusa preverjanja v obdobju 2016–2019

Priloga IV – Seznam transverzalnih vprašanj z visokim tveganjem

Priloga V – Transverzalni pridržki

Kratice

BDP: bruto domači proizvod

BND: bruto nacionalni dohodek

DDV: davek na dodano vrednost

ESR: Evropski sistem računov

Eurostat: Statistični urad Evropske unije

GD BUDG: Generalni direktorat Evropske komisije za proračun

Vprašalnik GIAQ: vprašalnik za oceno opisa virov in metod ocenjevanja BND

Glosar

Bruto domači proizvod: standardno merilo bogastva države na podlagi skupne vrednosti blaga in storitev, proizvedenih v njej (običajno v enem letu).

Bruto nacionalni dohodek: standardno merilo bogastva države, ki temelji na dohodku iz domačih virov in tujine.

Ciklus preverjanja BND: preverjanje statističnih virov in metod, uporabljenih za izračun BND v izbranem obdobju.

Nacionalni računi: nabor statističnih podatkov, v katerem so zbrane informacije o gospodarski dejavnosti države.

Odbor za BND: odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic pod predsedstvom predstavnika Komisije, ki je Komisiji pomagal pri preverjanju BND in izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Obstajal je do leta 2019.

Opis virov in metod ocenjevanja BND: seznam postopkov, statističnih podatkov in drugih elementov, ki se uporabljajo za izračun BND.

Prag pomembnosti: meja, ki jo Eurostat uporablja za odločanje o pomembnosti vprašanj skladnosti in kakovosti, ki jih odkrije pri preverjanjih BND.

Pridržek v zvezi z BND: točka, v zvezi s katero je Komisija obvestila državo članico, da mora spremeniti metodologijo, ki jo uporablja za zbiranje številčnih podatkov o BND. Pridržki se od ukrepov razlikujejo po tem, da je mogoče zadevne podatke o BND revidirati tudi po zakonskem štiriletnem roku.

Primerjava med državami: podrobna primerjalna analiza rešitev, ki so jih sprejele države članice, da bi obravnavale vsem skupno vprašanje.

Procesna tabela BND: način prikazovanja številčnih informacij v posamezni fazi procesa izračuna BND, od statističnih virov do končnih nacionalnih računov.

Standardna revizija: spremembe nacionalnih računov za vključevanje novih virov podatkov in večjih sprememb statistične metodologije.

Strokovna skupina za BND: odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic pod predsedstvom predstavnika Komisije, ki je leta 2019 prevzel nekatere dolžnosti Odbora za BND.

Transverzalni pridržek: pridržek v zvezi z BND, ki se nanaša na presečno vprašanje in zahteva primerjalno analizo rešitev, ki so jih sprejele države članice.

Transverzalno vprašanje: vidik nacionalnih računov, ki ga Eurostat vidi kot problematičnega v vseh državah članicah.

Vprašalnik o BND: letni vprašalnik, predložen Eurostatu, ki vsebuje podatke držav članic o BND za predhodno leto in morebitne spremembe številčnih podatkov za leta pred tem.

Vprašalnik za oceno opisa virov in metod ocenjevanja BND: kontrolni seznam, s katerim Eurostat zagotavlja skladnost informacij, ki jih uporablja za oceno zanesljivosti, primerljivosti in izčrpnosti ocen BDP in BND držav članic.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62634

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62634

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Sodišča Jan Gregor. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Marek Opioła, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Kinga Wisniewska‑Danek, ataše v njegovem kabinetu Bernard Witkos, vodilni upravni uslužbenec Alberto Gasperoni, vodja naloge Diana Voinea ter revizorja Mircea‑Cristian Martinescu in Anthony Balbi. Grafično podporo sta zagotovila Alexandra Mazilu in Jesús Nieto Muñoz,

Od leve proti desni: Alberto Gasperoni, Kinga Wisniewska-Danek, Marek Opioła, Diana Voinea, Bernard Witkos in Anthony Balbi.

Končne opombe

¹ Uredba (EU) št. 549/2013.

² Člen 5 Uredbe (EU) 2019/516.

³ Člen 5(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003.

⁴ Člen 10b(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 609/2014.

⁵ Člen 10b(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 609/2014.

⁶ Člen 2(2) Uredbe (EU) 2019/516.

⁷ Odstavek 4.18 letnega poročila za leto 2018, odstavek 3.21 letnega poročila za leto 2019 in odstavek 3.9 letnega poročila za leto 2020.

⁸ Posebno poročilo št. 11/2013: Zagotavljanje pravilnih podatkov o bruto nacionalnem dohodku: bolj strukturiran in bolje osredotočen pristop bi izboljšal uspešnost preverjanja Komisije.

⁹ Uredba (ES) št. 2223/96.

¹⁰ Izvajanje ESR 2010.

¹¹ A Harmonised European Revision Policy for Macroeconomic Statistics, Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko.

¹² Posebno poročilo št. 11/2013, priporočilo 4.

¹³ Letno poročilo za leto 2020, odstavek 3.11.

¹⁴ Evropska komisija, opomba za dosje, pridržek v zvezi z BND glede globalizacije, 24.9.2020.

¹⁵ Uredba (EU, Euratom) 2016/804.

¹⁶ Uredba (EU, Euratom) 2022/615.

¹⁷ Mnenje 02/2021, odstavek 13.

¹⁸ Med glavnimi študijami in dokumenti, ki jih je pregledalo Sodišče, so: Understanding National Accounts, OECD, 2006 in 2014; Independent review of UK economic statistics, C. Bean, 2015; Documentation of statistics for National Accounts 2020, statistični urad Danske; Quality Dimensions of the Australian National Accounts, statistični urad Avstralije, 2007; Assessing Accuracy and Reliability: A Note Based on Approaches Used in National Accounts and Balance of Payments Statistics, delovni dokument IMF, 2002; Statistical quality by design: certification, rules and culture, statistični urad Nizozemske, 2018.

¹⁹ Understanding National Accounts,Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, 2014.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-9089-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/252350	QJ-AB-22-024-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9092-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/119178	QJ-AB-22-024-SL-Q

COPYRIGHT

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Ikoni v okviru 5: za ikoni v tem okviru so bili uporabljeni viri Flaticon.com. © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.