Evropska statistika Kakovost bi bilo mogoče še izboljšati

Povzetek

I Uradna statistika je javno dobro, katerega namen je opisati gospodarske, demografske, družbene in okoljske pojave. Je nepogrešljiva pri podpori odločanju politikov in vodij podjetij, pa tudi posameznikov in gospodinjstev, ki temelji na dokazih. Za EU je statistika potrebna na vseh področjih – od zasnove, izvajanja, spremljanja in vrednotenja politik EU do zbiranja in dodeljevanja sredstev EU – in njena visoka kakovost je bistvena. Operacionalizira se na podlagi naslednjih meril: ustreznost, natančnost, primerljivost, skladnost, pravočasnost, točnost ter dostopnost in jasnost.

II Sodišče je leta 2012 objavilo posebno poročilo o kakovosti evropske statistike. Ob spremljanju izvajanja priporočil leta 2016 je ugotovilo, da nekatera priporočila še vedno niso bila v celoti izvedena. Ker je na področju evropske statistike nedavno prišlo do sprememb, se je Sodišče odločilo, da na isto temo opravi novo revizijo. S svojimi ugotovitvami in priporočili želi prispevati k uspešnosti postopkov Eurostata za upravljanje kakovosti in tako pripomoči k izboljšanju zanesljivosti evropske statistike.

III Sodišče je v tej reviziji ocenilo, ali Komisija uspešno zagotavlja visokokakovostno evropsko statistiko. Da bi odgovorilo na to vprašanje, je preučilo, ali ima Komisija celovito strategijo in uspešne programe (489 milijonov EUR, dodeljenih v obdobju 2013–2020) za pripravo statistike. Ocenilo je tudi, ali Eurostat zagotavlja ustrezno podporo, je vzpostavil zanesljivo ocenjevanje kakovosti podatkov in pri izkazovanju evropske statistike zagotavlja, da imajo vsi uporabniki transparenten in enakopraven dostop. V ta namen je Sodišče izbralo statistične dejavnosti na treh tematskih področjih (delo, podjetja in zdravje) ter preverilo, ali se je z Eurostatovim ocenjevanjem zagotovila kakovost zbirk podatkov za obdobje 2017–2020. Nazadnje je Sodišče preučilo, ali je bil potencial medsebojnih strokovnih pregledov za zagotovitev kakovosti evropske statistike v celoti izkoriščen.

IV Splošni zaključek Sodišča je, da Komisija zagotavlja statistiko, ki je na splošno dovolj kakovostna za oblikovalce politik, podjetja in državljane. Vendar je nekatere pomanjkljivosti še treba odpraviti.

V V Eurostatovih statističnih strategijah so upoštevane prioritete, določene v zaporednih programih, vendar z njimi ni bilo mogoče izmeriti doseženega napredka. Evropski svetovalni odbor za statistiko, glavni predstavniški organ za uporabnike, dejansko ne zastopa vseh uporabnikov, na primer skupnih stališč akademske in raziskovalne skupnosti. Poleg tega potrebe uporabnikov niso v celoti izpolnjene, saj na revidiranih področjih obstajajo podatkovne vrzeli.

VI Kljub povečanemu financiranju prek evropskega statističnega programa je priprava redne evropske statistike še vedno delno odvisna od financiranja drugih služb Komisije. Z nekaterimi od 13 projektov, ki jih je financirala EU in ki jih je Sodišče analiziralo, se ni zagotovila dodana vrednost z usmeritvijo na inovacije, temveč so se z njimi le financirale obvezne dejavnosti.

VII Eurostatova podpora državam članicam je pretežno ustrezna. Vendar so njegove pristojnosti za preverjanje na področjih, ki jih je preučilo Sodišče, omejene. Sodišče je ugotovilo tudi, da v poročilih o kakovosti, ki so jih predložile države članice, ni usklajenosti med statističnimi procesi in znotraj njih in da poročila ne vsebujejo enako podrobnih informacij. Poleg tega Eurostat ne izvaja poglobljenih ocen vseh razsežnosti kakovosti, kot sta primerljivost in skladnost. Na statistiko o zdravstvu in podjetjih vpliva tudi pravočasnost, saj se lahko nekateri nabori podatkov predložijo do 24 mesecev po referenčnem letu.

VIII Eurostat je pripravil časovni razpored objav, ki ni bil dovolj podroben. Nima splošne politike revizij, na njegovi spletni strani niso celovito opisana pravila o dostopu pred objavo in ni objavljen izčrpen seznam uporabnikov s privilegiranim dostopom.

IX Čeprav se je zasnova medsebojnih strokovnih pregledov v okviru evropskega statističnega sistema izboljšala, njihova pogostost in zajetje nacionalnih statističnih sistemov še vedno nista primerna, da bi se zagotovile stalne izboljšave kakovosti. Poleg tega so Komisija in države članice le delno obravnavale ključna priporočila iz medsebojnega strokovnega pregleda za obdobje 2013–2015 glede krepitve neodvisnosti in nepristranskosti.

X Sodišče na podlagi svoje revizije priporoča Komisiji, naj:

• bolje izpolnjuje potrebe uporabnikov s tem, da pripomore, da bo Evropski svetovalni odbor za statistiko bolj vključujoč,
• si prizadeva za povečanje finančne neodvisnosti evropskega statističnega programa in dajanje prednosti inovativnim projektom,
• izboljša poročila držav članic o kakovosti in oceno kakovosti evropske statistike,
• ponovno preuči sedanje prakse glede dostopa do statistike pred objavo in
• oceni izvedljivost okrepitve mandata Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov.

Uvod

V znanju je moč: vloga uradne statistike

01 Uradna statistika je nepogrešljiv del informacijskega sistema demokratične družbe, ki vladi, gospodarstvu in javnosti zagotavlja podatke o gospodarskih, demografskih, družbenih in okoljskih razmerah¹. Kot javno dobro jo razvijajo, pripravljajo in izkazujejo nacionalni statistični organi in mednarodne organizacije. V uradno evropsko statistiko so zajete sama EU, njene države članice in regije ter države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

02 Visokokakovostna evropska statistika pomembno pomaga oblikovalcem politik pri snovanju in spremljanju gospodarskih, demografskih, socialnih in okoljskih politik, usmerjenih k rasti in trajnostnemu razvoju. Prav tako je ključna za zbiranje in dodeljevanje sredstev EU ter bistvena za podjetja, raziskovalce in širšo javnost. Ob pandemiji COVID-19 se je potrdilo, da so nujno potrebni podatki v skoraj realnem času, ki bi jih zagotavljali hitri, prožni in bolj usklajeni statistični sistemi (glej Prilogo I).

03 Pojem kakovosti ima več razsežnosti, vendar je njegova preprosta opredelitev primernost za uporabo ali primernost namenu. V kontekstu evropske statistike se kakovost operacionalizira s pomočjo naslednjih meril: ustreznost, natančnost, primerljivost, skladnost, pravočasnost, točnost ter dostopnost in jasnost (glej tabelo 1). Te razsežnosti so medsebojno povezane in med nekaterimi od njih obstajajo kompromisi.

Pravni okvir za pripravo evropske statistike

04 Pravni okvir EU se je skozi čas spreminjal, predvsem v odziv na potrebe institucij EU. V pogodbi o delovanju EU² je navedeno, da mora biti „priprava statistike Skupnosti nepristranska, zanesljiva, objektivna, znanstveno neodvisna, stroškovno učinkovita in zagotavljati zaupnost statističnih podatkov: priprava ne sme pretirano obremeniti gospodarskih subjektov.“

05 Z uredbo o evropski statistiki³ se vzpostavi evropski statistični sistem (ESS) kot partnerstvo med Eurostatom (Generalnim direktoratom Komisije in statističnim uradom EU) ter nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, ki so v posamezni državi članici pristojni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. V partnerstvo so vključeni tudi statistični organi držav EFTA.

06 V uredbi je podrobneje opredeljeno, kako naj bi bil organiziran ESS, navedene so glavne naloge sodelujočih partnerjev in vzpostavljen je okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Uredba zagotavlja tudi pravno podlago za pripravo evropskih statističnih programov (v nadaljnjem besedilu: programi), v katerih se opredelijo glavna področja in cilji glede razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike za obdobje, ki ustreza obdobju večletnega finančnega okvira. Od skupnega zneska 489 milijonov EUR je bilo državam ESS iz prejšnjega programa (2013–2020) zagotovljenih 193 milijonov EUR nepovratnih sredstev (z dodatnimi 181 milijoni EUR, zagotovljenimi kot krediti na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil drugih generalnih direktoratov (GD)). V sedanjem programu (2021–2027) so načrtovani odhodki v višini 552 milijonov EUR⁴, vključno s 74 milijoni EUR v odobritvah za prevzem obveznosti za leto 2021⁵. Komisija trenutno razmišlja o reviziji uredbe, da bi se pozornost namenilo novim virom podatkov, tehnologijam in spoznanjem, izmenjavi podatkov ter statističnim odzivom v primeru krize.

07 Statistična načela, določena v uredbi, so podrobneje opredeljena v Kodeksu ravnanja evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja), katerega namen je zagotoviti zaupanje javnosti v evropsko statistiko⁶. Ta kodeks je bil nazadnje revidiran leta 2017 (glej sliko 1).

Upravljanje evropskega statističnega sistema

08 Odgovornost za zbiranje potrebnih podatkov za pripravo evropske statistike za javno uporabo (v EU in državah članicah) imata dva statistična sistema z ločenima pravnima okviroma, ki odražata različne strukture upravljanja. To sta evropski statistični sistem (ESS)⁷ in Evropski sistem centralnih bank (ESCB)⁸.

09 ESS usmerja Odbor za evropski statistični sistem, ki mu predseduje Eurostat in ga sestavljajo predstavniki nacionalnih statističnih uradov, ki so člani ESS. Odbor zagotavlja ESS strokovne smernice za razvoj, pripravo in izkazovanje statistike. Odgovoren je tudi za kodeks ravnanja.

10 Eurostat deluje kot statistični organ EU, ki ima vodilno vlogo pri usklajevanju statistike in tesno sodeluje z nacionalnimi statističnimi organi. Njegova glavna naloga je obdelava in objava statističnih informacij, primerljivih na evropski ravni, z ocenjevanjem kakovosti podatkov, ki jih predložijo države članice.

11 ESS pomaga Evropski svetovalni odbor za statistiko⁹ (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), njegove dejavnosti v zvezi z izvajanjem kodeksa ravnanja pa nadzira Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov¹⁰ (v nadaljnjem besedilu: svetovalni organ), ki je organ neodvisnih strokovnjakov za statistiko (glej sliko 2).

Obseg revizije in revizijski pristop

12 Splošni cilj te revizije je bil oceniti, ali Komisija uspešno zagotavlja visokokakovostno evropsko statistiko. V tem dokumentu se Sodišče sklicuje na Eurostat pri poročanju o področjih, za katera je kot statistični urad EU izključno odgovoren.

13 Da bi Sodišče odgovorilo na revizijsko vprašanje, je ocenilo, ali:

• ima Komisija celovito strategijo in uspešne programe za pripravo visokokakovostne statistike,
• Eurostat zagotavlja ustrezno podporo, je vzpostavil zanesljivo ocenjevanje kakovosti podatkov, ki jih prejme, in pri izkazovanju evropske statistike zagotavlja, da imajo vsi uporabniki transparenten in enakopraven dostop, ter
• so bili medsebojni strokovni pregledi v celoti izkoriščeni, da bi se zagotovilo nadaljnje izboljšanje kakovosti statistike.

14 Sodišče je leta 2012 objavilo posebno poročilo o kakovosti evropske statistike¹¹. Pri spremljanju izvajanja priporočil leta 2016 je ugotovilo, da nekatera priporočila še vedno niso bila v celoti izvedena. Zato in glede na nedavne spremembe na področju evropske statistike se je Sodišče odločilo, da na isto temo opravi novo revizijo. V ta namen je preučilo, kakšen napredek je bil dosežen od januarja 2013 do decembra 2021. S svojimi ugotovitvami in priporočili želi prispevati k uspešnosti postopkov Eurostata za upravljanje kakovosti in tako pripomoči k izboljšanju kakovosti evropske statistike.

15 Sodišče je izbralo tri tematska področja (delo, podjetja in zdravje) ter preverilo, ali je Eurostat pri ocenjevanju zagotovil visokokakovostno statistiko, pri čemer se je osredotočilo na zbirke podatkov za obdobje 2017–2020, v skladu z merili kakovosti, določenimi v Uredbi št. 223/2009. Pri analizi se je osredotočilo na naslednje statistične dejavnosti (glej Prilogo II):

• raziskava delovne sile EU,
• strukturna statistika podjetij,
• zdravje, ki ga sestavljajo: podatki o zdravstvu, povezani z odhodki, podatki o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, in vzroki smrti.

16 Sodišče je preučilo vse razsežnosti kakovosti (glej odstavek 03) v državah članicah iz vzorca (Hrvaška, Italija, Ciper, Litva in Finska). Kar zadeva pravočasnost, točnost in popolnost, je lahko zaradi takojšnje dostopnosti dokumentacije zajelo vse države članice EU. Sodišče je izbralo vzorec na podlagi šestih meril, da bi se zagotovile ustreznost, pomembnost, široka geografska pokritost in dobra kombinacija različnih statističnih sistemov, tj. na podlagi raziskav ali administrativnih podatkov.

17 Revizijsko delo Sodišča je zajemalo tudi prispevke, ki so jih za pripravo evropske statistike dale druge službe Komisije (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (EMPL), GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GROW), GD za zdravje in varnost hrane (SANTE)) ter svetovalni organ in svetovalni odbor. Sodišče ni preučilo kakovosti podatkov, ki so jih poslale države članice, evropske statistike, ki jo je pripravil ESCB, ali izkoriščanja novih virov podatkov.

18 Delo Sodišča je temeljilo na merilih iz različnih virov, kot so dogovorjena načela za uradno statistiko, ustrezne izvedbene smernice in mednarodna najboljša praksa (glej Prilogo III).

19 Sodišče je poleg tega, da je preučilo podatke in statistiko, tudi pregledalo relevantno zakonodajo, mednarodne smernice in priporočila ter dokumente, ki so jih predložile Komisija in izbrane države članice, vključno z njihovimi odgovori na podrobne vprašalnike, ki so zajemali celoten obseg revizije. Pregledalo je vzorec 13 primerov nepovratnih sredstev, ki so bila relevantna za tri tematska področja (glej Prilogo IV) in jih je upravljal Eurostat v okviru programa za obdobje 2013–2020. Ta nepovratna sredstva se nanašajo na projekte, ki so jih izvajali nacionalni statistični uradi ali drugi nacionalni organi v petih državah članicah.

20 Sodišče je opravilo razgovore z uslužbenci Komisije, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, nacionalnih statističnih uradov in drugih nacionalnih organov v petih državah članicah ter uslužbenci treh mednarodnih organizacij (MOD, OECD in SZO). Sodišče je spremljalo tudi sestanke odbora za ESS ter opravilo razgovore s sedanjimi in nekdanjimi člani organov upravljanja ESS (svetovalnega organa in svetovalnega odbora), Statističnega urada EFTA, Zveze evropskih nacionalnih statističnih društev, Kraljevega statističnega društva ter strokovnjaki s področja statistike dela, poslovanja in zdravja. Zaradi razmer v zvezi s COVID-19 je Sodišče vse razgovore opravilo samo prek videokonferenc.

Opažanja

S strategijo in programi so bila izpolnjena pričakovanja, vendar ni bilo dovolj osredotočenosti na inovacije in niso bile izpolnjene vse potrebe uporabnikov

21 Komisija svoje strateške prioritete izvaja predvsem z zaporednimi programi, ki bi morali biti zasnovani tako, da bi ustrezali potrebam uporabnikov evropske statistike, in po potrebi pregledani, da bi se upoštevale morebitne nepričakovane spremembe (glej sliko 3). V naslednjih delih poročila je Sodišče preučilo, ali:

1. so statistični programi Komisije in Eurostatovi strateški načrti dobro zasnovani, celoviti in se njihovo izvajanje uspešno spremlja;
2. programi izpolnjujejo potrebe uporabnikov;
3. se s programi z nepovratnimi sredstvi za nacionalne statistične sisteme zagotavlja stroškovno učinkovitost.

S strateškimi načrti in programi so se pretežno izpolnila institucionalna pričakovanja, vendar z njimi ni bilo mogoče meriti napredka

22 Sodišče je preučilo program za obdobje 2013–2020 in strateške načrte Eurostata za obdobji 2016–2020 in 2020–2024, statistične letne delovne programe od leta 2013 naprej ter dokumentacijo o spremljanju in vrednotenju programov. Preučilo je tudi sedanji program v okviru programa EU za enotni trg za obdobje 2021–2027, mehanizem, ki se uporablja za določanje prednostnih nalog v obdobju 2013–2020, in vsebino pogovorov v okviru ESS v letu 2019 za spremembo teh prednostnih nalog za obdobje 2021–2027.

23 Sodišče je ugotovilo, da je bil program za obdobje 2013–2020 zasnovan pretežno tako, da izpolnjuje pričakovanja in potrebe institucionalnih uporabnikov evropske statistike, ter je vključeval okvir za spremljanje. Vendar je Komisija pozneje menila, da nekateri ključni kazalniki smotrnosti, ki so se prvotno uporabljali za merjenje uspešnosti programa, niso bili povezani s cilji programa niti niso mogli prikazati učinka financiranja EU. Ti ključni kazalniki uspešnosti so bili nadomeščeni z drugimi (glej sliko 4). Zaradi te nadomestitve in sprememb metodologije za anketo o zadovoljstvu uporabnikov ni bilo mogoče izmeriti, kolikšen napredek je bil dosežen v celotnem osemletnem obdobju.

Potrebe uporabnikov niso zadostno izpolnjene in podatkovne vrzeli še vedno obstajajo

24 Da bi se zagotovila ustreznost statističnih podatkov, jih je treba ustvariti predvsem ob upoštevanju uporabnikov. Ustvarjanje podatkov ni samo sebi namen, temveč mora služiti tistim, ki jih uporabljajo za izboljšanje politike in rezultatov. Ob upoštevanju tega cilja bi se moral Eurostat posvetovati z vsemi vrstami uporabnikov, da bi opredelil potrebe, ki jih je treba obravnavati pri strateškem načrtovanju. Svetovalni odbor bi moral kot glavni predstavniški organ uporabnikov pomagati tako, da bi zagotovil upoštevanje njihovih zahtev v procesu načrtovanja programov in vzpostavljanja odnosov z nacionalnimi sveti uporabnikov statistik¹² (glej sliko 5).

25 Eurostat opredeljuje potrebe uporabnikov prek več kanalov. Na primer, organizira letne predstavitve, namenjene posvetovanju z drugimi službami Komisije, organizira polletno anketo o zadovoljstvu uporabnikov, občasno pa tudi manj reprezentativno posvetovanje o posebnih produktih (npr. statistična preglednica evropskega okrevanja).

26 Svetovalni odbor daje prednost potrebam, ki izhajajo iz politik in pobud EU. Poleg tega 12 članov, ki jih imenuje Komisija, sodeluje v osebnem imenu in ne zastopa znanstvenih združenj, univerz in raziskovalnih inštitutov, iz katerih prihajajo¹³, zaradi česar dejansko ne zagotavljajo skupnega stališča. Drugi ključni uporabniki in deležniki, kot so civilna družba, nevladne organizacije, ki zastopajo ranljive in marginalizirane skupine, ter mednarodne organizacije niso vključeni.

27 Svetovalni odbor od svoje ustanovitve ni dosegel bistvenega napredka pri vzpostavljanju odnosov z nacionalnimi uporabniki statistik. Dejansko je šele leta 2021 sestavil pregled 23 nacionalnih svetov uporabnikov statistik in pripravil načrte za okrepitev sodelovanja z njimi. Poleg tega je Sodišče med svojim delom našlo dokaze o tem, da so bile dejavnosti italijanskega sveta uporabnikov prekinjene, na Hrvaškem pa ni deloval še noben tovrsten svet.

28 Sodišče je pri reviziji ugotovilo vrzeli v statistiki podatkov o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, in o obolevnosti. Statistika podatkov o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, kot so zdravstveni viri in dejavnosti, je prostovoljna, nabori podatkov pa še vedno niso popolni, saj vse države članice Eurostatu ne predložijo vseh dogovorjenih podatkov. Osnutek izvedbene uredbe o določitvi minimalnega seznama zahtev naj bi bil kmalu sprejet in prvi prenos podatkov se pričakuje leta 2023. Pričakuje se, da se bo kakovost (vključno s popolnostjo) izboljšala, razen če se nekaterim državam članicam odobrijo odstopanja. Statistika obolevnosti se razvija že več kot 10 let in še vedno ni dokončana.

29 Druga pomembna vrzel, ki jo je Sodišče odkrilo, je povezana z opredelitvijo EU za MSP, ki je Eurostat zaradi težav pri pridobivanju vseh finančnih podatkov v nekaterih državah članicah ne uporablja pravilno. Klasifikacija MSP v evropski statistiki temelji le na številu zaposlenih (manj kot 250), niso pa upoštevana finančna merila (letni promet in bilančna vsota).

Financiranje statistike EU ni bilo pridobljeno iz ustreznih virov in pri njem se ni dalo dovolj prednosti inovativnim projektom

30 Komisija bi morala obravnavati ključne potrebe uporabnikov in dopolniti nacionalno financiranje tako, da bi zagotovila ustrezna finančna sredstva za nacionalne statistične sisteme, kot je priporočeno v mednarodnih smernicah (glej Prilogo III). Finančna sredstva za program se dodelijo prek letnih delovnih programov, ki jih pripravi in sprejme Komisija ter zajemajo financiranje z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili in drugimi sporazumi. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 vključuje 552 milijonov EUR za program – približno 78,9 milijona EUR na leto (kar je 29 % več kot letno povprečje za obdobje 2013–2020). Letni prispevek EU k ESS je 2,4 % skupnih ocenjenih stroškov priprave uradne statistike (približno 3 milijarde EUR v letu 2020 glede na anketo o oceni stroškov, ki jo je opravil Eurostat¹⁴).

31 Nepovratna sredstva so najbolj razširjeno in najbolj uveljavljeno sredstvo za spodbujanje razvoja nove statistike v odziv na potrebe, ki jih opredelijo institucionalni uporabniki. Temeljijo na povpraševanju in z njimi se financira približno 70 % stroškov projektov za razvoj statističnih dejavnosti, kot so oblikovanje novih anketnih modulov, zbiranje podatkov z osebnim stikom in telefonski razgovori.

32 Eurostat upravlja tudi nepovratna sredstva, ki jih financirajo drugi oddelki Komisije (npr. GD EMPL in GD SANTE) zunaj programa (glej sliko 6). Podobno kot pri tistih nepovratnih sredstvih, ki se financirajo v okviru programa, je namen teh sredstev spodbuditi razvoj statistike za zadovoljitev posebnih potreb generalnih direktoratov, čeprav včasih služijo tudi statističnim dejavnostim, ki so že obvezne. V zvezi s tem je Sodišče leta 2012 priporočilo naslednje: „Za dosego izvajanja Kodeksa ravnanja evropske statistike v celoti naj Komisija: (e) […] postopoma ukine mehanizem prenesenih operativnih sredstev za pripravo statistike”. Sodišče meni, da sedanja ureditev, v skladu s katero je Eurostat finančno odvisen od drugih generalnih direktoratov, ni v celoti usklajena z mednarodnimi priporočili in najboljšo prakso glede ustreznega financiranja ter ne spodbuja institucionalne neodvisnosti.

33 Sodišče je ugotovilo, da se z nepovratnimi sredstvi EU v veliki meri pokrivajo institucionalne potrebe, pri čemer se z znatnimi zneski financirajo obvezne statistične dejavnosti, v nekaterih primerih pa pokrivajo redni stroški zaposlenih v nacionalnih statističnih sistemih. Le z nekaj nepovratnimi sredstvi se financirajo inovativni projekti (npr. pilotne študije o statistiki obolevnosti) z znatno dodano vrednostjo, ki sicer ne bi bili financirani na nacionalni ravni.

34 Financirane projekte je treba oceniti, da se preveri, ali dosegajo svoje cilje in zagotavljajo koristi, sorazmerne z vloženimi sredstvi. Čeprav so bila ocenjena posamezna nepovratna sredstva, v splošnem ni bilo utemeljitve kvalitativne ocene rezultatov, zaradi česar bi lahko bilo spremljanje izvajanja popravnih ukrepov okrnjeno, trajnostnost rezultatov pa manjša.

Eurostat nacionalnim statističnim uradom zagotavlja ustrezno podporo, toda slabosti pri ocenjevanju in izkazovanju še ostajajo

35 Naloga Eurostata je razvijati, pripravljati in izkazovati evropsko statistiko¹⁵. V ta namen zagotavlja podporo nacionalnim statističnim uradom, v skladu z uveljavljenimi merili ocenjuje kakovost podatkov, ki jih prejme od držav članic (glej odstavek 03), nato pa jih konsolidira in objavlja. Merili kakovosti „ustreznost” ter „dostopnost in jasnost” sta obravnavani v odstavkih 24–29 oziroma 59–69.

36 Eurostat mora imeti vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja kakovosti s pisnimi postopki za oceno kakovosti vsakega tematskega področja¹⁶ (glej sliko 7).

37 V naslednjih delih poročila je Sodišče preučilo, ali Eurostat:

1. nacionalnim statističnim uradom zagotavlja ustrezno podporo;
2. opravi zanesljivo oceno kakovosti vhodnih podatkov in
3. pri izkazovanju statističnih podatkov zagotovi, da imajo vsi uporabniki transparenten in enakopraven dostop.

Eurostat nacionalnim statističnim sistemom zagotavlja ustrezno podporo

38 Eurostat mora v svoji vlogi koordinatorja za izboljšanje kakovosti evropske statistike državam članicam zagotavljati pravočasno in ustrezno podporo ter razviti sodelovalne mreže za spodbujanje izmenjave znanja¹⁷. Sodišče je na podlagi razpoložljivih dokumentov ugotovilo, da je podpora Eurostata državam članicam običajno ustrezna in pravočasna. Na primer, ob začetku pandemije COVID-19 je nastalo doslej največje povpraševanje vlad, medijev in javnosti kot celote po hitri in zanesljivi statistiki na več področjih (glej Prilogo I). Eurostat je kmalu po izbruhu pandemije izdal smernice in opombe o metodologiji za pripravo naborov podatkov, kot so tisti za raziskavo delovne sile.

39 Vendar Eurostat nima pisnih notranjih postopkov za zagotavljanje podpore, zlasti kar zadeva časovni okvir. Sodišče je odkrilo primere zapletenih metodoloških problemov, za razrešitev katerih je bilo potrebno veliko časa. Problem obdelave podatkov o dolgotrajni oskrbi (razlikovanje med socialno in zdravstveno oskrbo) na primer obstaja že od uvedbe sistema zdravstvenih računov 2011 v letu 2015¹⁸, in ta problem vpliva na popolnost in primerljivost podatkov na tem področju. Projektna skupina je začela delo v zvezi s tem vprašanjem februarja 2022, do konca leta 2023 pa naj bi predložila poročilo.

Poročanje držav članic o kakovosti ni povsem usklajeno in dokumentirano

40 Priročnik ESS vsebuje smernice, namenjene pripravi poročil, ki jih partnerji ESS sestavijo za pripravljavce in uporabnike o kakovosti celotnega nabora statističnih procesov in rezultatov. Za vsak nabor statističnih podatkov morajo biti statistični procesi za ta poročila medsebojno in notranje usklajeni, da bi se zagotovila skladnost s smernicami, s čimer bi se zagotovilo, da se bistvene informacije o zbiranju in potrjevanju podatkov dajo na voljo uporabnikom in pripravljavcem.

41 Sodišče je preučilo, ali so bila poročila o kakovosti, ki so jih predložile države članice na treh tematskih področjih, zajetih v revizijo Sodišča, skladna s priročnikom ESS in ali so vključevala informacije, ki so bile ustrezne in usklajene, da bi omogočila ustrezno oceno in razumevanje zadevnih statističnih rezultatov.

42 V skladu s sektorskimi uredbami morajo države članice Eurostatu pošiljati poročila o kakovosti in metapodatke v časovnih presledkih, ki trajajo do pet let. Ker je obdobje med dvema poročiloma dolgo, se povečuje tveganje, da se bodo opisi virov in metod med dvema naboroma podatkov spremenili. Poleg tega ena od petih držav članic v vzorcu Sodišča (Hrvaška) še ni predložila svojega pričakovanega poročila o kakovosti za podatke o vzrokih smrti. Ni pravne zahteve za predložitev poročila o kakovosti za podatke o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, vendar se pričakuje, da države članice predložijo datoteko z metapodatki, kar ni v skladu s strukturo poročil o kakovosti.

43 Pri poročanju so med statističnimi dejavnostmi in celo znotraj njih razlike. Raven podrobnosti se med državami članicami v vzorcu Sodišča razlikuje; nekatere niso zagotovile zadostnih informacij za ustrezno razumevanje in oceno kakovosti podatkov. Poleg tega v strukturi poročil o kakovosti, razen v zvezi z vzroki smrti, niso upoštevane smernice. Zaradi teh nedoslednosti so informacije nepopolne, kar bi lahko uporabnike zmedlo.

Pri oceni Eurostata glede kakovosti ni bila zagotovljena popolna zanesljivost podatkov

44 Eurostat je zakonsko pooblaščen za opravljanje preverjanja na kraju samem v državah članicah na statističnih področjih, kot sta postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in bruto nacionalni dohodek. Na treh področjih, zajetih v revizijo Sodišča, nima primerljivih pooblastil. Glede na to, da se prispevki EU prek številnih instrumentov financiranja, kot je novi sklad za okrevanje in odpornost, izračunajo na podlagi evropske statistike, v zvezi s katero Eurostat nima pristojnosti preverjanja (npr. delovna sila in prebivalstvo) in zato ne more zagotoviti zanesljivosti, obstaja tveganje, da bi bila dodelitev sredstev EU na podlagi takih podatkov nepravilna.

45 Eurostat je razvil pisne postopke za potrjevanje podatkov na vsakem od tematskih področij, ki jih je preučilo Sodišče. Vendar ti postopki ne vključujejo bolj poglobljenih preverjanj kakovosti podatkov v državah članicah, na primer na kraju samem.

46 Eurostat je pripravil tudi priročnike za uporabnike in smernice za spremljanje skladnosti z zakonodajo EU o statistiki. Eden od vidikov, ki jih te smernice ne vsebujejo, je časovnica za ukrepe Eurostata, če ta ugotovi, da država članica ne spoštuje rokov, določenih v pravilih.

47 Eurostat za izvajanje potrditvenih pregledov (o vsebinah, kot so logičnost, verodostojnost, doslednost, stopnje revizij in letne stopnje sprememb) uporablja vrsto orodij IT. Nekateri od teh pregledov so vključeni v datoteke, v katerih je vprašalnik, ki ga morajo izpolniti države članice, da lahko odkrijejo in popravijo morebitne napake pred pošiljanjem. Ko se opravijo potrjevanja, se državam članicam pošlje poročilo o potrditvi v odobritev, šele potem se njihovi podatki lahko izkazujejo širše.

48 Eurostat, OECD in SZO zbirajo in si medsebojno izmenjujejo potrjevanja podatkov o zdravstvu, povezanih z odhodki, in tistih, ki niso povezani z odhodki, ter preglede izvajajo na enak način. Potrditev podatkov iz raziskave delovne sile, podatkov o vzrokih smrti in podatkov o zdravstvu, povezanih z odhodki, je podobna za vse države članice. Vendar končne ocene kakovosti za vsako državo članico niso strukturirane, v njih pa niso dokumentirane vse ugotovljene zadeve ali predlagane rešitve zanje. Za drugi tematski področji (podatki o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, in strukturna statistika podjetij) je Sodišče prejelo datoteke s podatki, a nobenih končnih ocen kakovosti. Sodišče je ugotovilo, da se je Eurostat zavedal problemov glede kakovosti podatkov, ki izhajajo iz njegovega potrjevanja ali informacij, ki so jih zagotovile države članice. Reševanje nekaterih problemov glede kakovosti podatkov je dolgotrajno (glej na primer razpravo o podatkih o dolgotrajni oskrbi v odstavku 39).

49 V obdobju, zajetem v revizijo Sodišča, je Sodišče odkrilo slabosti v zvezi z natančnostjo podatkov na treh revidiranih področjih (glej okvir 1).

50 Sodišče je preučilo, ali je Eurostat analiziral skladnost s konceptualnimi okviri ter stopnjo primerljivosti in skladnosti podatkov, ter odkrilo slabosti na vseh tematskih področjih, zajetih v revizijo Sodišča (glej okvir 2).

51 Sodišče je ugotovilo tudi, da se podatki o vzrokih smrti zelo razlikujejo, kar kaže, da se kljub številnim smernicam za usklajevanje ne označujejo enako v vseh državah članicah. Na sliki 8 je prikazana slaba primerljivost podatkov o vzrokih smrti za demenco: razvidne so znatne razlike pri tem, kako države članice označujejo demenco, ki je ena od najdražjih bolezni¹⁹ in drugi najpogostejši vzrok smrti v državah z visokim dohodkom²⁰. Čeprav Alzheimerjeva bolezen na svetovni ravni pomeni 60–70 % vseh primerov demence²¹, se je njen delež v kategoriji „demenca” pri vzrokih smrti leta 2018 gibal od 3,4 % na Malti do 99,9 % v Romuniji. Sodišče je ugotovilo tudi velike razlike v deležu smrti zaradi bolezni dihal, kot sta pljučnica in gripa.

52 Razlike v rezultatih na področju zdravja je mogoče pripisati ne le razlikam v zdravstvenih sistemih ali zdravstvenem stanju prebivalstva, temveč tudi nacionalnim praksam kodiranja in/ali praksam samodejnega kodiranja, zaradi katerih podatki morda niso primerljivi.

53 V statistiki sta pravočasnost in točnost pomembni za uspešno odločanje. Sektorski predpisi za tri revidirana področja določajo referenčna obdobja in specifične datume, do katerih morajo države članice Eurostatu predložiti podatke in poročila o kakovosti/datoteke z metapodatki (glej sliko 9). Večina držav članic predloži podatke le, če in kot se to zahteva v skladu z uredbo.

54 Kot je prikazano na sliki 9, se lahko statistični podatki o nekaterih področjih predložijo do 24 mesecev po referenčnem obdobju, zaradi česar je njihova koristnost za uporabnike manjša. V letih 2018, 2019 in 2020 je samo šest, devet oziroma osem držav članic prostovoljno poslalo podatke o zdravstvu, povezane z odhodki, v štirih mesecih po koncu referenčnega leta, kar ustreza opredelitvi bolj ažurnih podatkov. Poleg tega ESS v primeru pojava novih potreb nima potrebne postopkovne prožnosti, da bi se lahko hitro odzval z novimi nabori podatkov. To je postalo zlasti očitno v zvezi s COVID-19, za katerega podatki za statistiko o zdravstvu in podjetjih niso bili takoj na voljo. Zlasti v zvezi s podatki o vzrokih smrti je bilo treba poiskati alternativne načine za izračun stopenj smrtnosti, in sicer organizirati prostovoljno zbiranje podatkov o številu smrti na teden, da bi se lahko izračunala mesečna presežna stopnja umrljivosti (glej Prilogo V).

55 Sodišče je opazilo pomanjkljivosti v točnosti na vseh statističnih področjih, zajetih v njegovo revizijo. Zaradi zamud pri zagotavljanju podatkov, ki so že zastareli, je z vidika izpolnjevanja potreb uporabnikov celoten postopek neuspešen. Iz razpoložljivih informacij o dejanskih datumih držav članic za predložitev so razvidne zamude glede na zakonske roke pri raziskavi delovne sile in zdravstveni statistiki. Primeri zamud pri zdravstveni statistiki so navedeni v okviru 3. Za strukturno statistiko podjetij takšne informacije niso bile na voljo, zato Sodišče ni moglo oceniti stanja na tem področju.

56 Eurostat bi moral pri pripravi zbirnih podatkov EU po potrebi oceniti podatke držav članic. Sodišče je ugotovilo, da države članice pogosto niso predložile podatkov za tri tematska področja, zajeta v njegovo revizijo, ali pa so o njih poročale z zamudo. Eurostat je v takih primerih (na primer za statistične podatke o zdravstvu, ki niso povezani z odhodki, in strukturno statistiko podjetij) za pridobitev zbirnih podatkov EU uporabil ocene. Izjema so bili zbirni podatki EU za leto 2018 o vzrokih smrti, ki niso bili pripravljeni, ker Eurostat ni pripravil ocene za Francijo (glej okvir 3).

V poročilih za Parlament in Svet manjkajo usklajeni kazalniki informacij in spremljanja

57 Komisija mora vsaka tri leta poročati Parlamentu in Svetu o kakovosti statistike, ki jo izkazuje, razen za zdravstveno statistiko. Sodišče je analiziralo dve najnovejši poslani poročili, ki sta se nanašali na raziskavo delovne sile in strukturno statistiko podjetij. Ugotovilo je, da je bila raven podrobnosti v teh poročilih različna in da informacije niso zadostovale za pridobitev jasne slike o obstoječih slabostih (glej okvir 4).

58 V nobenem od poročil niso uporabljeni podrobni kazalniki spremljanja, s katerimi bi se prikazal napredek, dosežen z raziskavo delovne sile, in predpisi o statistiki podjetij. Za vsak statistični rezultat so potrebni ustrezni kazalniki, da se omogoči ustrezno spremljanje izvajanja predpisov in zbiranje usklajenih informacij o kakovosti podatkov.

Postopki izkazovanja niso dovolj usklajeni

59 Za zagotovitev dostopnosti in jasnosti pri izkazovanju statistike mora Eurostat med drugim vzpostaviti ustrezne pisne postopke s politiko glede objave in časovnim razporedom objav²². V politiki glede objave je treba razlikovati med različnimi vrstami publikacij in razčlemb, časovni razpored objav ter politika in časovni razpored revizij pa bi morali biti vnaprej javno dostopni.

60 Dokumenti, ki jih je preučilo Sodišče, kažejo, da je Eurostat vzpostavil niz orodij in postopkov, kot so uredniška pravila, ki jih uporablja za postopek izkazovanja. Vendar ni pravil, ki bi določala časovni okvir, v katerem mora Eurostat zbrati in objaviti podatke, vključno z določitvijo zahteve po objavi vseh podatkov držav članic na isti datum. Eurostat je od sredine leta 2021 pripravljal in nato objavil letni časovni načrt objav za ključne produkte v skladu s kodeksom ravnanja.

61 Sodišče je preverilo datume objav raziskave delovne sile in podatkov o zdravstvu, povezanih z odhodki – edinih datotek, ki so se dale Sodišču na razpolago. Eurostat v obdobju 2018–2020 podatkov iz raziskave delovne sile za vse države članice ni izkazal na isti datum. Prav tako tega ni storil za podatke o zdravstvu, povezane z odhodki, saj so nekatere države članice (glej odstavek 54 in okvir 3) zamujale s predložitvijo podatkov in odgovori na poizvedbe Eurostata med postopkom potrjevanja. Zaradi zamud pri izkazovanju se je obdobje med referenčnim letom in datumom objave podaljšalo.

62 Eurostat je v skladu s kodeksom ravnanja pripravil in objavil letni časovni razpored objav za ključne produkte za leto 2022. Vendar v zvezi s tremi tematskimi področji iz revizije Sodišča nekatere podrobnosti (kazalniki, razčlenitve po stopnji klasifikacije, referenčna obdobja, postavke, ki se revidirajo itd.) niso objavljene.

63 Eden od namenov politike in časovnega razporeda revizij je obvestiti uporabnike o predvidljivem vplivu načrtovanih sprememb na primerljivost ter jih tako bolje opremiti za napovedovanje in obvladovanje prekinitev v časovnih vrstah (glej Prilogo III). Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat posodabljal podatke, ko so bili ti predloženi in če so bile potrebne revizije in popravki. Eurostat nima splošne politike revizij, vendar so bile razvite posebne politike za področja, kot je statistika podjetij. Podatki na drugih področjih, kot so odhodki za zdravstvo in vzroki smrti, se revidirajo, vendar zanje ne velja skupna politika, revizije so namreč odvisne od politike posamezne države članice.

Zaradi dostopa pred objavo bi bila lahko ogrožena enakopravnost in omogočeno uhajanje informacij

64 Da bi se okrepilo zaupanje v uradno statistiko, je tako v pravnem okviru EU kot z mednarodnimi statističnimi načeli določeno, da je treba vse uporabnike obravnavati enako²³. Ustrezne mednarodne smernice so še bolj nedvoumne, saj se nanašajo tudi na hkratni dostop (glej Prilogo III).

65 V medsebojnem strokovnem pregledu leta 2014 je svetovalni organ menil, da obstaja tehten razlog za popolno prepoved dostopa pred objavo, in priporočil celovito raziskavo učinka takega ukrepa (glej Prilogo VI: 2014/11). Od takrat je svetovalni organ oblikoval še štiri druga priporočila, med drugim o zmanjšanju pogostosti in števila statistik, do katerih je mogoče dostopati pred objavo, ter o uskladitvi in transparentnosti praks za dostop pred objavo med partnerji ESS (2015/5, 2015/6, 2015/7, 2018/1²⁴). Sodišče je ugotovilo, da je Eurostat pri izvajanju teh priporočil dosegel nekaj napredka. Svetovalni organ je leta 2021 Eurostat zaprosil, naj kritično pregleda svojo prakso glede dostopa do statistik pred objavo znotraj Komisije (glej Prilogo VI: 2021/4). V odgovor na to se je Eurostat strinjal, da bo zagotovil pregled trenutnega stanja na področju obstoječih memorandumov o soglasju z drugimi službami Komisije.

66 Dostop pred objavo je upravičen na ravni ESS na podlagi odstopanja od kodeksa ravnanja²⁵. Eurostat zagotavlja dostop do nekaterih ključnih podatkov pred objavo svojemu najvišjemu vodstvu, GD za ekonomske in finančne zadeve, GD EMPL, ECB ter medijem. Akreditirane tiskovne agencije prejmejo sporočila za javnost vnaprej prek elektronskih sredstev, zanje pa velja začasna prepoved objave²⁶. Nasprotno pa italijanski nacionalni statistični urad omogoča dostop pred objavo samo med informativnim sestankom za novinarje brez stika z zunanjim svetom (tako imenovani sistem zaklepanja)²⁷. Sodišče meni, da se z Eurostatovo ureditvijo ne zagotovi, da podatki ne bi uhajali.

67 Dostop do makroekonomskih podatkov EU pred objavo pomeni tveganje za ekonomsko dobičkarstvo tistih, ki imajo zgodnji dostop (glej okvir 5). Z možnostjo dostopa pred objavo bi se lahko ustvarile priložnosti za gospodarske koristi, zaradi katerih bi se lahko trgi resno izkrivili.

68 V skladu z mednarodno najboljšo prakso se za namene transparentnosti priporoča, da se sporočilom za javnost priloži seznam za dostop pred objavo. Vendar spletišče Eurostata ne navaja izčrpnih informacij o vseh uporabnikih in potrjenih subjektih, ki imajo odobren dostop pred objavo.

69 V ESS je vsaj deset držav (Češka, Danska, Hrvaška, Italija, Poljska, Slovenija, Finska, Švedska, Islandija in Norveška) odpravilo prakso zagotavljanja dostopa pred objavo za vlade/medije. Prakse dostopa pred objavo v ESS so zato še vedno neusklajene (glej odstavek 65).

Potencial medsebojnih strokovnih pregledov za doseganje izboljšav ni bil v celoti izkoriščen

70 Medsebojni strokovni pregledi se uporabljajo za oceno splošne skladnosti Eurostata in nacionalnih statističnih sistemov z načeli kodeksa ravnanja, ki je temelj skupnega okvira ESS za kakovost. Nacionalne statistične sisteme strokovno pregleda skupina strokovnjakov, svetovalni organ pa izvede strokovni pregled Eurostata. Odkar je bil kodeks ravnanja leta 2005 prvič sprejet, je ESS organiziral tri kroge samoreguliranih medsebojnih strokovnih pregledov, kar pomeni, da odločitve o njih interno sprejema Odbor za evropski statistični sistem (glej sliko 2). V naslednjih delih poročila je Sodišče preučilo, ali:

1. je Komisija uspešno izvedla priporočila iz drugega medsebojnega strokovnega pregleda;
2. Eurostat uspešno spremlja napredek nacionalnih statističnih sistemov pri izvajanju priporočil iz drugega medsebojnega strokovnega pregleda;
3. zasnova tretjega kroga medsebojnih strokovnih pregledov nacionalnih statističnih sistemov ustreza svojemu namenu.

Komisija je dosegla dober napredek pri izvajanju večine priporočil za medsebojne strokovne preglede

71 Da bi imela priporočila svetovalnega organa čim večji učinek, je pomembno, da jih Komisija izvede čim prej in v čim večjem obsegu. Če to ni storjeno, mora v skladu z mednarodnimi statističnimi smernicami, priporočili in najboljšimi praksami zagotoviti ustrezno utemeljitev.

72 Svetovalni organ je leta 2014 izvedel drugi medsebojni strokovni pregled Eurostata in dal 16 priporočil, v katerih je obravnavanih šest glavnih področij: zakonodaja, na kateri temeljijo postopki za imenovanje in razrešitev višjega vodstva; struktura zakonodaje o statistiki; skladnost evropske statistike; izkazovanje; komunikacija in uporabniki ter usklajevanje (glej Prilogo VI). Eurostat je v odgovor pripravil izvedbeni načrt z 20 ukrepi za izboljšave²⁸.

73 Sodišče je ugotovilo, da je Komisija dosegla dober napredek pri večini priporočil iz medsebojnega strokovnega pregleda, zlasti tistih, ki se nanašajo na zakonodajno strukturo ter komunikacijo in uporabnike. Vendar nekatera ključna priporočila na področju neodvisnosti in nepristranskosti (zakonodaja o imenovanju in razrešitvi višjega vodstva ter dostop pred objavo – glej odstavke 64–69) niso bila sprejeta in/ali se njihovo izvajanje ni uspešno preverilo²⁹.

74 V strokovnem pregledu iz leta 2014 je svetovalni organ izdal štiri priporočila, v katerih je bil obravnavan celoten razpon zakonodaje EU o zaposlovanju, imenovanju in razrešitvi višjega vodstva Eurostata (glej Prilogo VI: 2014/1–2014/4). Vendar Eurostat teh priporočil ni sprejel in ni predlagal nobenih ustreznih ukrepov za izboljšave. Navedel je, da so bila priporočila bodisi strožja od določb kodeksa ravnanja (2014/1, 2014/2 in 2014/4) ali pa so bila zadostno obravnavana v pravnem okviru EU (2014/3). V naslednjem strokovnem pregledu (2021) je svetovalni organ ponovil več svojih priporočil za to področje (glej Prilogo VI: 2021/1 in 2021/2), ki še vedno niso bila sprejeta.

75 Sodišče je leta 2012 priporočilo tudi naslednje³⁰: „Za dosego izvajanja Kodeksa ravnanja evropske statistike v celoti naj Komisija: […] (d) okrepi strokovno neodvisnost glavnega statistika Evropske unije, tako da ga imenuje za določen čas po pridobitvi ugodnega mnenja Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov in podpore Evropskega parlamenta in Sveta”. Kljub podpori Evropskega parlamenta priporočilo Sodišča ni bilo izvedeno, saj je Komisija menila, da je obstoječi pravni okvir ustrezen in da so potrebni zaščitni ukrepi že vzpostavljeni.

Eurostatova ocena tega, kako so države članice izvajale ukrepe za izboljšave, predlagane v medsebojnih strokovnih pregledih, v veliki meri temelji na vzajemnem zaupanju med statističnimi organi

76 Usklajevalna vloga Eurostata vključuje uspešno spremljanje priporočil, danih državam članicam na podlagi medsebojnih strokovnih pregledov. Po drugem medsebojnem pregledu (2013–2015) je Eurostat za spremljanje tega, kako nacionalni statistični uradi izvajajo dogovorjene ukrepe za izboljšave (2016–2019), uporabljal letne vprašalnike. Načeloma je celotno spremljanje pretežno temeljilo na zaupanju, saj so bili ukrepi za izboljšave izvedeni v okviru pristojnosti nacionalnih statističnih uradov, ki so morali zagotoviti, da so ukrepi ustrezni, popolni in ustrezno dokumentirani. Eurostat se je šele za zadnji krog spremljanja, tj. leta 2019, potrudil, da bi preveril sporočeni napredek tako, da je državam članicam poslal zahteve za pojasnila.

77 Na sliki 10 je prikazan napredek, ki so ga skozi čas dosegli nacionalni statistični uradi pri dokončanju ukrepov za izboljšave, ki izhajajo iz drugega medsebojnega strokovnega pregleda. Glede na najnovejše razpoložljivo poročilo o spremljanju je bilo 155 od 910 opredeljenih ukrepov (17 %) ob koncu leta 2019 še vedno nedokončanih (za podrobno razčlenitev glej Prilogo VII).

78 Sodišče je ugotovilo, da je bilo izvajanje ukrepov za izboljšave ovirano, če je bilo odvisno od organov zunaj nacionalnega statističnega urada ali kadar je primanjkovalo politične volje in/ali podpore. Tovrstni ukrepi so običajno vključevali zakonodajne spremembe (npr. o imenovanju in razrešitvi vodij nacionalnih statističnih uradov, dostopu do administrativnih podatkov, ustanovitvi nadzornih organov), nekateri pa so zadevali človeške ali finančne vire ali celo razvoj informacijske tehnologije.

79 V Italiji in na Finskem je zakonodajni postopek zastal, ukrepi pa več kot sedem let po drugem medsebojnem strokovnem pregledu še vedno niso dokončani. Na Hrvaškem in Cipru so bile potrebne zakonodajne spremembe izvedene s precejšnjo zamudo, ki je trajala približno pet let. Visoki predstavniki ključnih deležnikov (ministrstev, parlamenta) niso bili vključeni v postopek medsebojnega strokovnega pregleda dovolj zgodaj, da bi se olajšalo izvajanje ključnih ukrepov v zvezi z vprašanji institucionalne ureditve in upravljanja (strokovna neodvisnost).

80 Nacionalni statistični organi poleg strokovne neodvisnosti potrebujejo tudi ustrezne človeške, finančne in tehnične vire za izvajanje svojih statističnih programov (glej Prilogo III). Sodišče je preučilo letna poročila svetovalnega organa, medsebojne strokovne preglede držav članic in informacije o virih ter petim državam v vzorcu in drugim deležnikom zastavilo vprašanja o njihovih stališčih o upravljanju v nacionalnih statističnih sistemih.

81 Ugotovilo je, da strokovna neodvisnost še zmeraj ni vedno zagotovljena, zlasti kar zadeva imenovanje in razrešitev vodij nacionalnih statističnih uradov. Ker so drugi nacionalni organi običajno del ministrstev, je njihova neodvisnost še bolj negotova. Opažanje Sodišča potrjuje ugotovitev Eurostata, da do decembra 2019 25 od 72 ukrepov za izboljšave (35 %) v zvezi s strokovno neodvisnostjo še vedno ni bilo dokončanih (glej Prilogo VII).

82 Nekaj nacionalnih statističnih uradov je Sodišču zaupalo tudi svoje pomisleke v zvezi s svojo finančno odvisnostjo in navedlo, da so njihovi viri glede na vse večje povpraševanje po novih statističnih podatkih in potrebo po znatnih tehnoloških naložbah nezadostni. V zvezi s tem je Svet novembra 2021 priznal, da je treba Eurostatu in nacionalnim sistemom zagotoviti ustrezne človeške in finančne vire, da bodo lahko še naprej delali z novimi viri podatkov in digitalnimi tehnologijami³¹.

Zasnova medsebojnih strokovnih pregledov se je sčasoma izboljšala, toda še vedno obstajajo pomembne pomanjkljivosti

83 Cilj medsebojnih strokovnih pregledov je oceniti, ali partnerji ESS upoštevajo načela kodeksa ravnanja, ki je temelj skupnega okvira za kakovost, vzpostavljenega za zagotavljanje kakovosti evropske statistike. Nasprotno pa se večina najnaprednejših neevropskih statističnih sistemov ocenjuje zgolj s samooceno. Poleg skladnosti je dodatni namen zagotoviti priporočila, ki bodo statističnim organom pomagala izboljšati in razviti njihove statistične sisteme. Na sliki 11 so prikazane ključne faze medsebojnih strokovnih pregledov.

84 V tabeli 2 je prikaz razvoja ključnih elementov zasnove medsebojnih strokovnih pregledov skozi čas. Prvi medsebojni strokovni pregled (2005–2007) je bil namenjen predvsem ozaveščanju o kodeksu ravnanja in je bil uvodni pregled za vse udeležence. Vendar je imel znatne slabosti³². Drugi krog (2013–2015) je bil izboljšan v smislu zasnove, vključeval je zunanje strokovnjake in dosegel večje mednarodno priznanje. V tretjem krogu (2021–2023) so bila izvedena tudi nekatera nadaljnja priporočila svetovalnega organa. Države članice v vzorcu Sodišča so bile na splošno zadovoljne s prispevkom Eurostata v postopku zasnove in so poudarile, da so bile v pripravo metodologije vključene že od začetka.

85 Sodišče je na srečanjih z deležniki ugotovilo, da obstaja soglasje o tem, da je treba medsebojne strokovne preglede izvajati dovolj pogosto, da se omogoči stalno izboljševanje kakovosti v ESS. Povprečno obdobje med drugim in tretjim krogom bo sedem let in pol, za Slovaško pa skoraj 10 let. S tem časovnim zamikom ni mogoče ustrezno zajeti učinkov sprememb, kot so tehnološki napredek in novi viri podatkov, na katere mora biti ESS še naprej pozoren in se jim prilagajati.

86 Da bi bili medsebojni strokovni pregledi celoviti in pravični do vseh držav, morajo biti v njih ocenjene tudi ključne značilnosti vsakega nacionalnega statističnega sistema v celoti. Vendar je bilo z metodologijo iz leta 2020 določenih največ šest sodelujočih drugih nacionalnih organov na posamezno državo, kar je arbitrarni prag, v katerem ni upoštevana stopnja decentraliziranosti priprave evropske statistike znotraj države (glej Prilogo VIII). Poleg tega je bila priporočena metodologija nejasna in subjektivna, v njej pa niso bila za vse države uporabljana primerljiva izbirna merila. Poleg tega sodelujoče druge nacionalne organe izberejo nacionalni statistični uradi in se ne izberejo na ravni EU, kot bi bilo za verodostojnost in doslednost postopka potrebno. Niti svetovalni organ niti strokovnjaki za medsebojni strokovni pregled niso imeli besede pri izbiri drugih nacionalnih organov.

87 Številni nacionalni statistični uradi so število drugih nacionalnih organov omejili na tri. To je še en arbitrarni prag, zaradi katerega obstaja tveganje izključitve ostalih nacionalnih organov, ki so ključni za evropsko statistiko. Neki nacionalni statistični urad je celo izrecno navedel, da se je odločil kot izhodišče izbrati samo tri druge nacionalne organe. S tem pristopom ni vključil drugega nacionalnega organa, pristojnega za podatke o vzrokih smrti, tj. organa, ki v dveh zaporednih letih ni predložil zahtevanih podatkov Eurostatu.

88 Svetovalni organ je bil ustanovljen za izboljšanje neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti Eurostata in ESS³³, da bi se odzvali na slabosti v nacionalnih sistemih³⁴. Vendar je vloga svetovalnega organa omejena na pripravo letnega poročila za Parlament in Svet, v katerega je vključena njegova neodvisna ocena izvajanja kodeksa ravnanja v evropskem statističnem sistemu kot celoti, s poudarkom na Eurostatu in ne na nacionalnih statističnih sistemih. Sodišče je leta 2012 priporočilo, naj se razvije nadzorna funkcija z razširitvijo pristojnosti svetovalnega organa³⁵. Čeprav je bilo priporočilo sprejeto, ni bilo uspešno izvedeno.

89 Trenutno pomeni samoreguliranost medsebojnih strokovnih pregledov ESS to, da se o njihovi zasnovi (čas, področje uporabe, pristop, izbirni postopek za druge nacionalne organe ter sestava in izbira strokovnih skupin) doseže soglasje na podlagi posvetovanja med partnerji, ki zastopajo niz nacionalnih, ne pa širših perspektiv EU. Čeprav je svetovalni organ neodvisen od nacionalnih interesov, ne odloča o ključnih vidikih zasnove.

Zaključki in priporočila

90 Splošni zaključek Sodišča je, da Komisija zagotavlja evropsko statistiko, ki je v splošnem dovolj kakovostna za oblikovalce politik, podjetja in državljane. Vendar je nekatere pomanjkljivosti še treba odpraviti.

91 Strateški načrti Eurostata odražajo predvsem institucionalne prednostne naloge, določene v zaporednih evropskih statističnih programih. Vendar z njimi ni mogoče meriti napredka pri doseganju ciljev (glej odstavke 22–23).

92 Evropski svetovalni odbor za statistiko, glavni predstavniški organ za uporabnike, v sedanji sestavi dejansko ne zastopa vseh uporabnikov, na primer mednarodnih organizacij ter skupnih stališč akademske in raziskovalne skupnosti. Poleg tega Evropski svetovalni odbor za statistiko ni dosegel bistvenega napredka v odnosih z nacionalnimi sveti uporabnikov. Potrebe uporabnikov niso v celoti izpolnjene, saj so na revidiranih področjih podatkovne vrzeli. V evropskem statističnem programu niso bili vedno prednostno obravnavani ukrepi za odpravo teh vrzeli, da bi se izboljšala ustreznost evropske statistike, Eurostat pa opredelitve MSP ne uporablja pravilno (glej odstavke 24–29).

Priporočilo 1 – Bolje izpolnjevati potrebe uporabnikov

Da bi Komisija bolje izpolnila potrebe uporabnikov, naj z uravnoteženim in dejanskim zastopanjem vseh uporabnikov v Evropskem svetovalnem odboru za statistiko pripomore, da ta postane bolj vključujoč, pri tem pa naj mu pomagajo strokovnjaki s specifičnih področjih.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2023.

93 Priprava evropske statistike je kljub povečanemu financiranju prek evropskega statističnega programa še vedno delno odvisna od financiranja drugih služb Komisije. Zagotovljena sredstva v veliki meri pokrivajo institucionalne potrebe. Čeprav se z nekaj nepovratnimi sredstvi EU financirajo inovativni projekti, se s precejšnjimi sredstvi dejansko financirajo obvezne statistične dejavnosti, zato je dodana vrednost, ki bi jo evropski statistični program lahko doprinesel olajševanju inovativnih projektov, omejena. Posamezna nepovratna sredstva so bila sicer ocenjena, vendar v splošnem ni bilo utemeljitve kvalitativne ocene rezultatov, zaradi česar bi lahko bil obseg spremljanja izvajanja omejen, trajnostnost rezultatov pa manjša (glej odstavke 30–34).

Priporočilo 2 – Prizadevati si za povečanje finančne neodvisnosti evropskega statističnega programa in dati prednost inovativnim projektom

Komisija naj:

1. oceni izvedljivost zmanjšanja odvisnosti naslednjega evropskega statističnega programa od več virov financiranja in
2. da prednost inovativnim projektom z jasno dodano vrednostjo EU.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2024.

94 Eurostat ima vzpostavljen ustrezen sistem upravljanja kakovosti. Njegova podpora državam članicam je pretežno ustrezna. Vendar ni notranjih smernic, ki bi določale okvir za zagotavljanje podpore, in dolgo lahko traja, da se rešijo zapleteni metodološki problemi, kar vpliva na več razsežnosti kakovosti podatkov, vključno s primerljivostjo (glej odstavke 35–39).

95 Sodišče je ugotovilo, da poročila držav članic o kakovosti niso vedno skladna s smernicami ter niso usklajena med statističnimi procesi in znotraj njih. Raven podrobnosti se med državami članicami razlikuje, zaradi česar je težko razumeti in pravilno oceniti kakovost podatkov. Poročanje o kakovosti se med statističnimi dejavnostmi razlikuje po pogostosti in ni obvezno za vse statistične dejavnosti. Posledica teh slabosti so nepopolne informacije za uporabnike (glej odstavke 40–43).

96 Eurostat ni bil pooblaščen za opravljanje preverjanja na kraju samem na treh področjih, ki jih je revidiralo Sodišče. Potrjuje podatke, ki jih predložijo države članice, vendar ne dokumentira vedno ustrezno rezultatov svojih ocen. Ne izvaja poglobljenih ocen vseh razsežnosti kakovosti, kot sta primerljivost in skladnost. (glej odstavka 44 in 52).

97 Pravočasnost je zaskrbljujoča zlasti v zvezi s statistiko o zdravstvu in podjetjih, saj se lahko nekateri nabori podatkov predložijo od 14 do 24 mesecev po referenčnem letu. Zaradi pomanjkanja podatkov o vzrokih smrti v realnem času se stopnje umrljivosti zaradi COVID-19 ocenjujejo na druge načine. Zaradi zamud pri zagotavljanju podatkov je celoten postopek neuspešen, kar zadeva uporabnike. Eurostat ima smernice za ocenjevanje skladnosti s predpisi, vendar v njih ni določena časovnica. ESS nima prilagodljivosti za hiter odziv. V nekem primeru vrzeli v podatkih o vzrokih smrti na nacionalni ravni Eurostat ni pripravil ocen, zato zbirni podatki EU niso na voljo (glej odstavke 53–56).

98 Kadar je to potrebno zaradi zakonodaje, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročila o kakovosti statistik. Vendar ta ne prikazujejo jasne slike obstoječih slabosti in ne vsebujejo podrobnih kazalnikov spremljanja, s katerimi bi lahko dokazali napredek v zvezi s predpisi. V skladu z nekaterimi ključnimi sektorskimi predpisi, na primer na področju zdravja, takih poročil ni treba predložiti (glej odstavka 57 in 58).

Priporočilo 3 – Izboljšati poročila držav članic o kakovosti in oceno kakovosti evropske statistike

Komisija naj:

1. zagotovi, da bodo poročila o kakovosti, ki jih prejme od držav članic, temeljila na skupnih standardih ter vsebovala popolne in primerljive informacije; in
2. izvede temeljitejše in bolje dokumentirane ocene na področju statistike dela, podjetij in zdravja, da se izboljšajo natančnost, pravočasnost, točnost, primerljivost in skladnost podatkov.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2024.

99 Čeprav je Eurostat pripravil koledar objav za izkazovanje statistike, časovni razpored ne vsebuje nekaterih podrobnosti. Poleg tega Eurostat še nima splošne politike revizij in podatkov o raziskavi delovne sile in podatkov o zdravstvu, povezanih z odhodki, ki so jih pripravile vse države članice, ne objavlja na isti datum (glej odstavke 59–63).

100 Eurostat nekaterim službam Komisije in medijskim kanalom zagotavlja dostop do podatkov pred objavo, kar bi lahko ustvarilo priložnosti za gospodarske koristi in uhajanje podatkov. Določbe o dostopu pred objavo na spletišču Eurostata niso v celoti opisane in seznam vseh uporabnikov s privilegiranim dostopom ni javno objavljen (glej odstavke 64–69).

Priporočilo 4 – Ponovno preučiti sedanjo prakso dostopa do statistike pred objavo

Komisija naj:

1. skrbno oceni nujnost in dodano vrednost odobritve dostopa pred objavo in,
2. če se ta ohrani, objavi celovite informacije o dostopu pred objavo in okrepi svoje zaščitne ukrepe zoper morebitno uhajanje podatkov.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2023.

101 Komisija je dosegla dober napredek pri večini priporočil iz medsebojnega strokovnega pregleda, na primer pri tistih, ki se nanašajo na zakonodajno strukturo ter komunikacijo in uporabnike. Vendar ni sprejela nekaterih ključnih priporočil o neodvisnosti in nepristranskosti (glej odstavke 70–75).

102 Eurostatova ocena glede izvajanja ukrepov za izboljšavo medsebojnih strokovnih pregledov v državah članicah v veliki meri temelji na vzajemnem zaupanju med statističnimi organi. Izvajanje nekaterih ukrepov za izboljšave je bilo ovirano, saj je bilo odvisno od organov zunaj nacionalnega statističnega urada in primanjkovalo je politične podpore. Ključni ukrepi za izboljšave, kot je sprememba nacionalne zakonodaje na področju statistike, so bili izvedeni le delno. Poleg tega strokovna neodvisnost še vedno ni značilna za vse države članice, zlasti na ravni drugih nacionalnih organov (glej odstavke 76–82).

103 Zasnova orodja za medsebojni strokovni pregled, ki se uporablja za oceno skladnosti Eurostata in ESS s kodeksom ravnanja, se je od njegove prve uporabe izboljšala. Vendar medsebojni strokovni pregledi niso dovolj pogosti, da bi omogočali stalno izboljševanje kakovosti, in nacionalnih statističnih sistemov ne zajamejo vedno celovito. Čeprav je svetovalni organ neodvisen od nacionalnih interesov, ima omejeno vlogo pri zasnovi medsebojnih strokovnih pregledov (glej odstavke 83–89).

Priporočilo 5 – Oceniti izvedljivost okrepitve mandata Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov

Komisija naj oceni izvedljivost in ustreznost okrepitve sedanjega mandata svetovalnega organa tako, da bo ta vključeval odločanje o vseh ključnih elementih zasnove medsebojnega strokovnega pregleda.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2023.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Mihails Kozlovs, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 26. oktobra 2022.

Priloge

Priloga I – Uradna statistika med krizo zaradi COVID-19

COVID-19 je bil za statistične sisteme velik izziv, saj so bili zaradi njega organi, pristojni za statistične operacije, pod precejšnjim pritiskom. Največji izziv je bil zagotoviti pravočasno pripravo statistik o javnem zdravju in zagotoviti ustrezne informacije o realnem sektorju gospodarstva, zlasti o gospodinjstvih ter MSP.

Med pandemijo se je sprva prekinil dotok podatkov iz podjetij in gospodinjstev, kar je povzročilo težave pri uradni statistiki. Tradicionalne metode zbiranja podatkov z osebnim stikom niso bile več izvedljive, izvedba nekaterih raziskav je postala nemogoča in treba jih je bilo odložiti. COVID-19 je pomenil tudi izziv za obstoječe standarde v smislu njihove razlage in primernosti. Zato se je morala uradna statistika hitro prilagoditi spreminjajočim se razmeram. Pogoste so postale alternativne metode zbiranja podatkov, kot so telefonski klici, internetne aplikacije ali velepodatki. Vendar lahko tak prehod vpliva na kakovost in primerljivost podatkov. Na začetku so oblikovalci politik in mediji uspeli zadovoljiti povpraševanje po svetovnih epidemioloških podatkih skoraj v realnem času s pomočjo preglednic, kot so tiste, ki jih je razvila Univerza Johns Hopkins, ki so bile pripravljene neodvisno od uradnega statističnega sistema. Pozneje sta SZO in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oblikovala lastne preglednice, s čimer sta premostila vrzel, vendar je bila primerljivost problematična.

Po mnenju svetovalnega organa je bil odziv ESS na krizo zaradi COVID-19 pozitiven. Čeprav je pandemija močno prizadela več faz priprave statističnih podatkov, je državam ESS in Eurostatu uspelo še naprej brez prekinitve pripravljati ključne kazalnike. Da bi se zagotovili stalna kakovost in primerljivost statistike v spremenjenem okolju, je Eurostat objavil več kot 30 smernic, v katerih so obravnavana tako splošna kot sektorska metodološka vprašanja. Eurostat je na svojem spletišču ustvaril tudi poseben razdelek, v katerem je uporabnikom zagotovil najnovejše informacije. Pripravil je seznam naborov podatkov v zvezi s COVID-19 in uvedel statistično preglednico evropskega okrevanja, ki ima trenutno 27 za okrevanje pomembnih kazalnikov, povezanih z zdravstvenimi, socialnimi, gospodarskimi, poslovnimi in okoljskimi temami. Eurostat je uvedel več novih kazalnikov, povezanih s krizo (npr. število smrti na teden in mesečna presežna umrljivost), da bi bolje ocenil učinke pandemije. Novembra 2020 so se vodje nacionalnih statističnih uradov in Eurostat dogovorili o usklajenem odzivu na prihodnje krize z vplivom na ESS v tako imenovanem wiesbadenskem memorandumu, ki bi lahko olajšal skupni pristop k prihodnjim krizam.

Priloga II – Izbrane statistične dejavnosti

Priloga III – Primeri mednarodnih statističnih smernic, priporočil in najboljših praks

Priloga IV – Seznam projektov, izbranih za revizijo

Priloga V – Iskanje alternativ za bolj ažurne podatke o smrtih zaradi COVID-19

V Evropi so bile prve smrti zaradi COVID-19 potrjene februarja 2020. Vendar se zdi, da popolni evropski statistični podatki o vzrokih smrti za leto 2020 ne bodo objavljeni pred letom 2023 (glej sliko 10). Da bi se obravnavale potrebe po informacijah med pandemijo, sta se zbirala dva sklopa podatkov skoraj v realnem času: smrti zaradi COVID-19 vsak dan in smrti kot demografski ključni dogodki vsak teden.

Število smrti zaradi COVID-19: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) objavlja število smrti zaradi COVID-19 v Evropi, zbranih pri virih, kot so ministrstva za zdravje in inštituti za javno zdravje. SZO in Univerza Johns Hopkins objavljata isto statistiko na svetovni ravni. Vendar se lahko zaradi razlik v klasifikaciji vzrokov smrti na nacionalni ravni in več zadev v zvezi s premajhnim ali prevelikim zajetjem podatki znatno razlikujejo in so primerjave med državami zapletene. Na primer, Belgija je na začetku pandemije evidentirala vse smrti, pri katerih je bil morda prisoten COVID-19, kot dejanske smrti zaradi COVID-19, ne da bi bilo za to treba opraviti laboratorijski test. Nasprotno pa je Italija zahtevala pozitiven rezultat testa, da gre za smrt zaradi COVID-19, Ciper pa je uporabil kombinacijo obeh pristopov.

Smrti in presežna umrljivost: Strokovnjaki menijo, da je ta metoda, za katero so odgovorni nacionalni statistični uradi, ustreznejše merilo skupnega vpliva pandemije na smrti, čeprav v njej niso upoštevane nedavne demografske spremembe, kot je staranje prebivalstva. Z njo so zajete smrti zaradi COVID-19, ki niso bile pravilno diagnosticirane in sporočene, ter smrti zaradi drugih vzrokov, ki jih je mogoče pripisati splošnim razmeram v pandemiji. ESS je aprila 2020 uvedel zbiranje podatkov o tedenskih smrtih, decembra 2020 pa je začel objavljati podatke o presežni umrljivosti. Nacionalni statistični uradi so Eurostatu še naprej prostovoljno pošiljali podatke o tedenskih smrtih.

V spodnji tabeli so podatki za leti 2020 in 2021 v državah EU in EFTA, izračunani z uporabo obeh metodologij. Stopnja presežne umrljivosti je za približno 34 % višja od števila smrti zaradi COVID-19, ki ga je zabeležil ECDC.

Priloga VI – Priporočila svetovalnega organa, leti 2014 in 2021

Priloga VII – Povzetek ukrepov za izboljšave, ki so jih sprejeli nacionalni statistični uradi – stanje 31. decembra 2019

Priloga VIII – Zajetost nacionalnih statističnih sistemov v tretjem krogu medsebojnih strokovnih pregledov

Kratice in okrajšave

ECB: Evropska centralna banka

ECDC: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino

ESS: evropski statistični sistem

GD EMPL: Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

GD GROW: Generalni direktorat Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

GD SANTE: Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane

Kodeks ravnanja: Kodeks ravnanja evropske statistike

MOD: Mednarodna organizacija dela

MSP: mala in srednja podjetja

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

SZO: Svetovna zdravstvena organizacija

Glosar

Brezposelni: brezposelna oseba, stara od 15 (ali 16) do 74 let, ki je v referenčnem tednu brez zaposlitve in je na razpolago, da začne delati v naslednjih dveh tednih (ali ki je že našla zaposlitev, ki se bo začela v naslednjih treh mesecih) ter ki je v nekem obdobju v preteklih štirih tednih aktivno iskala zaposlitev.

Civilna družba: del družbe, ki se razlikuje od vlade in podjetij, sestavljen iz združenj in drugih skupin, ki zastopajo skupne interese v javni domeni.

Institucionalni uporabnik statistike: nacionalna ali mednarodna organizacija, kot je vlada ali nacionalna centralna banka, ali institucija, organ ali oddelek EU.

Ključni kazalnik smotrnosti: količinsko opredeljivo merilo, ki kaže smotrnost glede na ključne cilje.

Mala in srednja podjetja: opredelitev velikosti, ki se uporablja za gospodarske družbe in druge organizacije in temelji na številu zaposlenih in nekaterih finančnih merilih. Mala podjetja imajo manj kot 50 zaposlenih in promet ali bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Srednja podjetja imajo manj kot 250 zaposlenih in promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, ali bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

Metapodatki: podatki, s katerimi se opredeljujejo in opisujejo drugi podatki.

Mikropodatki: podatki o posamezniku, gospodinjstvu, podjetju ali organizaciji.

Nepristranskost: načelo, v skladu s katerim je treba statistiko razvijati, pripravljati in izkazovati nevtralno in tako, da so vsi uporabniki obravnavani enakopravno.

Obolevnost: stanje obolelosti.

Podatki: niz vrednosti kakovostnih ali količinskih spremenljivk, kot so dejstva ali meritve, iz katerih je mogoče ustvariti informacije.

Presežna umrljivost: med krizo izmerjeno število smrtnih primerov zaradi vseh vzrokov, ki presega število smrtnih primerov, ki bi bili zaznani v običajnih razmerah.

Relativna standardna napaka: mera za statistično natančnost ocene. Manjše relativne standardne napake kažejo na zanesljivejše rezultate, večje pa na manj zanesljive.

Sistem zdravstvenih računov: standardni gospodarski okvir za računovodstvo na področju zdravstva v državah članicah ESS z uporabo računovodskih pravil, ki so metodološko združljiva s sistemom nacionalnih računov, za pripravo celovitih, doslednih in mednarodno primerljivih računov, ki izpolnjujejo ključne potrebe uporabnikov.

Standardizirana stopnja umrljivosti: stopnja umrljivosti prebivalstva, prilagojena v skladu s standardno starostno porazdelitvijo, da se izboljša primerljivost skozi čas in med različnimi skupnostmi.

Vrzel v podatkih: nerazpoložljivost podatkov, potrebnih za določen namen.

Vzrok smrti: bolezen ali poškodba, ki je sprožila niz dogodkov, povezanih z boleznijo, ki so neposredno privedli do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katerih je oseba umrla.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62590

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62590

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje v zvezi s smotrnostjo ali skladnostjo, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Mihails Kozlovs. Revizijo je vodila članica Sodišča Ildikó Gáll-Pelcz, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Claudia Kinga Bara in ataše v njenem kabinetu Zsolt Varga, vodilna upravna uslužbenka Sabine Hiernaux-Fritsch, vodja naloge Athanasios Koustoulidis ter revizorja Maria Isabel Quintela in Ezio Guglielmi. Jezikovno podporo je zagotovil Thomas Everett.

Končne opombe

¹ Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, Resolution adopted by the Economic and Social Council on 24 July 2013: 2013/21 - Fundamental Principles of Official Statistics, 2013.

² Člen 338 PDEU.

³ Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (UL L 87, 31.3.2009), nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/759.

⁴ Člen 4(2) Uredbe (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021.

⁵ Poglavje 03 02, člen 03 02 05 „Priprava in izkazovanje visokokakovostne statistike o Evropi” odobrenega proračuna za leto 2021, na voljo na https://data.europa.eu/eli/budget/2021/1/oj.

⁶ Člen 11 Uredbe (ES) št. 223/2009.

⁷ Kot je opisano v členu 4 Uredbe (ES) št. 223/2009.

⁸ Statistična funkcija ESCB temelji na členu 5 Statuta ESCB in ECB.

⁹ Ustanovljen s Sklepom št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

¹⁰ Ustanovljen s Sklepom št. 235/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

¹¹ Posebno poročilo Sodišča 12/2012 – Ali sta Komisija in Eurostat izboljšala proces priprave zanesljive in verodostojne evropske statistike?

¹² Glej člena 1 in 3 Sklepa št. 234/2008/ES z dne 11. marca 2008.

¹³ Glej člen 4 Sklepa št. 234/2008/ES z dne 11. marca 2008.

¹⁴ Eurostat, Support for the Final Evaluation of the European Statistical Programme 2013–2020, julij 2021, str. 43.

¹⁵ Člen 6 Uredbe (EU) št. 223/2009.

¹⁶ Sklep Komisije 2012/504/EU in Kodeks ravnanja evropske statistike.

¹⁷ Členi 6(3), 7, 15 in 18 Uredbe (EU) št. 223/2009, Sklep Komisije 2012/504/EU.

¹⁸ Uredba Komisije (EU) 2015/359 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008.

¹⁹ El-Hayek, Y., Tip of the Iceberg: Assessing the Global Socioeconomic Costs of Alzheimer’s Disease and Related Dementias and Strategic Implications for Stakeholders, Journal of Alzheimer’s Disease, 70, 2019, str. 323–341.

²⁰ SZO, The top 10 „causes of death’, 9. december 2020.

²¹ SZO, Dementia: Key facts, 2. september 2021.

²² Kot je bilo pojasnjeno v kodeksu ravnanja iz leta 2017.

²³ Člena 2 in 18(1) Uredbe št. 223/2009, kot je bila spremenjena; člen 6(2) Sklepa Komisije o Eurostatu iz leta 2012 in kodificirana načela OZN (temeljna načela uradne statistike in načela, ki urejajo mednarodne dejavnosti na področju statistike).

²⁴ Letno poročilo Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov in Mnenje Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov glede izvajanja zaveze Komisije za zaupanje (2018).

²⁵ Načelo 6: „Vsem uporabnikom je omogočen enakopraven in hkraten dostop do statističnih objav. Kakršen koli privilegiran dostop do statističnih informacij pred njihovo objavo za katerega koli zunanjega uporabnika je omejen, dobro utemeljen, nadzorovan, javnost pa je o njem obveščena.“

²⁶ Protocol on impartial access to Eurostat data for users, januar 2014.

²⁷ ISTAT, Embargo: a policy for transmitting correct information.

²⁸ Priporočila svetovalnega organa in ukrepi Eurostata za izboljšave, ki jih je uvedel v odgovor na priporočila.

²⁹ Letno poročilo svetovalnega organa za leto 2021.

³⁰ Posebno poročilo Sodišča 12/2012.

³¹ Sklepi Sveta o statističnih podatkih EU, kot jih je odobril Svet (ECOFIN), 9. november 2021.

³² Glej Posebno poročilo Sodišča 12/2012 – Ali sta Komisija in Eurostat izboljšala proces priprave zanesljive in verodostojne evropske statistike? ter Letno poročilo svetovalnega organa za leto 2011.

³³ Ustanovljen s Sklepom št. 235/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

³⁴ COM(2005) 217 končno in W. Radermacher (2011), European Statistics: People Count.

³⁵ Posebno poročilo Sodišča 12/2012 – Ali sta Komisija in Eurostat izboljšala proces priprave zanesljive in verodostojne evropske statistike?

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-9043-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/779	QJ-AB-22-023-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9067-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/338550	QJ-AB-22-023-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Slika 2 – ikone: slike so bile oblikovane z uporabo virov Flaticon.com, © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.