EU v letu 2020

Uvod

Izbruh pandemije COVID-19 v Evropi je povzročil človeško tragedijo ter sprožil zapore in upad gospodarske rasti brez primere. Evropska unija je kmalu dokazala svojo solidarnost. Z osredotočanjem na ukrepe, ki so prinesli takojšen in učinkovit odziv na krizo, je zaščitila življenja in možnosti preživljanja. V letu 2020 je bilo sprejetih več kot 1 350 ukrepov za ublažitev krize, vključno s skoraj 400 sklepi o državni pomoči, ki so pomagali rešiti evropska podjetja.

V prvih dneh in tednih po začetku pandemije v Evropi so bili okrepljeni zdravstveni sistemi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, bolnišnice po vsej EU pa so zdravile tudi paciente in pacientke iz drugih držav. V odziv na najnujnejše potrebe so bile na teren poslane mobilne zdravstvene ekipe. Več kot 600 000 državljank in državljanov EU, ki so obtičali v tujini, je bilo prepeljanih domov, poleg tega pa so bile mobilizirane javne in zasebne naložbe za razvoj varnih in učinkovitih cepiv za vse ljudi povsod po svetu.

Posredovalni mehanizem Komisije za medicinsko opremo je državam članicam pomagal, da so s skupnimi močmi premagovale njeno pomanjkanje.

EU in države članice so za ublažitev posledic krize mobilizirale 4,2 bilijona evrov, kar je več kot 30 % bruto domačega proizvoda EU.

Od skupno 4,2 bilijona evrov je bilo 575 milijard evrov dodeljenih nacionalnim ukrepom, sprejetim v okviru prožnosti proračunskih pravil EU (splošna odstopna klavzula), 100 milijard evrov Evropskemu instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah za finančno pomoč EU za sheme skrajšanega delovnega časa, 70 milijard evrov neposredni podpori EU, vključno z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus, 3045 milijard evrov nacionalnim likvidnostnim ukrepom, vključno s shemami, odobrenimi v okviru začasnih, prožnih pravil EU o državni pomoči, 240 milijard evrov podpori za države članice zaradi pandemične krize v okviru evropskega mehanizma za stabilnost in 200 milijard evrov skupini Evropske investicijske banke za financiranje podjetij.

Proračun EU je bil tudi v celoti uporabljen za zagotavljanje neposredne finančne podpore državam članicam, ki so to potrebovale. Komisija je v prvih dneh krize predstavila naložbeni pobudi v odziv na koronavirus, ki sta državam članicam omogočili uporabo kohezijskih sredstev za podporo najbolj izpostavljenim sektorjem v njihovih gospodarstvih. Uporabljen je bil instrument za nujno pomoč, namenjen zagotavljanju neposredne finančne podpore za strateške potrebe na evropski ravni, Komisija pa je vzpostavila tudi instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi pomagala ohraniti delovna mesta in podprla družine.

Pandemija koronavirusa je povzročila velik šok za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo EU z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami. Kljub hitremu in celovitemu odzivu politike na ravni EU in na nacionalni ravni je kmalu postalo jasno, da bo gospodarstvo EU v letu 2020 doživelo recesijo zgodovinskih razsežnosti.

Zato je bil potreben boljši odziv za odpravo gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija. Okrepljen dolgoročni proračun za obdobje 2021–2027 in začasni načrt za okrevanje NextGenerationEU skupaj tvorita največji sveženj spodbud iz proračuna EU doslej v skupni vrednosti 1,8 bilijona evrov. Ta sredstva bodo EU pomagala podpreti državljane in državljanke, podjetja in regije, zlasti tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela. Sveženj bo prispeval k oblikovanju bolj zelene, bolj digitalne in odpornejše Evrope po pandemiji COVID-19.

Komisija je okviru strategije EU za cepiva sklenila sporazume s šestimi podjetji (AstraZeneca, BioNTech/Pfizer, CureVac, Johnson & Johnson, Moderna in Sanofi/GlaxoSmithKline), da bi ljudem, ki živijo v EU, zagotovila širok nabor varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19.

Prvo cepivo je bilo v EU uvedeno pred koncem leta, pri čemer so se upoštevali standardi varnosti in učinkovitosti. Komisija je 21. decembra izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom proti COVID-19 družbe BioNTech/Pfizer, ki je tako postalo prvo tovrstno cepivo, odobreno v EU. Cepljenje v državah članicah se je začelo med evropskimi dnevi cepljenja, ki so potekali od 27. do 29. decembra.

Ko se ozremo nazaj na leto 2020, je jasno, da je pandemija COVID-19 zahtevala ogromen davek. S COVID-19 se je okužilo 15 milijonov ljudi v Evropski uniji. Na žalost jih je več kot 350 000 umrlo. Boj proti COVID-19 se nadaljuje tudi v letu 2021.

Edinstven odziv na nujne potrebe

Komisija je v skladu s pooblastilom Evropskega sveta usklajevala skupni evropski odziv na izbruh COVID-19, pri čemer je sprejemala ukrepe za okrepitev sektorjev javnega zdravja in ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije. EU je mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva, da bi državam članicam pomagala pri usklajevanju nacionalnih odzivov, ter zagotavljala objektivne informacije o širjenju COVID-19 in učinkovitih ukrepih za njegovo zajezitev.

EU se je hitro odzvala na izzive, ki jih je prinesla pandemija. 28. januarja je bil sprožen mehanizem EU na področju civilne zaščite za repatriacijo državljank in državljanov EU, ki so obtičali v tujini (s 408 leti je bilo do konca leta domov pripeljanih 90 000 državljanov EU).

Komisija je 13. marca pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo zaradi koronavirusa, 16. marca pa je ustanovila svetovalni strokovni odbor za svetovanje in usmerjanje odziva EU na krizo, ki mu predsedujeta predsednica Ursula von der Leyen ter komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides. Delo odbora ter Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je pozneje dopolnila nova platforma EU za znanstveno svetovanje o COVID-19. Cilj platforme, ki jo sestavljajo znanstveni svetovalci in svetovalke držav članic za COVID-19, je zagotoviti boljše usklajevanje znanstvenega svetovanja in izmenjavo dobrih praks v zvezi z nacionalnimi javnozdravstvenimi ukrepi za zajezitev COVID-19.

Nujna pomoč

Komisija je mobilizirala vsa sredstva iz proračuna EU, da bi zadovoljila nujne potrebe, na katere se je bilo najbolje odzvati s strateškim in usklajenim pristopom na evropski ravni. Iz instrumenta za nujno pomoč v vrednosti 2,7 milijarde evrov se je financiral širok nabor ukrepov, pri čemer je bil velik del njegovega proračuna namenjen za podporo pobudi za cepiva, v kateri sodeluje vseh 27 držav članic. Komisija je nabavila in državam članicam razdelila 10 milijonov mask za zdravstveno osebje. Zagotovljena so bila tudi sredstva za usposabljanje na področju testiranja in intenzivne nege, nabavo ultravijoličnih robotov, namenjenih razkuževanju bolnišnic, in podpiranje kliničnih preskušanj zdravil proti COVID-19.

Testiranje je ključnega pomena za upočasnitev širjenja COVID-19. Komisija je 28. oktobra sprejela priporočilo o strategijah testiranja na COVID-19, vključno z uporabo hitrih antigenskih testov, 18. novembra pa še posebno priporočilo o hitrih antigenskih testih. Poleg tega je 18. decembra objavila predlog za priporočilo Sveta o skupnem okviru za antigenske teste in vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19. Komisija je v okviru instrumenta mobilizirala 100 milijonov evrov za neposreden nakup hitrih antigenskih testov in njihovo dobavo državam članicam. 18. decembra je podpisala okvirno pogodbo z družbama Abbott in Roche za nakup več kot 20 milijonov hitrih antigenskih testov, prav tako financiranih iz instrumenta. Ti testi bi bili državam članicam na voljo od začetka leta 2021 kot del podpore EU za testiranje na COVID-19.

Skupna rezerva medicinske opreme rescEU

Komisija je 19. marca solidarnost pretvorila v konkretne ukrepe ter vzpostavila rezervo medicinske opreme rescEU, prvo skupno evropsko zalogo nujne medicinske opreme, vključno z obraznimi maskami in ventilatorji, da bi pomagala državam članicam, ki se soočajo s pomanjkanjem opreme. Iz rezerve rescEU, ki jo gostijo države članice, je bilo dobavljenih okoli 3 milijone visokokakovostnih zaščitnih mask za osebje, ki se prvo odzove, vključno z zdravstvenim osebjem in osebjem civilne zaščite, v Španiji, na Hrvaškem, v Italiji, Litvi, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in na Kosovu (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova).

V okviru mehanizma na področju civilne zaščite so bili v države, ki so potrebovale pomoč, poslani ventilatorji, zaščitna oblačila in razkužila ter napotene ekipe za nujno medicinsko pomoč. Norveški, poljski in romunski zdravniki so pomagali pri zdravljenju pacientov v Italiji in Litvi, nemške, italijanske in litovske zdravstvene ekipe pa so pomagale zdravstvenemu osebju v Armeniji in Azerbajdžanu. Sveženj o mobilnosti je pomagal financirati prevoz pacientov, zdravstvenih ekip in osnovne medicinske opreme.

Zagotavljanje razpoložljivosti medicinske opreme in hrane

EU je od izbruha podpirala ključne proizvajalce, da bi zagotovila razpoložljivost osnovnih zdravil in medicinske opreme. Komisija je sprejela različne ukrepe, da bi podjetjem zagotovila ustrezne pogoje za prilagoditev in povečanje proizvodnje. Med drugim je evropske organizacije za standardizacijo zaprosila, naj vsem deležnikom omogočijo brezplačen dostop do evropskih standardov za obrazne maske in drugo zaščitno opremo. Številna podjetja v Evropi so svoje proizvodne zmogljivosti preusmerila v proizvodnjo osebne zaščitne opreme, razkužil in medicinskih pripomočkov.

Komisija je aprila odobrila zahtevke vseh držav članic EU in Združenega kraljestva za začasno opustitev carinskih dajatev in DDV na uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz držav nečlanic EU.

Komisija se je takoj odzvala na skrbi glede morebitnega pomanjkanja hrane in aprila sprejela nujne ukrepe, da bi se zagotovila večja prožnost pri dostopu do denarja v okviru skupne kmetijske politike ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter izvedli ukrepi, ki bi pripomogli k stabilizaciji agroživilskih trgov.

Celovito izkoriščanje prožnosti davčnih pravil in pravil o državni pomoči

Komisija je marca kot del svoje strategije za hiter in odločen odziv na pandemijo prvič uporabila splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast. Ta ukrep je, potem ko ga je potrdil tudi Svet, državam članicam omogočil sprejetje ukrepov za ustrezno obvladovanje krize z vsemi razpoložljivimi instrumenti ekonomske politike in z odstopanjem od običajnih proračunskih pravil evropskega fiskalnega okvira.

Manj kot teden dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija Evropo razglasila za središče pandemije COVID-19, je Komisija sprejela začasni okvir za državno pomoč, da bi državam članicam omogočila celovito izkoriščanje prožnosti pravil o državni pomoči v podporo podjetjem, ki jih je prizadela kriza. Komisija je pri tem odobrila ukrepe pomoči, ki so jih priglasile vse države članice EU in Združeno kraljestvo. V letu 2020 je sprejela skoraj 400 sklepov o odobritvi 500 nacionalnih ukrepov v skupni vrednosti približno 3 bilijone evrov.

Naložbeni pobudi v odziv na koronavirus

Med prvimi ukrepi, ki jih je EU uvedla za finančno podporo državam članicam pri njihovem odzivu na krizo, je bila naložbena pobuda v odziv na koronavirus iz marca 2020. Pobuda je z mobilizacijo neporabljenih sredstev, ki so bila že dodeljena državam članicam EU, prispevala k takojšnjemu povečanju likvidnosti proračunov držav članic in regij ter slednjim pomagala uporabiti sredstva kohezijske politike za financiranje odhodkov za zdravstveno varstvo in sheme skrajšanega delovnega časa ter zagotavljanje podpore v obliki obratnega kapitala za mala in srednja podjetja. Področje uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije je bilo razširjeno tudi na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, zaradi česar so države članice lahko prejele podporo iz tega sklada za reševanje krize zaradi COVID-19.

Od aprila dalje je naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus poenostavila in olajšala hitro uporabo obstoječih evropskih strukturnih in investicijskih skladov za ukrepe, povezane s krizo, ter povečala prispevek EU za programe kohezijske politike na do 100 % za zahtevke za plačila, predložene med 1. julijem 2020 in 30. junijem 2021.

Komisija je decembra objavila rezultate obeh pobud za leto 2020. Od začetka krize je EU mobilizirala znatna sredstva za ublažitev posledic pandemije. Največ razpoložljivih sredstev, in sicer več kot 10 milijard evrov, so prejela mala in srednja podjetja, kar je podjetjem pomagalo preživeti. 3 milijarde evrov je bilo namenjenih ljudem, med drugim prek socialnih storitev za ranljive skupine in shem zaposlovanja za določen čas. 6,6 milijarde evrov je bilo namenjenih za pomoč zdravstvenemu sektorju. Slednji je poleg tega prejel tudi sredstva v višini 10,2 milijarde evrov iz proračuna EU, ki so bila temu področju že dodeljena za obdobje 2014–2020 (pri tem je treba upoštevati določeno prekrivanje med skupinami upravičencev).

Spremenjenih je bilo 82 % programov kohezijske politike v 25 državah članicah in Združenem kraljestvu, pri čemer so bila nacionalnim proračunom zagotovljena dodatna sredstva v višini 3,2 milijarde evrov, saj je bilo mogoče uporabiti 100-odstotno stopnjo sofinanciranja EU.

Pobude v okviru instrumenta vključujejo zaščito delovnih mest, začasno finančno podporo, hitro uvedbo, dopolnjevanje nacionalnih prizadevanj in solidarnost med državami članicami.

Podpiranje delovnih mest in zaščita možnosti preživljanja

Komisija je aprila 2020 vzpostavila instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), namenjen zaščiti delovnih mest ter delavcev in delavk, ki jih je prizadela pandemija koronavirusa. Do konca leta 2020 je bila v okviru instrumenta SURE odobrena finančna podpora v višini 90,3 milijarde evrov za pomoč 18 državam članicam, pri čemer je bilo izplačanih 39,5 milijarde evrov 15 državam članicam (Belgiji, Grčiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški). Države članice lahko še vedno vložijo zahtevke za finančno podporo v okviru instrumenta SURE, katerega skupna vrednost znaša do 100 milijard evrov.

Finančna pomoč v okviru instrumenta SURE se zagotavlja v obliki posojil, ki jih je EU najela na trgih v imenu držav članic. Za večino držav članic so takšna posojila ugodnejša, kot če bi jih na trgu najele same. S temi posojili države članice lažje pokrivajo nenadna povečanja javnofinančnih odhodkov za ohranjanje delovnih mest. Zlasti jim pomagajo kriti stroške, neposredno povezane z vzpostavitvijo ali podaljšanjem nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in drugih podobnih ukrepov, ki so jih v odziv na pandemijo uvedle za samozaposlene.

Do konca leta 2020 se je iz Evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah od skupno 90,3 milijarde evrov sredstev 7,8 milijarde evrov razdelilo Belgiji, 511 milijonov evrov Bolgariji, 2 milijardi evrov Češki, 2,5 milijarde evrov Irski, 2,7 milijarde evrov Grčiji, 21,3 milijarde evrov Španiji, 1 milijarda evrov Hrvaški, 27,4 milijarde evrov Italiji, 479 milijonov evrov Cipru, 192 milijonov evrov Latviji, 602 milijona evrov Litvi, 504 milijoni evrov Madžarski, 244 milijonov evrov Malti, 11,2 milijarde evrov Poljski, 5,9 milijarde evrov Portugalski, 4,1 milijarde evrov Romuniji, 1,1 milijarde evrov Sloveniji in 631 milijonov evrov Slovaški. Zneski so zaokroženi.

Komisija je leta 2020 v imenu EU na trgih trikrat izdala obveznice v okviru instrumenta SURE. Povpraševanje je vsakič več kot 10-krat preseglo izdane obveznice, kar kaže na zaupanje v EU kot izdajateljico in posojilojemalko ter pomembno globalno akterko na finančnih trgih. Obveznice, ki jih EU izda v okviru instrumenta SURE, so upravičene do oznake „socialna obveznica“. Ta oznaka vlagateljem v te obveznice zagotavlja, da bodo zbrana sredstva porabljena za resnično socialne namene.

Strategija EU za cepiva

Komisija je 17. junija predstavila strategijo EU za cepiva, namenjeno pospešitvi razvoja, proizvodnje in začetka uporabe cepiv proti COVID-19. Cilj strategije je čim prej zagotoviti pravičen in cenovno ugoden dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse v EU, obenem pa voditi globalna solidarnostna prizadevanja za zagotovitev dostopa do cenovno ugodnih cepiv za vse ljudi. Prav tako je njen namen doseči, da se države članice pripravijo na uvedbo cepiv, izdelajo načrte za prevoz cepiv in izvedbo cepljenja ter opredelijo prednostne skupine, ki bi jih bilo treba najprej cepiti.

Razvoj varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19 v tako kratkem času je pomenil hkratno izvajanje kliničnih preskušanj in vlaganje v proizvodne zmogljivosti, potrebne za proizvodnjo milijonov ali celo milijard odmerkov učinkovitega cepiva. Sporazumi za vnaprejšnji nakup pomagajo zmanjšati tveganje, povezano z naložbami proizvajalcev v razvoj potencialnih cepiv, s čimer povečujejo možnosti za hiter razvoj, proizvodnjo in uvedbo varnih in učinkovitih cepiv ter zagotovitev dostopa do njih za državljane in državljanke EU. Komisija se je v imenu držav članic EU pogajala s farmacevtskimi podjetji. Tako je doslej dosegla podpis šestih sporazumov, poleg tega pa so bili leta 2020 zaključeni ali so za začetek leta 2021 načrtovani tudi nadaljnji pripravljalni pogovori z drugimi proizvajalci cepiv.

Da bi državam članicam pomagala pri pripravi njihovih strategij cepljenja, je Komisija 15. oktobra in 2. decembra objavila ključne elemente, ki jih je treba upoštevati, v skladu s pristojnostmi, določenimi v pogodbah EU. Med njimi so bili zagotavljanje zmogljivosti storitev cepljenja za dobavo cepiv proti COVID-19, enostaven dostop do cepiv za ciljne populacije, uvedba cepiv z različnimi značilnostmi ter različnimi potrebami glede shranjevanja in prevoza ter jasno obveščanje za povečanje zaupanja javnosti.

Prvo cepivo, za katerega je bilo 21. decembra izdano pogojno dovoljenje za promet, je bilo cepivo družbe BioNTech/Pfizer. Njegova dobava se je začela le nekaj dni pozneje, pravočasno pred začetkom dni cepljenja EU, ki so potekali 27., 28. in 29. decembra. Dovoljenje, ki so ga podprle države članice, je bilo izdano na podlagi pozitivnega znanstvenega priporočila, ki temelji na podrobni oceni Evropske agencije za zdravila glede varnosti, učinkovitosti in kakovosti cepiva.

Komisija je vzporedno pokazala solidarnost s svetovnimi partnerji, saj je iz sredstev EU prispevala 500 milijonov evrov (100 milijonov evrov nepovratnih sredstev in posojilo v višini 400 milijonov evrov, podprto z jamstvom Evropskega sklada za trajnostni razvoj) za instrument za globalni dostop do cepiva proti COVID-19 (COVAX), svetovno pobudo za zagotovitev enakopravnega dostopa do cenovno ugodnih cepiv proti COVID-19. Do decembra je Ekipa Evropa, ki jo sestavljajo Komisija in države članice EU, instrumentu COVAX dodelila več kot 850 milijonov evrov, kar je Evropsko unijo kot celoto sprva postavljalo na prvo mesto med donatorji temu instrumentu. Ta prispevek bo bistveno pripomogel k doseganju cilja instrumenta COVAX, da bi se do konca leta 2021 dobavilo 1,3 milijarde odmerkov cepiva za države z nizkimi in srednjimi dohodki.

Instrument COVAX je del pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti COVID-19, svetovne pobude za hitrejši razvoj, proizvodnjo in pravičen dostop do testov, zdravljenja in cepiv proti COVID-19. V pobudi sodelujejo vlade, znanstveniki, podjetja, civilna družba, človekoljubi in globalne organizacije na področju zdravja, kot so fundacija Billa in Melinde Gates, koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije, fundacija za inovativno novo diagnostiko, Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo (GAVI), Globalni sklad, Unitaid, Wellcome, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka in globalni instrument za financiranje.

VIDEOPOSNETEK: Prva cepljenja proti COVID-19 v državah članicah EU.

Povezovanje svetovne skupnosti

Predsednica Ursula von der Leyen je 4. maja 2020 predstavila globalni odziv na koronavirus, svetovni ukrep za vsesplošen dostop do cenovno ugodnih testov, zdravil in cepiv proti koronavirusu. Uveden je bil kot odziv Komisije na svetovni poziv k ukrepanju proti pandemiji, ki ga je 24. aprila objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Globalni odziv na koronavirus je bil namenjen tudi krepitvi zdravstvenih sistemov po vsem svetu in podpori oživitvi gospodarstva v najbolj nestabilnih regijah in skupnostih na svetu.

Donatorski vrh in koncert „Globalni cilj: združeni za našo prihodnost“, ki sta ju Komisija in organizacija Global Citizen gostili 27. junija, sta bila mejnik v globalnih prizadevanjih za boj proti koronavirusu in odličen primer sodelovanja institucij EU, v tem primeru Sveta in Komisije, s partnerji ter angažiranimi državljani in državljankami po svetu.

S tema donatorskima pobudama je bilo do konca junija 2020 za globalni odziv na koronavirus zbranih 15,9 milijarde evrov, vključno z 1,4 milijarde evrov, ki jih je prispevala Komisija (od tega 1 milijardo evrov nepovratnih sredstev in 400 milijonov evrov jamstev za posojila).

Načrt okrevanja za Evropo

Komisija je 27. maja predlagala najobsežnejši sveženj financiranja EU doslej, da bi podprla okrevanje Evrope po pandemiji. S temi sredstvi bo dopolnila 4,2 bilijona evrov, ki so jih mobilizirale EU in države članice. Evropski svet je na julijskem zasedanju soglasno potrdil skupno financiranje v višini 1,8 bilijona evrov, ki združuje novi instrument NextGenerationEU v vrednosti 750 milijard evrov in spremenjeni proračun EU za obdobje 2021–2027, vreden 1,074 bilijona evrov. Sveženj bo pomagal ljudem, podjetjem in regijam, ki jih je kriza najbolj prizadela, obenem pa pripomogel k oblikovanju bolj zelene, bolj digitalne in odpornejše Evrope.

Evropski parlament, Svet in Komisija so 10. novembra dosegli politični dogovor o tem svežnju, ki je vključeval dodatnih 15 milijard evrov za več ključnih programov, kot so Obzorje Evropa, Erasmus+ in Program EU za zdravje.

Komisija bo za financiranje okrevanja in instrumenta NextGenerationEU v imenu EU najela posojilo na kapitalskih trgih. Tako za instrument NextGenerationEU ne bodo potrebni takojšnji dodatni nacionalni prispevki držav članic. Zbrana sredstva se bodo vračala dolgoročno, do leta 2058. Za lažje povračilo zbranega tržnega financiranja bo Komisija predlagala nove vire prihodkov za proračun EU. Prvi nov vir lastnih sredstev, ki bo uveden leta 2021, bo temeljil na nereciklirani odpadni embalaži iz plastike in bo prispeval k političnim ciljem evropskega zelenega dogovora (glej „Oblikovanje podnebno nevtralne Evrope, pripravljene na digitalno dobo“). Komisija bo sredi leta 2021 predstavila nadaljnje predloge za nova lastna sredstva na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, digitalne dajatve in revidiranega sistema EU za trgovanje emisijami.

Da bi prispevali k zelenemu in digitalnemu okrevanju, bo financiranje iz dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU dodeljeno v skladu s tema dvema ciljema politike. Vsaj 30 % sredstev bo porabljenih za boj proti podnebnim spremembam, zaradi česar sta proračun za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU največji zeleni naložbeni sveženj na svetu.

Več kot 50 % sredstev bo namenjenih novim prednostnim nalogam. Ti programi vključujejo raziskave in inovacije (Obzorje Evropa), pravični podnebni in digitalni prehod (Sklad za pravični prehod in program za digitalno Evropo), pripravljenost, okrevanje in odpornost (prek mehanizma za okrevanje in odpornost), mehanizem rescEU in novi program EU za zdravje. Dopolnili bodo kohezijsko in kmetijsko politiko, ki sta prav tako bili posodobljeni.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je v središču instrumenta NextGenerationEU. EU bo pomagal, da bo iz sedanje krize izšla močnejša, tako da bo državam članicam v prvih, ključnih letih okrevanja ponujenih 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev.

Sredstva iz instrumenta Next Generation EU v skupni višini 750 milijard evrov so razdeljena na mehanizem za okrevanje in odpornost (672,5 milijarde evrov, vključno s 360 milijardami evrov posojil in 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev), program React-EU (47,5 milijarde evrov), Sklad za pravični prehod (10 milijard evrov), razvoj podeželja (7,5 milijarde evrov), program Obzorje Evropa (5 milijard evrov), program rescEU (1,9 milijarde evrov) in program InvestEU (5,6 milijarde evrov).

Vsaka država članica je bila pozvana, naj predloži načrt za okrevanje in odpornost, v katerem predstavi svoj nacionalni načrt za naložbe in reforme, pri čemer upošteva izzive gospodarske politike iz nedavnih priporočil za posamezne države, zlasti priporočil iz let 2019 in 2020. Načrti bi morali državam članicam omogočiti, da povečajo svoj potencial za gospodarsko rast, ustvarjajo delovna mesta, krepijo ekonomsko in socialno odpornost ter izpolnijo cilje zelenega in digitalnega prehoda.

Decembra so pogajalci dosegli začasni dogovor o začetku veljavnosti mehanizma v začetku leta 2021. Komisija je državam članicam zagotovila smernice za pripravo načrtov za okrevanje in odpornost ter jih je močno spodbujala, da v svoje načrte vključijo naložbe in reforme na sedmih vodilnih področjih, tako da bi spodbudile zeleno in digitalno okrevanje ter vlagale v človeški kapital.

REACT-EU (pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) je še en instrument v okviru instrumenta NextGenerationEU. Vključuje izjemna pravila o prožnosti iz naložbene pobude v odziv na koronavirus in zagotavlja dodatnih 47,5 milijarde evrov sredstev kohezijske politike do leta 2023 na področjih, kot sta zdravstvo in delovna mesta. Pripravil bo tudi prehod na zeleno in digitalno Evropo ter povezoval nujne in srednjeročne rešitve. Poleg tega bo instrument NextGenerationEU zagotovil dodatna sredstva za več pobud EU, vključno s Skladom za pravični prehod, programom InvestEU, mehanizmom rescEU na področju civilne zaščite in programom Obzorje Evropa.

Omejitve potovanj in zagotavljanje prostega gibanja v Evropi

Za upočasnitev širjenja COVID-19 ter zaščito zdravja in dobrega počutja ljudi so države članice sprejele različne ukrepe, od katerih so nekateri vplivali na pravico državljank in državljanov do prostega gibanja po vsej EU. Ti ukrepi so pogosto vključevali omejitve vstopa v drugo državo članico ali druge posebne zahteve (kot je karantena) za čezmejne potnike, vključno s tistimi, ki potujejo iz službenih razlogov. Evropska komisija je sprejela ukrepe za zagotovitev prostega pretoka državljank in državljanov, blaga in storitev, ob upoštevanju zdravstvenih in varnostnih ukrepov.

Komisija je v odgovor na poziv Evropskega sveta z dne 26. marca v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta predstavila evropski časovni načrt za odpravo ukrepov za zajezitev koronavirusa.

Svet je 13. oktobra na podlagi predloga Komisije z dne 4. septembra sprejel priporočilo za uskladitev pristopa k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo. Države članice so se dogovorile, da bodo usklajevale svoja prizadevanja na štirih ključnih področjih:

• skupna merila za države članice pri odločanju o uvedbi omejitev potovanj;
• skupni zemljevid, ki prikazuje stopnje tveganja v regijah EU in Evropskega gospodarskega prostora z uporabo sistema semaforja;
• skupni pristop za potnike, ki prihajajo z območij tveganja (testiranje in samoosamitev);
• zagotavljanje jasnih in pravočasnih informacij za javnost.

Države članice EU so se 17. marca odločile omejiti nenujna potovanja v EU na podlagi priporočila Komisije, da bi zaščitile zdravje ljudi v EU in preprečile nadaljnje širjenje virusa iz EU v druge države in obratno. Pravila so bila glede na spreminjajoče se epidemiološke razmere večkrat razširjena. Seznam držav nečlanic EU je temeljil na preglednem sklopu meril in se je redno posodabljal, zadnja sprememba pa je bila 17. decembra.

Svet je 30. junija na podlagi predloga Komisije sprejel priporočilo o postopni odpravi začasnih omejitev. Vključevalo je seznam držav nečlanic EU, katerih prebivalci so bili izvzeti iz takih omejitev, in seznam kategorij potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati ter jim je bil dovoljen vstop v EU ne glede na njihov kraj izvora. Komisija je 28. oktobra objavila smernice za pomoč državam članicam pri zagotavljanju doslednega izvajanja priporočila Sveta. Pripravila je tudi navodila za države članice, da se zagotovi usklajenost ponovnega izvajanja vizumskih postopkov v tujini s postopno odpravo omejitve potovanj.

Ti ukrepi pomagajo omejiti širjenje koronavirusa in mu lažje slediti ter izboljšati učinkovitost skupnega odziva EU. Ta zdravstvena kriza je izpostavila potrebo po boljšem usklajevanju na področju zdravja v času približevanja evropski zdravstveni uniji (več informacij je na voljo v „Zaščita ljudi in svoboščin“).

Po hitrem porastu števila primerov COVID-19 v delih Združenega kraljestva konec leta 2020, pri katerih je šlo večinoma za novo različico virusa, je Komisija 22. decembra sprejela priporočilo o usklajenem pristopu k ukrepom na področju potovanj in prometa, da bi omejila nadaljnje širjenje nove različice.

Pomoč obtičalim državljankam in državljanom EU pri vrnitvi domov

Mnogi državljani in državljanke EU so obtičali zdoma, ko so bili njihovi leti preklicani in so se meje začele zapirati. EU in države članice so domov prepeljale več kot 600 000 ljudi. Mehanizem EU na področju civilne zaščite je olajšal in sofinanciral 408 letov za repatriacijo več kot 100 300 ljudi, vključno z 90 000 obtičalimi državljani EU.

Države članice so pokazale solidarnost z organiziranjem prevoza, s katerim so domov pripeljale državljane drugih držav članic, pa tudi svoje državljane. Vsak tretji potnik, ki se je vrnil domov, je bil državljan EU, ki ni državljan države, ki je organizirala let. Francija je na primer domov prepeljala državljane in državljanke 26 držav članic EU. Z letom iz Wuhana na Kitajskem v začetku februarja je bilo prepeljanih 64 francoskih državljanov in 135 državljanov drugih držav članic.

Zagotavljanje prostega pretoka blaga in pomoč delavcem in delavkam prek meja

Pandemija je povzročila velike motnje pri potovanju in prevozu v Evropi. Različni omejevalni zdravstveni ukrepi, ki so jih države članice uvedle marca in aprila, so privedli do zaprtja meja ali strogega nadzora in na tisoče tovornjakov je obtičalo v dolgih kolonah. Komisija je za ohranitev pretoka blaga prek notranjih meja EU, varovanje bistvenih dobavnih verig in zaščito delavcev v prometu hitro ukrepala z državami članicami, da bi določila „zelene vozne pasove“ na mejnih prehodih po vseevropskem prometnem omrežju, tako da so tovornjaki lahko prečkali mejo v največ 15 minutah. Programa za opazovanje Zemlje in navigacijo Copernicus in Galileo sta pomagala opredeliti ozka grla in zagotoviti pretok prometa. Komisija je oktobra pristop „zelenih voznih pasov“ razširila na multimodalni transport, vključno z železniškim, vodnim in letalskim tovornim prometom, ter poudarila potrebo po zagotovitvi bistvene povezljivosti za potnike.

Komisija je od začetka pandemije tesno sodelovala z državami članicami za zagotovitev usklajenega pristopa k vprašanjem, povezanim z mejami, in postopne vrnitve k prostemu pretoku. EU je sprejela smernice za pomoč delodajalcem in delavcem pri vrnitvi na delo v varnem in zdravem okolju ter smernice za izboljšanje zaščite sezonskih delavcev. Posodobila je tudi zakonodajo EU, da bi upoštevala nova tveganja na delovnem mestu in ponudila dodatno zaščito vsem delavcem, zlasti tistim, ki delajo v neposrednem stiku s koronavirusom. Izdani so bili dodatni praktični nasveti za zagotovitev, da ključni delavci lahko prečkajo meje EU in da so ljudje v EU varni in zdravi ter imajo hrano na mizi.

Komisija je marca izdala smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev dobave blaga in osnovnih storitev, vključno z zdravili in medicinsko opremo za zdravstveno osebje na prvi črti. Tem so maja sledile smernice in priporočila za pomoč državam članicam pri postopnem odpravljanju začasnega nadzora meja in omejitev potovanj, ob uvedbi vseh potrebnih varnostnih ukrepov.

Pomen turizma v EU. Vsak evro, ki ga ustvari turizem, prinese 0,56 evra dodane vrednosti. Turizem podpira 2,4 milijona podjetij, od katerih jih je več kot 90 odstotkov malih in srednjih podjetij. EU je s štiridesetimi odstotki mednarodnih prihodov vodilna v svetu na področju turizma. 85 odstotkov Evropejcev in Evropejk preživlja poletne počitnice v EU.

Komisija je za popolno obveščanje ljudi o hitro spreminjajočih se razmerah junija vzpostavila spletno stran Re-open EU z jasnimi, zanesljivimi informacijami v realnem času o možnostih potovanja ter s tem povezanih zdravstvenih in varnostnih omejitvah v vseh državah članicah EU. Samo poleti jo je uporabljalo skoraj 8 milijonov ljudi. Zaradi svojega uspeha je Re-open EU oktobra postala enotna kontaktna točka za informacije o pandemičnih razmerah, javnozdravstvenih ukrepih, omejitvah potovanj in turističnih storitvah. Re-open EU je od 14. decembra na voljo tudi kot brezplačna mobilna aplikacija za operacijska sistema Android in iOS.

Digitalne rešitve za boj proti pandemiji

Digitalne rešitve so imele ključno vlogo pri reševanju mnogih izzivov, ki so spremljali hiter začetek koronavirusne pandemije. Aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje, ki dopolnjujejo obstoječe ročno sledenje stikom, lahko imajo ključno vlogo pri prekinitvi verige prenosa virusa in lahko prispevajo k reševanju življenj.

EU je v skladu s pravili o varstvu podatkov in zasebnosti pomagala zagotoviti usklajen pristop med državami članicami, ki so uvedle aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje. Iz proračuna EU sta bila financirana razvoj in uporaba evropske rešitve za interoperabilnost aplikacij za sledenje, ki temeljijo na decentralizirani arhitekturi, kar zadeva skoraj vse nacionalne aplikacije, razvite v EU. S tem so mobilne aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje lahko dosegle svoj celoten potencial, tudi ko ljudje prečkajo meje.

Države članice so ob podpori Komisije sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev interoperabilnosti svojih nacionalnih aplikacij, Komisija pa je oktobra vzpostavila storitev evropskega portala za povezovanje aplikacij. Tako je povezanih vedno več novih nacionalnih aplikacij.

Aprila je bil vzpostavljen evropski podatkovni portal o COVID-19 za zbiranje in izmenjavo raziskovalnih podatkov, kjer je bila hitro zbrana izjemna količina podatkov, vključno z več kot 25 000 virusnimi zaporedji in več kot 100 000 znanstvenimi publikacijami. Platforma je prejela več kot 2,9 milijona zahtevkov za podatke od več kot 92 000 posameznih uporabnikov v več kot 170 državah.

V bolnišnicah so pomagali umetna inteligenca in roboti. Orodje umetne inteligence, ki ga je financirala Komisija, zdravnikom pomaga diagnosticirati COVID-19 z računalniško tomografijo (CT) in se že uporablja po vsej EU, v bolnišnicah pa se uporabljajo roboti za ultravijolično razkuževanje za hitro čiščenje prostorov, s čimer se zmanjšuje širjenje koronavirusa ter odpravljata breme in tveganje okužbe osebja.

Veliko je prispeval vesoljski program EU, zlasti njegova komponenta za opazovanje Zemlje Copernicus in njegov satelitski navigacijski sistem. Sateliti EU so od začetka krize spremljali prometne zastoje na mejnih prehodih med državami članicami ter kartirali zdravstvene ustanove, bolnišnice in drugo kritično infrastrukturo. Podatki, pridobljeni s sateliti, so skupaj z umetno inteligenco javnim organom na ravni EU in nacionalni ravni zagotovili modele, s pomočjo katerih so ti bolje razumeli nujne razmere in se nanje učinkoviteje odzvali.

Komisija je 5. junija v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo vzpostavila orodje za opazovanje Zemlje za hitro ukrepanje v zvezi s koronavirusom. To orodje uporablja satelitske podatke za merjenje učinka zapor in spremljanje okrevanja po zaporah z uporabo gospodarskih in okoljskih podatkov.

Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19

Trenutno okolje se je izkazalo za plodno podlago za teorije zarote, ki izpodbijajo znanost in dejstva o izvoru, širjenju in zdravljenju COVID-19. Pandemija je povzročila tudi več sovražnega govora na spletu ter rasističnih in antisemitskih napadov, povečalo pa se je tudi število nepoštenih trgovcev, ki na spletu prodajajo lažne proizvode, za katere trdijo, da preprečujejo ali ozdravijo virus.

Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta na tem področju tesno sodelovali z drugimi institucijami EU in državami članicami ter mednarodnimi partnerji iz držav G7 in Nata. Komisija in Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednik Komisije, sta 10. junija predstavila vrsto ukrepov za boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19. Ti vključujejo krepitev komunikacije in javne diplomacije v neposredni soseščini EU in po svetu ter podporo neodvisnim medijem in novinarjem. Komisija je pozvala vse akterje, vključno s spletnimi tržnicami in družbenimi mediji, naj pomagajo pri boju proti dezinformacijam o koronavirusu. Do konca leta so bili objavljeni štirje sklopi poročil o sprejetih ukrepih.

V odziv so platforme odstranile ali blokirale na milijone zavajajočih oglasov in proizvodov. Na spletnem mestu EUvsDisinfo je bilo leta 2020 razkritih, objavljenih in posodobljenih več kot 700 dezinformacijskih diskurzov o koronavirusu.

Ti ukrepi dopolnjujejo nadaljnja prizadevanja EU glede dezinformacij, zlasti akcijski načrt za evropsko demokracijo in akt o digitalnih storitvah. Komisija uporablja vsa orodja, ki so ji na voljo, in financira raziskave za pomoč v boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam o COVID-19.

Podpiranje raziskav na področju diagnostike, zdravljenja in cepiv

Komisija je mobilizirala tudi 400 milijonov evrov iz finančnega instrumenta InnovFin v okviru programa Obzorje 2020. Od tega zneska je bilo 178,5 milijona evrov dodeljenih za pospešitev razvoja cepiv (vključno s cepivi podjetij BioNTech in CureVac) ter drugih ukrepov, zdravil, medicinskih in diagnostičnih pripomočkov ali novih kritičnih raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, vključno s proizvodnimi obrati. Nadaljnjih 221,6 milijona evrov sredstev bo dodeljenih iz finančnega instrumenta za nalezljive bolezni.

Odziv EU po vsem svetu

EU je mobilizirala 38,5 milijarde evrov za boj proti COVID-19 na svetovni ravni. Odziv EU je temeljil na pristopu Ekipe Evropa, ki združuje sredstva EU, njenih držav članic in finančnih institucij, zlasti Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za podporo vsaki partnerski državi in povečanje učinka na terenu. Sredstva so bila porabljena za odziv na izredne razmere in za obravnavanje nujnih humanitarnih potreb, za krepitev zdravstvenih, vodnih/sanitarnih in prehranskih sistemov ter za zmanjšanje gospodarskih in socialnih posledic pandemije koronavirusa po vsem svetu. EU in njene države članice skupaj ostajajo med največjimi finančnimi donatorkami Svetovni zdravstveni organizaciji kot glavni partnerici v boju proti pandemiji in njenim posledicam.

Sredstva Komisije v višini ene milijarde evrov so bila v letu 2020 dodeljena različnim raziskovalnim in inovacijskim projektom za boj proti covid-19, vključno s 400,1 milijona evrov za finančne instrumente, 235,8 milijona evrov za razpise za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020, 165,6 milijona evrov za Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije, sto milijoni evrov za koalicijo za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije, dvainsedemdesetimi milijoni evrov za pobudo za inovativna zdravila, 25,3 milijona evrov za partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja, petnajstimi milijoni evrov za evropski podatkovni portal za covid-19, šestimi milijoni evrov za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ter 3,5 milijona evrov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v zdravstvu. Vrednosti so zaokrožene.

Pandemija za humanitarno skupnost predstavlja kritične logistične izzive. Zaradi pomanjkanja komercialnih letov je prišlo do zaostanka pri zagotavljanju nujne pomoči, medtem ko so se potrebe na številnih območjih eksponentno povečale. EU je v odziv na to maja vzpostavila humanitarni zračni most EU, začasno pobudo za pomoč pri zagotavljanju humanitarne pomoči in osnovne medicinske opreme. Leti po zračnem mostu so prevažali osnovno medicinsko opremo, humanitarni tovor in osebje ter pomagali pri repatriacijah, ki so jih organizirale države članice EU. Vse lete je financirala EU, upravljali pa so se v sodelovanju z državami članicami, humanitarnimi organizacijami in državami prejemnicami. Do konca leta je 67 letov po zračnem mostu na kritična območja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki dostavilo 1 150 ton medicinske opreme in sanitetnega materiala skupaj s skoraj 1 700 člani medicinskega in humanitarnega osebja.

Za zagotovitev, da najbolj ranljivi ljudje ne bi najbolj trpeli, je Komisija maja izdala prve smernice o tem, kako bi lahko humanitarno pomoč v zvezi s koronavirusom poslali državam in območjem, za katere veljajo sankcije EU, da bi pomagali pomoči potrebnim, ne glede na to, kje se nahajajo. Komisija je med krizo pomagala tudi ohraniti trgovino z zdravili in osebno zaščitno opremo z državami nečlanicami EU ter v Svetovni trgovinski organizaciji predlagala večstranski trgovinski sporazum za zdravstveno blago.

Pandemija je imela neposredne posledice za način izvajanja pravil EU o azilu in vračanju v državah članicah ter je negativno vplivala na preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Komisija je izdala smernice o kontinuiteti takih postopkov ob hkratnem zagotavljanju varovanja zdravja ljudi in temeljnih pravic.

Podporni ukrepi EU so prav tako zlasti pomagali 79,5 milijona prisilno razseljenih oseb po svetu, med katerimi jih je bilo veliko ujetih med vojno in pandemijo.

Podnebna kriza ostaja ključni izziv našega časa. Če ne bo obravnavana, bo imela lahko za naše okolje, zdravje in preživetje še hujše posledice kot koronavirusna pandemija. Desetletje 2010–2019 je bilo najtoplejše doslej. Uničujoči učinki podnebnih sprememb v Evropi in po svetu kažejo, da je treba nujno pospešiti zeleni prehod. Pri tem bo ključnega pomena digitalna tehnologija, ki je bila med pandemijo tako nepogrešljiva. Evropski zeleni dogovor in digitalizacija bosta skupaj spodbudila ustvarjanje delovnih mest in rast v Evropi, izboljšala naše okolje ter povečala odpornost naših družb..

Evropski zeleni dogovor

EU je že začela prizadevanja za zagotovitev, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ta cilj, ki je v središču evropskega zelenega dogovora, bo dosežen predvsem z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, vlaganjem v zelene tehnologije in varovanjem naravnega okolja.

Politike in ukrepi evropskega zelenega dogovora: podnebni pakt in podnebna pravila; naložbe v pametnejši in bolj trajnostni promet; prizadevanja za bolj zeleno industrijo; odpravljanje onesnaževanja; zagotavljanje pravičnega prehoda za vse; financiranje zelenih projektov; zagotavljanje energijske učinkovitosti gospodinjstev; vodilna vloga v svetu pri zeleni preobrazbi; strategija od vil do vilic; varovanje narave; spodbujanje čiste energije.

Večje podnebne ambicije za Evropo in svet

Decembra so voditelji EU potrdili ambicioznejši cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Komisija je ta cilj predlagala septembra kot nujen korak k uravnoteženi poti EU do podnebne nevtralnosti do leta 2050. EU bo v prihodnjem desetletju še naprej gradila na dobrih rezultatih na področju podnebnih ukrepov in vzporedni gospodarski rasti: do leta 2019 so se emisije v EU v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za 24 %, gospodarstvo pa je v istem obdobju zraslo za več kot 60 %.

Med letoma 1990 in 2019 so se emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšale za 24 odstotkov. Prejšnji cilj za leto 2030 je bil zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Novi cilj je zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Dolgoročna strategija EU je doseči neto ničelne emisije do leta 2050.

Po zgledu EU so vlade po vsem svetu objavile več pomembnih napovedi za okrepitev boja proti podnebnim spremembam. Predsednica von der Leyen je skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in drugimi evropskimi voditelji novi cilj EU predstavila drugim svetovnim voditeljem na vrhu o podnebnih ambicijah. Dogodek je potekal ob peti obletnici Pariškega sporazuma in v pričakovanju konference ZN o podnebnih spremembah COP26 v Glasgowu leta 2021.

Ukrepi EU za izvajanje Pariškega sporazuma

Pariški sporazum, ki ga je leta 2015 sprejelo 195 držav, določa svetovni okvir za boj proti nevarnim podnebnim spremembam. Vsaka pogodbenica sporazuma sama določi svoja prizadevanja za dosego skupnih ciljev. EU in njene države članice so 18. decembra predložile posodobljeni skupni nacionalno določeni prispevek, tj. svoj akcijski načrt za omejitev emisij toplogrednih plinov. EU je imela že prej enega najbolj ambicioznih ciljev na svetu, saj se je zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ambiciozni novi cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij kaže zavezanost EU, da prevzame vodilno vlogo v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam.

EU in njene države članice skupaj zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja na svetu. Leta 2019 so zagotovile 21,9 milijarde evrov, kar je 7,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. EU od leta 2013 nenehno povečuje svoj letni prispevek za mednarodno podnebno financiranje, da bi podprla države v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in odzivanju na učinke podnebnih sprememb.

Zeleno okrevanje

Ambiciozni novi podnebni cilj za leto 2030 bo pomagal usmeriti gospodarsko okrevanje EU po pandemiji in bo zahteval znatne zelene naložbe, da se zagotovi trajnostno okrevanje gospodarstva. Poraba EU bi morala biti skladna s cilji Pariškega sporazuma in načelom „ne škoduj“ iz zelenega dogovora, v skladu s katerim denar ne bi smel biti vložen na način, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji EU.

Da bi poudarili zavezo EU, bi bilo treba vsaj 30 % od 1,8 bilijona evrov, dogovorjenega v okviru dolgoročnega proračuna za obdobje 2021–2027 in instrumenta NextGenerationEU, porabiti za politike in programe, povezane s podnebjem. Financiranje mora biti skladno s cilji Pariškega sporazuma. To je največji sveženj za zelene naložbe doslej. Za uresničitev ciljev se bodo morale države članice zavezati k vsaj 37 % zelenih naložb v svojih načrtih za okrevanje in odpornost, s čimer bodo dobile dostop do večine sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU (glej tudi „Usklajen odziv na COVID-19“).

Komisija namerava 30 % sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU zbrati z izdajo zelenih obveznic, ki so vse bolj priljubljene, saj vlagatelji iščejo načine za pomoč pri financiranju prehoda na okoljsko trajnostno gospodarstvo. Kot take bodo ključnega pomena pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Zelene obveznice bodo imele še večjo vlogo pri izkoriščanju potenciala zasebnega sektorja za spopadanje s podnebnimi spremembami in spodbujanje trajnostnega gospodarskega okrevanja po pandemiji.

Vsakdo ima pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Evropski podnebni pakt, ki se je začel izvajati decembra, naj bi pripomogel k spremembi vedenja, in sicer od posameznikov do največjih multinacionalk. Vsaki državljanki in državljanu, ki se bori proti podnebnim spremembam, zlasti mladim, daje vlogo pri oblikovanju novih podnebnih ukrepov, izmenjavi informacij ter podpori obstoječih in novih dejavnosti in rešitev.

VIDEOPOSNETEK: Evropski podnebni pakt.

Raziskave in inovacije, ki prispevajo k uresničitvi evropskega zelenega dogovora

Sklad za inovacije: dajanje nizkoogljičnih tehnologij na trg: zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljikovega dioksida; shranjevanje energije; energijsko intenzivne industrije; energija iz obnovljivih virov.

Sklad za inovacije je eden največjih svetovnih programov financiranja za predstavljanje inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Ne gre za raziskovalni program; njegov cilj je na trg uvesti visoko inovativne tehnologije. Prihodki sklada bodo izhajali iz prodaje na dražbi 450 milijonov pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami med letoma 2020 in 2030. Sklad lahko doseže znesek približno 10 milijard evrov, odvisno od cene ogljika. Leta 2020 je bila v prvem razpisu za zbiranje predlogov v okviru sklada za inovacije, namenjenem obsežnim projektom, zagotovljena več kot milijarda evrov za projekte s področja čiste tehnologije. 1. decembra je bil objavljen še razpis za manjše projekte s ponujenimi 100 milijoni evrov za prelomne tehnologije na področju obnovljive energije, energijsko intenzivne industrijske panoge, shranjevanje energije ter zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika.

V zadnjem in največjem razpisu v okviru programa Obzorje 2020 bo 1 milijarda evrov vložena v projekte, ki prispevajo k uresničevanju evropskega zelenega dogovora, zagotavljanju večje zaščite evropske biotske raznovrstnosti in habitatov ter pospeševanju trajnostnega okrevanja.

Financiranje trajnostnega prehoda

Za uresničitev podnebne nevtralnosti do leta 2050 so potrebne obsežne javne naložbe in okrepljena prizadevanja za usmerjanje zasebnega kapitala v podnebne in okoljske ukrepe. Preusmeritev zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe zahteva obsežno preučitev delovanja našega finančnega sistema. To je potrebno, če želi EU razviti bolj trajnostno gospodarsko rast, zagotoviti stabilnost finančnega sistema ter spodbuditi večjo preglednost in dolgoročno naravnanost v gospodarstvu. Takšno razmišljanje je tudi v središču projekta EU o uniji kapitalskih trgov.

Komisija je januarja napovedala naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, ki bo mobiliziral javne naložbe in pomagal sprostiti zasebna sredstva s finančno podporo EU, kar bo v desetih letih privedlo do vsaj enega bilijona evrov trajnostnih naložb.

Načrt temelji na treh razsežnostih. Prvič, kar zadeva financiranje, bo doslej največji delež odhodkov za podnebne in okoljske ukrepe v proračunu EU privabil zasebno financiranje, pri čemer bo imela pomembno vlogo Evropska investicijska banka. Poleg financiranja bo načrt zagotovil spodbude za sprostitev in preusmeritev javnih in zasebnih naložb.

Drugič, kar zadeva omogočanje, bo EU zagotovila orodja za vlagatelje, tako da bo trajnostno financiranje umestila v središče finančnega sistema in olajšala trajnostne naložbe javnih organov s spodbujanjem priprave zelenih proračunov in javnih naročil ter oblikovanjem načinov za poenostavitev postopkov za odobritev državne pomoči regijam za pravični prehod. In tretjič, Komisija bo javnim organom in nosilcem projektov zagotavljala praktično podporo pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju trajnostnih projektov.

Finančna sredstva bodo potrebovale vse regije in naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor bo poskrbel, da jih bodo tudi dobile; mehanizem za pravični prehod pa bo po drugi strani zagotovil ciljno podporo za mobilizacijo vsaj 100 milijard evrov naložb v obdobju 2021–2027 za pomoč regijam, industrijskim panogam in zaposlenim, za katere bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo pomenil največji izziv. Evropska komisija podpira države članice pri pripravi območnih načrtov za pravični prehod, ki jih je treba pripraviti za dostop do ustreznih sredstev.

Zahvaljujoč novi zakonodaji (uredba o taksonomiji) so v teku prizadevanja za oblikovanje prvega svetovnega sistema klasifikacije trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Gre za prelomnico, saj bodo vlagatelji in industrija zdaj imeli na voljo skupno opredelitev, kaj je „zeleno“, kar bo resnično spodbudilo naložbe v zelene in trajnostne projekte.

Spodbujanje podnebno nevtralnega gospodarstva

Evropa mora za doseganje svojih podnebnih ciljev do leta 2050 preoblikovati svoj energetski sistem, ki predstavlja 75 % njenih emisij toplogrednih plinov. Med letom je Komisija začela več pobud za razogljičenje energetskega sektorja.

Komisija se zaveda, da je energetski sistem EU preveč tog in potraten, zato je julija objavila strategijo za povezovanje energetskega sistema. Ta se osredotoča na tri glavne stebre: obsežna elektrifikacija, večja krožnost ter razvoj okolju prijaznih plinov in goriv (kot je vodik).

Ti ukrepi bodo povečali prožnost sistema, omogočili razogljičenje sektorjev, ki se pri tem spopadajo z največjimi izzivi, in pripomogli k vključevanju vse večje količine energije iz obnovljivih virov, ki bo v prihodnjih letih vstopila v omrežje. Tak povezan in prožen sistem bo učinkovitejši in bo zmanjšal stroške za družbo. Na primer, električna energija za pogon evropskih avtomobilov bi lahko izvirala iz sončnih panelov na strehah hiš.

Hkrati je Komisija začela izvajati strategijo za spodbujanje razvoja obnovljivega vodika, ki bo imel pomembno vlogo pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, zlasti v gospodarskih sektorjih, kjer je elektrifikacija težja, kot so težka industrija in nekatera področja prevoza.

Da bi naložbe usmerila v proizvodnjo čistega vodika, je Komisija ustanovila tudi evropsko zavezništvo za čisti vodik, v katerem so združeni industrija, javni organi, civilna družba in drugi deležniki.

Bolj trajnostne stavbe

Obnovljiva energija

Komisija je v svojih ocenah energetskih in podnebnih načrtov držav članic, objavljenih oktobra, poudarila, da je treba za doseganje ciljev EU izkazati večjo ambicioznost. Razogljičenje elektroenergetskega sektorja z energijo iz obnovljivih virov je eden ključnih elementov evropskega zelenega dogovora.

Primeri projektov in proizvodnih obratov (v smeri urinega kazalca): na dno pritrjeno vetrno polje na morju, Kårehamn, 48 megavatov; proizvodnja alg za biogoriva, Macro Fuels, pripravljenost za trg predvidena za leto 2030; proizvodni obrati, pretvorniki energije, pesta in gredi; energija valov, Iswec, 50 kilovatov; plavajoča vetrna elektrarna, Wind Float Atlantic, 25 megavatov; energija plimovanja, Hydroquest Ocean, tisoč kilovatov; plavajoča sončna fotonapetostna elektrarna na morju, Oceans of Energy, 17 kilovatov (predvidoma 50 kilovatov do konca leta 2020); elektrarna na morju, pritrjena na dno, Horns Rev 3, 406,7 megavata.

Energija iz obnovljivih virov na morju je glede na številčnost in raznolikost morskih bazenov v EU ter stalno upadanje stroškov novih obratov med tistimi tehnologijami, pri katerih je največ možnosti za uporabo v večjem obsegu. Strategija EU za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, objavljena novembra, ocenjuje potencial sektorja in predlaga načine za podporo njegovemu dolgoročnemu razvoju. Cilj strategije je do leta 2050 proizvesti 300 gigavatov vetrne energije na morju in 40 gigavatov oceanske energije, kot sta energiji valovanja in plimovanja. Razvoj obsežne, naravne in čiste energije na morju bo pokazal, da sta lahko krepitev modrega gospodarstva in zaščita morske narave tesno povezana.

EU je v zadnjem desetletju z vseevropskim energetskim omrežjem izboljšala čezmejno energetsko infrastrukturo. Petindevetdeset projektov energetske infrastrukture (znanih kot projekti skupnega interesa) je prejelo 4,7 milijarde evrov sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope. Predlog Komisije iz decembra 2020 usklajuje pravila energetskega omrežja s cilji evropskega zelenega dogovora. Predlagana nova uredba bo EU pomagala doseči cilj zmanjšanja emisij s spodbujanjem vključevanja obnovljivih virov energije in novih tehnologij čiste energije v energetski sistem.

EU je napovedala naložbe v višini skoraj ene milijarde evrov v deset energetskih infrastrukturnih projektov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Večina sredstev bo namenjena gradnji povezave Harmony Link, električnega kabla, ki bo povezoval Litvo in Poljsko prek Baltskega morja, s čimer se bo zmanjšala prevelika odvisnost regije od enega samega vira uvoza energije, saj se bo povezala s preostalo EU.

Trajnostna proizvodnja in poraba

Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo

Cilj evropskega zelenega dogovora ni le zmanjšanje emisij, temveč tudi posodobitev našega gospodarstva, družbe in industrije ter oblikovanje močnejšega in bolj trajnostnega sveta. Komisija je marca v okviru svežnja o evropski industrijski strategiji objavila nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, s katerim želi gospodarstvo EU pripraviti na zeleno prihodnost, okrepiti konkurenčnost in hkrati varovati okolje ter potrošnikom zagotoviti nove pravice. Obravnava celoten življenjski cikel izdelkov, od zasnove in proizvodnje do potrošnje, popravila, ponovne uporabe, recikliranja in vračanja virov v gospodarstvo.

Hrana in embalaža: negativna plat – leta 2017 je količina odpadne embalaže v Evropi dosegla rekordnih 174 kilogramov na prebivalca oziroma prebivalko; pozitivna plat – uvedena bo nova zakonodajna pobuda, s katero naj bi se nadomestila embalaža za enkratno uporabo. Plastika: negativna plat – v naslednjih dvajsetih letih naj bi se poraba plastike podvojila; pozitivna plat – izdelki za enkratno uporabo se bodo postopoma opustili in nadomestili s trajnejšimi izdelki za večkratno uporabo. Tekstil: negativna plat – po svetu se vsako sekundo v sežigalnice ali na odlagališča pošlje cel tovornjak tekstilnih izdelkov; pozitivna plat – spodbujanje novih poslovnih modelov bo povečalo razvrščanje, ponovno uporabo in recikliranje tekstilnih izdelkov, potrošnicam in potrošnikom pa bo omogočilo izbiro trajnostnih tekstilnih izdelkov. Odpadki: negativna plat – vsaka oseba v povprečju proizvede skoraj pol tone komunalnih odpadkov na leto; pozitivna plat – uvedeni bodo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje odpadkov.

V fazi zasnove se določi do 80 % vplivov izdelka na okolje. Zato bi morali biti izdelki, ki se prodajajo v EU, zasnovani tako, da imajo daljšo življenjsko dobo, da jih je lažje ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ter da vsebujejo čim več recikliranih materialov. Akcijski načrt se osredotoča na področja, na katerih je največ možnosti za krožnost, kot so elektronika, baterije in vozila, embalaža, plastika, tekstil, gradbeništvo in hrana. Komisija je decembra predstavila prvo pobudo med ukrepi iz akcijskega načrta in predlagala obvezne zahteve, da bi bile vse baterije v celotnem življenjskem ciklu bolj trajnostne in varnejše. Cilj akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je tudi zagotoviti, da imajo potrošniki informacije o popravljivosti in trajnosti izdelkov ter pravico do popravila.

Zakaj potrebujemo trajnostne baterije? Svetovno povpraševanje po baterijah naj bi se do leta 2030 povečalo za štirinajstkrat (v primerjavi z ravnmi iz leta 2018), predvsem zaradi električnega prometa. EU bi lahko do leta 2030 predstavljala 17 odstotkov svetovnega povpraševanja, kar bi jo v svetovnem merilu uvrščalo na drugo mesto. EU bo postala drugi največji svetovni trg baterij, tudi po obsegu proizvodnje baterij.

Leta 2020 je bil vzpostavljen tudi evropski sklad za krožno biogospodarstvo, ki je zbral 175 milijonov evrov za spodbujanje trajnostnih inovacij v podporo evropskemu zelenemu dogovoru. Pobuda Komisije in Evropske investicijske banke, h kateri Komisija prispeva 100 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020, je prvi naložbeni sklad, ki se osredotoča izključno na krožno biogospodarstvo v EU.

Zagotavljanje dostopa do kritičnih surovin

Zanesljiv dostop do surovin je bistven za uspešen zeleni in digitalni prehod. Posledično se bo povpraševanje po številnih vrstah surovin v EU dramatično povečalo. Na primer, povpraševanje po litiju, ključni surovini za baterije v električnih vozilih in telefonih, bi se lahko do leta 2050 povečalo za šestdesetkrat, za desetkrat pa bi se povečalo povpraševanje po magnetih redke zemlje, ki se uporabljajo v električnih vozilih, digitalni tehnologiji in vetrnih generatorjih. Komisija si z akcijskim načrtom za kritične surovine in evropskim zavezništvom za surovine prizadeva zmanjšati odvisnost od držav zunaj EU, diverzificirati vire oskrbe in izboljšati učinkovitost rabe virov, hkrati pa spodbujati odgovorno pridobivanje virov po vsem svetu..

Trajnostna prehrana in kmetijstvo

Cilj strategije „od vil do vilic“, ki je bila predlagana maja, je povečati trajnostnost in odpornost prehranskih sistemov EU do leta 2030 ter zagotoviti, da bodo kmetijstvo, ribištvo in akvakultura ustrezno prispevali k podnebnim ciljem EU. Njen namen je nagraditi tiste kmete, ribiče in druge nosilce dejavnosti v prehranski verigi, ki so že prešli na trajnostne prakse. Prav tako želi omogočiti prehod drugim in ustvariti dodatne priložnosti za njihova podjetja.

Prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu EU, temelju evropskega zelenega dogovora. Strategija od vil do vilic bo: zagotavljala zdravo, cenovno dostopno in trajnostno hrano za Evropejce in Evropejke; si prizadevala proti podnebnim spremembam; varovala okolje in ohranjala biotsko raznovrstnost; zagotavljala primeren gospodarski donos v dobavni verigi in povečala obseg ekološkega kmetovanja.

Z določitvijo ambicioznih ciljev za prednostna področja v celotni prehranski verigi želi EU voditi pot k bolj zdravemu in trajnostnemu svetu. Strategija vključuje ukrepe za boljše obveščanje potrošnikov in spodbujanje industrije, naj poveča razpoložljivost in cenovno dostopnost hranljive in trajnostne hrane.

Cilj strategije je do leta 2030 zmanjšati uporabo pesticidov in izgubo hranil za 50 %. Njen cilj je tudi, da se prodaja antimikrobikov za rejne živali in v akvakulturi zmanjša za 50 % ter da se 25 % kmetijskih zemljišč uporablja za ekološko kmetovanje. Med drugimi ambicijami sta tudi izboljšanje dobrobiti živali in zmanjšanje okoljskega odtisa EU. V okviru programa Obzorje Evropa bo 10 milijard evrov vloženih v raziskave in inovacije v zvezi s hrano, biogospodarstvom, naravnimi viri, kmetijstvom, ribištvom, akvakulturo in okoljem.

CO₂ ni edina emisija toplogrednih plinov, ki jo moramo zmanjšati. Metan je takoj za CO₂ drugi največji vzrok podnebnih sprememb, zato je nova strategija za metan ključnega pomena za uresničitev cilja EU glede zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030. Strategija se osredotoča na zmanjšanje emisij metana v kmetijskem sektorju, sektorju odpadkov in energetskem sektorju. Združevala bo medsektorske in sektorske ukrepe znotraj EU in na mednarodni ravni.

Varstvo okolja in biotske raznovrstnosti

Biotska raznovrstnost

Ambiciozna nova strategija za biotsko raznovrstnost, predlagana maja, obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba kopenskih in morskih območij, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste.

Nova strategija EU za biotsko raznovrstnost bo: vzpostavila zavarovana območja za najmanj 30 odstotkov zemljišč v EU in 30 odstotkov morij v EU, pri čemer bo treba v letu 2021 strožje zaščititi preostale pragozdove in starorasle gozdove v EU ter sprejeti pravno zavezujoče cilje za obnovo narave; poleg tega bo obnovila degradirane ekosisteme na kopnem in morju po vsej EU s povečanjem obsega ekološkega kmetovanja in značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, zaustavitvijo in obrnitvijo trenda zmanjševanja števila opraševalcev, vrnitvijo najmanj 25 tisoč kilometrov rek EU v stanje pred njihovo regulacijo, zmanjšanjem uporabe in tveganja pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030 ter posaditvijo treh milijard dreves do leta 2030.

Strategija predlaga določitev zavezujočih ciljev za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje zdravja zaščitenih habitatov in vrst v EU, vrnitev opraševalcev na kmetijska zemljišča, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, krepitev ekološkega kmetovanja in izboljšanje zdravja evropskih gozdov. Njen cilj je usmeriti biotsko raznovrstnost Evrope na pot okrevanja do leta 2030, vključno s preoblikovanjem vsaj 30 % kopenskih in morskih površin v EU v učinkovito upravljana zavarovana območja in ponovno vključitvijo vsaj 10 % kmetijskih površin med visokoraznovrstne značilnosti pokrajine.

Komisija je marca ustanovila svetovno koalicijo za biotsko raznovrstnost. Na stotine nacionalnih parkov, akvarijev, botaničnih vrtov, živalskih vrtov ter znanstvenih in naravoslovnih muzejev združuje moči za povečanje ozaveščenosti javnosti o ekološki krizi. Na septembrskem vrhu ZN o biotski raznovrstnosti je več kot 70 voditeljev držav ali vlad, skupaj s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, podprlo zavezo voditeljev za naravo v zvezi z desetimi odločilnimi ukrepi za reševanje izrednih razmer v naravi.

VIDEOPOSNETEK: Trajnostna strategija za kemikalije.

Okolje brez strupov

Da bi bolje zaščitili ljudi in okolje ter spodbudili inovacije za varne in trajnostne kemikalije, je Komisija oktobra predstavila trajnostno strategijo za kemikalije. Kemikalije so bistvenega pomena za sodobno življenje in se uporabljajo v številnih sektorjih, vključno z zdravjem, energijo, prevozom in stanovanji. Vendar lahko nekatere škodujejo okolju in zdravju ljudi. EU že ima dovršeno zakonodajo na področju kemikalij, vendar naj bi se svetovna proizvodnja do leta 2030 podvojila, povečala pa se bo tudi uporaba kemikalij v potrošniških izdelkih. Strategija je prvi korak na poti k cilju ničelnega onesnaževanja in okolja brez strupov, napovedanemu v evropskem zelenem dogovoru.

Trajnostna in pametna mobilnost

Prevoz in mobilnost imata ključno vlogo v življenju ljudi in gospodarstvu EU, vendar prinašata tudi stroške za družbo. Negativni učinki, kot so emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka in vode, nesreče, zastoji, hrup in izguba biotske raznovrstnosti, vplivajo na zdravje in dobro počutje. Danes promet predstavlja četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Da bi dosegli cilj EU glede podnebne nevtralnosti, je treba te emisije do leta 2050 zmanjšati za 90 %. Zato bo treba spremeniti način, kako se ljudje in blago gibljejo po Evropi. Pri tem bodo imele ključno vlogo inovacije in digitalizacija.

Decembra objavljena strategija Komisije za trajnostno in pametno mobilnost določa pot za vzpostavitev zelenega, digitalnega in odpornega prometnega sistema za prihodnje generacije. Strategija določa tudi prepotrebne reforme, politike in ukrepe v podporo okrevanju prometnega sektorja, ki je bil med najbolj prizadetimi zaradi pandemije. S konkretnimi mejniki bo evropski prometni sistem na dobri poti k pametni in trajnostni prihodnosti.

Čistejša in varnejša vozila

Strožja pravila o količini emisij CO₂ novih osebnih avtomobilov in dostavnih vozil so se začela uporabljati januarja. Ta vozila ustvarijo približno 12 % oziroma 2,5 % skupnih emisij CO₂ v EU. Pričakovane koristi do leta 2030 vključujejo 23-odstotno zmanjšanje emisij iz cestnega prometa v primerjavi z letom 2005 in 60 000 novih delovnih mest (do 80 000, če se baterije proizvajajo v EU). Za leto 2021 je bil v skladu z višjimi cilji za skupno zmanjšanje emisij do leta 2030 napovedan predlog strožjih standardov za emisije CO₂. Komisija si prizadeva tudi za ambiciozne nove standarde za emisije onesnaževal iz avtomobilov, napovedane za leto 2021.

Nova pravila, ki veljajo od januarja, zahtevajo, da so novi modeli avtomobilov od julija 2022 opremljeni z naprednimi tehnološkimi funkcijami, kar bo pripomoglo k izboljšanju varnosti in zmanjšanju števila nesreč. Poleg tega se od septembra 2020 uporabljajo nova pravila za zagotovitev, da bodo vsi avtomobili izpolnjevali varnostne, okoljske in proizvodne zahteve, preden bodo dani na trg. Ta pravila vključujejo več pregledov avtomobilov, ki so že na trgu, in uvedbo nadzora Evropske unije, vključno z možnostjo, da Komisija po vsej EU odredi odpoklic in naloži sankcije proizvajalcem avtomobilov, ki kršijo zakonodajo, z globo do 30 000 evrov na avtomobil.

Digitalna preobrazba EU

Digitalna tehnologija še nikoli ni imela večjega pomena v naših življenjih. Med krizo zaradi COVID-19 se je izkazala za neprecenljivo za ohranjanje povezanosti ljudi in delovanja podjetij, poleg tega pa je kriza pomenila prelomnico v uporabi tehnologije v izobraževanju in usposabljanju. Superračunalniki pomagajo napovedovati razvoj pandemije, aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje pa lahko prispevajo k prekinitvi verige prenosa virusa.

Pandemija je poudarila tudi pomen razvoja digitalnih znanj in spretnosti vseh državljank in državljanov EU ter izboljšanja dostopa do hitrega interneta v domovih, podjetjih in javnih storitvah. Evropska zagonska podjetja, ki temeljijo na digitalni tehnologiji, lahko spodbudijo inovativne rešitve v drugih malih in srednjih podjetjih ter večjih industrijskih podjetjih, ki so potrebne za to preobrazbo. Digitalne tehnologije so ključne tudi za doseganje podnebnih ciljev EU, vključno s pametnimi energetskimi sistemi, preciznim kmetovanjem in pametno mobilnostjo.

Evropska digitalna strategija

Temelji za digitalno preobrazbo so že postavljeni, stalen napredek na enotnem digitalnem trgu pa prinaša resnične koristi potrošnicam in potrošnikom ter podjetjem po vsej EU in širše. Komisija je odločena, da bo naslednje desetletje digitalno desetletje Evrope. Predsednica von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji pozvala, naj EU prevzame vodilno vlogo na področju digitalnih inovacij s skupnim načrtom in jasno opredeljenimi cilji za leto 2030, na primer v zvezi s povezljivostjo, znanji in spretnostmi ter digitalnimi javnimi storitvami. V okviru instrumenta EU za okrevanje, tj. instrumenta NextGenerationEU, so države članice pozvane, naj 20 % svoje finančne podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost vložijo v digitalno preobrazbo (glej tudi „Usklajen odziv na COVID-19“).

Uspeh digitalne preobrazbe EU bo odvisen od vzpostavitve učinkovitih okvirov, da se zagotovijo zaupanja vredne tehnologije ter gotovost in sredstva, ki jih podjetja potrebujejo za digitalizacijo. Strategija za podatke in bela knjiga o umetni inteligenci sta prva stebra nove evropske digitalne strategije. Osredotočata se na potrebo, da se pri razvoju tehnologije ljudi postavi na prvo mesto ter da se pri oblikovanju, proizvodnji in uporabi tehnologije zaščiti in spodbuja evropske vrednote in pravice.

Internetna pravila EU, primerna za digitalno dobo

Komisija je decembra predlagala ambiciozno reformo digitalnega prostora, celovit sklop novih pravil za vse digitalne storitve, vključno z družbenimi mediji, spletnimi tržnicami in drugimi spletnimi platformami, ki delujejo v Evropski uniji: akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih. V skladu z aktom o digitalnih storitvah se bodo zavezujoče obveznosti na ravni EU uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključno z novimi postopki za hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in celovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu. Novi okvir bo ponovno uravnotežil pravice in odgovornosti uporabnikov, posredniških platform in javnih organov. Osredotoča se na državljane in državljanke EU ter temelji na vrednotah EU, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Predlog dopolnjuje akcijski načrt za evropsko demokracijo, katerega cilj je povečati odpornost demokracij.

Akt o digitalnih trgih obravnava negativne posledice določenega vedenja platform, ki delujejo kot digitalni vratarji na enotnem trgu. Te platforme močno vplivajo na enotni trg in so pomemben portal, ki poslovnim uporabnikom omogoča, da dosežejo svoje stranke in utrdijo svoj položaj. To jim lahko omogoči, da delujejo kot zasebni ustvarjalci pravil ter kot ozka grla med podjetji in potrošniki. Z aktom o digitalnih trgih bodo nova pravila opredelila in prepovedala te nepoštene prakse vratarjev. Cilj je ustvariti enake konkurenčne pogoje za velike spletne platforme in zagonskim podjetjem v EU omogočiti rast, širitev in konkuriranje na trgu ter s tem zagotoviti boljše cene, kakovost, izbiro in inovacije za uporabnike.

Komisija je decembra sprejela tudi akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor, da bi podprla okrevanje in digitalno preobrazbo medijev EU. Dopolnjeval bo obstoječe ukrepe v podporo svobodi medijev ter medijem in digitalni kulturi.

Med letom se je po vsej EU začelo uporabljati več pomembnih zakonodajnih aktov. Ti vključujejo prvi sklop pravil za manjša podjetja in trgovce na spletnih platformah ter pravila, ki urejajo usklajevanje nacionalne zakonodaje o vseh avdiovizualnih medijih in dostopnosti spletišč organov javnega sektorja po vsej EU. Začela je veljati tudi zakonodaja, ki določa jasen sklop pravil za telekomunikacijske storitve, zagotavlja večjo zaščito potrošnikov in spodbuja naložbe v omrežja nove generacije.

Kibernetska varnost in varstvo podatkov

Kibernetske grožnje so se med pandemijo okrepile, zato je EU predlagala ukrepe na več področjih. Komisija je februarja sprejela sporočilo o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, v katerem je visoko raven kibernetske varnosti postavila v središče digitalne preobrazbe EU, 16. decembra pa je napovedala novo strategijo EU za kibernetsko varnost.

V strategiji za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju je opisano, kako lahko EU izkoristi in okrepi vsa svoja orodja in vire za tehnološko suverenost ter okrepi sodelovanje s partnerji po vsem svetu. Strategija poziva, naj se kibernetska varnost vključi v vse digitalne naložbe, načrtovane v proračunskem obdobju 2021–2027, skupaj s pobudami na treh področjih ukrepanja EU: spodbujanje odpornosti, tehnološke suverenosti in vodilnega položaja; izgradnja operativnih zmogljivosti za preprečevanje, odvračanje in odzivanje ter spodbujanje globalnega in odprtega kibernetskega prostora. Te pobude vključujejo skupno kibernetsko enoto, „kibernetski ščit“ povezanih centrov za varnostne operacije za odkrivanje zgodnjih znakov napada ter krepitev vodilne vloge pri zagotavljanju globalnega in odprtega interneta.

Predsednica von der Leyen je napovedala tudi predlog za ustanovitev skupne kibernetske enote za nadaljnje usklajevanje operativnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti po vsej EU. Evropska digitalna strategija vključuje tudi pregled uredbe o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu, s katero so se leta 2020 zaključila odprta javna posvetovanja. Strategijo je spremljal pregled direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, ki je prvi del vseevropske zakonodaje o kibernetski varnosti.

Sankcije so ena od možnosti, ki so na voljo v zbirki orodij EU za kibernetsko diplomacijo za preprečevanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti, usmerjenih proti EU ali njenim državam članicam, ter odvračanje od njih in odzivanje nanje. Svet je julija prvič uvedel sankcije proti šestim posameznikom in trem subjektom zaradi različnih kibernetskih napadov. Naložene sankcije so vključevale prepoved potovanja in zamrznitev sredstev. Poleg tega je osebam in subjektom iz EU prepovedano dajati na razpolago sredstva osebam in subjektom s seznama.

V poročilu Komisije o prvih dveh letih izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov je bilo ugotovljeno, da je uredba izpolnila večino svojih ciljev, zlasti tako, da je državljankam in državljanom ponudila močan sklop izvršljivih pravic ter vzpostavila nov sistem EU za upravljanje in izvrševanje.

Izkoriščanje moči podatkov

Podatki so bistven vir za konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje družbe na splošno. Inovacije, ki temeljijo na podatkih, bodo državljankam in državljanom prinesle ogromne koristi, na primer z izboljšano personalizirano medicino, pametno mobilnostjo in njenim prispevkom k doseganju cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Dostop do vse večjega obsega podatkov in zmožnost njihove uporabe sta bistvena za inovacije in gospodarsko rast. Cilj evropske strategije za podatke je vzpostavitev resničnega evropskega podatkovnega prostora, enotnega trga, na katerem se lahko podatki prosto prenašajo znotraj EU in med sektorji. Skupni evropski podatkovni prostori v različnih sektorjih, kot so zdravje, okolje in varnost, bodo zagotovili, da bo več podatkov na voljo za uporabo v gospodarstvu in družbi, pri čemer bodo imeli nadzor nad temi podatki podjetja in posamezniki, ki jih ustvarjajo. S tem se bo povečala tudi tehnološka suverenost EU na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in infrastrukture za podatkovno gospodarstvo, hkrati pa se bo prispevalo k razvoju zaupanja vrednih aplikacij umetne inteligence. V ta namen je EU novembra predlagala regulativni okvir za upravljanje podatkov, dostop do njih in njihovo ponovno uporabo med posameznimi podjetji, med podjetji in vladami ter znotraj uprav.

Umetna inteligenca in superračunalniki

Hitrejše in boljše povezave za ljudi v EU

Komisija je septembra objavila priporočilo, v katerem države članice poziva, naj povečajo naložbe v infrastrukturo za zelo visokozmogljivo širokopasovno povezljivost – kar zajema tudi omrežja 5G – ki je temelj digitalne preobrazbe in ključni steber okrevanja. Priporočilo poziva države članice, naj do konca marca 2021 razvijejo skupen pristop v obliki zbirke najboljših praks.

Nujno je treba zagotoviti varnost omrežij 5G v EU. EU je januarja potrdila skupni nabor ukrepov, o katerih so se dogovorile države članice, za obravnavo varnostnih tveganj, povezanih z uvedbo 5G. Glede na poročilo, objavljeno decembra, je večina držav članic že na dobri poti k izvedbi priporočenih ukrepov. Nadaljevalo se bo usklajeno delo v zvezi z varovanjem omrežij 5G na ravni EU.

Znanja in spretnosti za digitalno dobo

Vsi potrebujejo digitalna znanja in spretnosti, ne le za soočanje s sedanjo pandemijo, temveč tudi zaradi povpraševanja po digitalni pismenosti na današnjih delovnih mestih in v družbi. Eden od petih mladih po vsej EU ne dosega osnovne ravni digitalnih znanj in spretnosti, številni domovi z nizkimi dohodki pa nimajo dostopa do računalnikov. V evropskem programu znanj in spretnosti je določenih več ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2025, eden od njih je, da bi moralo imeti 70 % ljudi v starosti od 16 do 74 let vsaj osnovne digitalne spretnosti, v primerjavi s 56 % leta 2019.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih iz koronavirusne pandemije, bo Komisija z novim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje podpirala ljudi, institucije za izobraževanje in usposabljanje ter države članice pri njihovih prizadevanjih za prilagoditev digitalnemu prehodu (za več informacij glej „Uresničevanje pravične in socialne Evrope“).

V središču prizadevanj za okrevanje so tudi naložbe in reforme za prilagajanje izobraževalnih sistemov, da bi podprli digitalna znanja in spretnosti ter izobraževanje in poklicno usposabljanje za vse starosti. Komisija spodbuja države članice, naj take naložbe in reforme vključijo v svoje načrte za okrevanje in odpornost.

Digitalne finančne storitve

Prednosti digitalnih financ: boljši finančni produkti za potrošnice in potrošnike in novi načini usmerjanja financiranja v podjetja EU, zlasti mala in srednja podjetja; podpora evropski strategiji za okrevanje gospodarstva in odpiranje novih kanalov za mobilizacijo financiranja v podporo zelenemu dogovoru in novi industrijski strategiji za Evropo; čezmejne digitalne finance bodo okrepile povezovanje finančnih trgov v bančni uniji in uniji kapitalskih trgov; povečanje sposobnosti Evrope, da ohrani in okrepi svojo odprto strateško avtonomijo na področju finančnih storitev.

Potrošnice in potrošniki ter podjetja EU vse pogosteje uporabljajo digitalne finančne storitve za številne različne namene, kar se je med pandemijo še okrepilo. Cilj Komisije je spodbuditi odgovorne inovacije v finančnem sektorju EU, zlasti za zelo inovativna digitalna zagonska podjetja, hkrati pa zmanjšati morebitna tveganja, povezana z zaščito vlagateljev, pranjem denarja in kibernetsko kriminaliteto.

Komisija je septembra sprejela niz ukrepov, da bi finančne storitve EU naredila digitalno prijaznejše ter spodbudila odgovorne inovacije in konkurenco med ponudniki finančnih storitev v EU. To je vključevalo strategijo za mala plačila ter zakonodajne predloge o kriptoimetjih in digitalni operativni odpornosti. Cilj teh ukrepov je povečati konkurenčnost EU v finančnem sektorju ter ljudem omogočiti dostop do inovativnih finančnih produktov in načinov plačevanja, hkrati pa zagotoviti varstvo potrošnikov in finančno stabilnost. V skladu s širšo podatkovno strategijo Komisije in uvedbo zaupanja vredne uporabe veriženja blokov za javne storitve je cilj spodbujati izmenjavo podatkov in odprto financiranje, hkrati pa ohraniti zelo visoke standarde EU glede zasebnosti in varstva podatkov. Ukrepi bodo ključni za oživitev gospodarstva EU, saj bodo sprostili nove kanale financiranja za podjetja, hkrati pa pomagali uresničiti evropski zeleni dogovor, evropski digitalni prehod in novo industrijsko strategijo za Evropo.

Pandemija COVID-19 je v Evropski uniji povzročila resen gospodarski šok, zaradi katerega se bodo revščina, socialna izključenost in neenakosti verjetno povečale. Socialne posledice pandemije občutijo milijoni ljudi v EU. Evropska unija je v letu 2020 državljane in državljanke postavila v središče odločanja ter sprejela ukrepe za zagotovitev vključujočega in pravičnega okrevanja za vse, osredotočene na zdravje in varnost.

Skozi leto je EU začela številne nove pobude na področju zdravstvenega varstva, socialne vključenosti in boja proti varnostnim grožnjam.

Vzpostavitev evropske zdravstvene unije

Nekatere izkušnje, pridobljene med pandemijo covid-19, vključujejo potrebo po okrepitvi sodelovanja in vzpostavitvi trdnih struktur na ravni EU, pripravi skupnih ocen tveganja ter sodelovanju pri zbiranju podatkov, da bi pridobili več informacij in boljše vire za načrtovanje pripravljenosti in odzivanja.

Predsednica Ursula von der Leyen je v svojem septembrskem govoru o stanju v Uniji kot prednostno nalogo v prihodnjih letih napovedala močnejšo evropsko zdravstveno unijo. Tako se ne bo okrepil le naš odziv na krize, pač pa se bodo močno izboljšali vsi vidiki zdravja državljanov, in sicer s premagovanjem raka v okviru evropskega načrta za boj proti raku (sprejet naj bi bil leta 2021) ter osredotočanjem na razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravil v okviru farmacevtske strategije. Z močnejšo evropsko zdravstveno unijo bomo lahko v čim večji možni meri okrepili prizadevanja za odpravo ranljivosti naših zdravstvenih sistemov.

Pripravljenost na izredne zdravstvene razmere in odzivanje nanje

Kot prvi korak k evropski zdravstveni uniji je Evropska komisija novembra predstavila predloge, ki bodo EU v pomoč pri pripravljanju na čezmejne grožnje za zdravje in boljšemu odzivanju nanje. Razglasitev izrednih razmer na ravni EU bi lahko v prihodnje sprožila tesno usklajene odzivne ukrepe. Za boljšo pripravljenost so potrebni boljši podatki, dobro načrtovani viri in strokovno znanje, zato je Komisija predlagala, da se dodeli večja vloga zdravstvenim agencijam EU (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za zdravila). Komisija predlaga tudi ustanovitev posebnega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere na področju biomedicine.

Delo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je moteno zaradi pomanjkanja dostopa do podatkov in nezadostnih zmogljivosti za ustrezen odziv na obsežne izbruhe bolezni med to pandemijo. Močnejša Evropska agencija za zdravila bi bila primernejša za zagotavljanje oskrbe z zdravili, svetovanje o novih oblikah zdravljenja in usklajevanje kliničnih preskušanj med zdravstveno krizo.

Strategija EU za zdravila

Strategija zajema celoten življenjski cikel zdravila: prvič raziskave in inovacije; drugič odobritev, vrednotenje zdravstvenih tehnologij in dajanje v promet; tretjič zagotavljanje oskrbe z zdravili ter četrtič dobavo pacientom.

Krepitev naše demokracije

V zdravi in uspešni demokraciji lahko državljani svobodno izražajo svoje mnenje, izbirajo svoje politične voditelje in sodelujejo pri načrtovanju prihodnosti. Da bi bila udeležba smiselna, morajo državljani tudi imeti možnost oblikovati svoje mnenje. Omogočiti jim je treba, da sprejemajo volilne odločitve v javni sferi, kjer je mogoče odkrito izražanje raznolikih mnenj in kjer lahko svobodni mediji, akademiki in civilna družba odigrajo vlogo pri spodbujanju razprave doma ali v tujini brez zlonamernih vmešavanj. V zadnjih letih se je pokazalo, da se demokracija v EU sooča z izzivi, ki segajo od vse večjega ekstremizma in vmešavanja v volitve do širjenja zavajajočih informacij in groženj novinarjem.

Akcijski načrt za evropsko demokracijo bo opolnomočil državljane in okrepil demokracijo v vsej EU. V načrtu so določeni ukrepi za spodbujanje svobodnih in poštenih volitev, krepitev svobode medijev in boj proti dezinformacijam, s katerimi se bomo postavili po robu izzivom za naše demokratične sisteme in zaznani oddaljenosti med ljudmi in politiki. Ti ukrepi bodo zajemali področja, na katerih so naši demokratični sistemi ter državljanke in državljani najranljivejši.

Natančneje, za zaščito integritete volitev in spodbujanje demokratične udeležbe akcijski načrt napoveduje nove zakonodajne predloge za zagotovitev večje preglednosti političnega oglaševanja in pregled pravil o financiranju evropskih političnih strank. Komisija bo prek evropske mreže za volilno sodelovanje vzpostavila tudi skupni mehanizem za preprečevanje groženj volilnemu procesu.

Na področju svobode in pluralnosti medijev bo Komisija izdala tudi priporočilo o izboljšanju spletne in fizične varnosti novinarjev s poudarkom na novih grožnjah, zlasti proti novinarkam, predstavila pa bo tudi pobudo za zaščito novinarjev in civilne družbe pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti.

Drugi ukrepi za spodbujanje pluralnosti medijev vključujejo vzpostavitev orodja za spremljanje lastništva medijev, smernice o preglednosti lastništva medijev, spodbujanje preglednega in pravičnega dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev in spodbujanje raznolikosti medijev ter izvajanje evropskega pristopa k prepoznavnosti avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena. Komisija bo podprla sodelovanje med nacionalnimi medijskimi sveti, neodvisnimi medijskimi regulatorji, drugimi samoregulativnimi organi in mrežami novinarjev ter pobudami za spodbujanje novinarskih partnerstev in standardov.

Komisija bo tudi okrepila prizadevanja za boj proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju. Delo EU na tem področju bo še naprej trdno zasidrano v evropskih vrednotah in načelih ter bo v celoti varovalo pravico ljudi do izražanja mnenj in dostopa do zakonitih vsebin na spletu. Komisija bo usmerjala prizadevanja za okrepitev obstoječega kodeksa ravnanja glede dezinformacij. Platformam bo izdala jasne smernice o tem, kako okrepiti ukrepe proti dezinformacijam, uvedla pa bo tudi trden okvir za spremljanje in nadzor. Poleg tega bo sodelovala z državami članicami pri razvoju in krepitvi nabora orodij EU za boj proti tujemu vmešavanju in operacijam vplivanja.

Zdrava demokracija potrebuje angažirane državljane in državljanke ter aktivno civilno družbo, in to ne le v volilnem obdobju. Akcijski načrt je močno osredotočen na opolnomočenje državljanov in civilne družbe, zlasti razvoj medijske pismenosti, da bi državljanom vseh starosti pomagali, da se znajdejo v medijskem okolju, ter spodbujanje udeležbe na lokalni in nacionalni ravni in na ravni EU.

Junija je bila vzpostavljena Evropska opazovalnica digitalnih medijev, da bi se podprlo delo neodvisnih preverjevalcev dejstev in akademskih raziskovalcev ob sodelovanju z medijskimi organizacijami in strokovnjaki za medijsko pismenost. Opazovalnica naj bi postala evropsko središče za boj proti dezinformacijam na spletu.

Varovanje pravne države

Komisija je septembra objavila svoje prvo letno poročilo o stanju pravne države, ki vključuje poglavja za vse države članice ter ocenjuje pozitiven in negativen razvoj dogodkov v vsej EU. Iz njega je razvidno, da imajo številne države članice visoke standarde glede pravne države, vendar še vedno ostajajo veliki izzivi. Poročilo odraža tudi dogajanje na podlagi izrednih ukrepov, ki so jih države članice sprejele zaradi koronavirusne krize. Poročilo zajema štiri glavne stebre, ki so pomembni za pravno državo: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, ki so bistvenega pomena za delujočo demokracijo.

Namen novega poročila o stanju pravne države je razširiti obstoječe ukrepe EU z novim preventivnim orodjem in začeti razpravo o kulturi pravne države po vsej EU. Vsem državam članicam bi moralo pomagati pri iskanju rešitev za njihove težave, omogočiti vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj ter pokazati, kako je mogoče pravno državo ob popolnem spoštovanju nacionalnih ustavnih sistemov in tradicij še okrepiti.

Januarja 2020 je Komisija v okviru nerešene zadeve v zvezi z disciplinsko ureditvijo za poljske sodnike Sodišču predlagala, naj Poljski naloži začasne ukrepe ter odredi prekinitev dejavnosti disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih postopkih zoper sodnike. Odločitev je bila sprejeta na podlagi predhodne odločbe Sodišča z dne 19. novembra 2019 o neodvisnosti tega novega disciplinskega senata in poznejše sodbe poljskega vrhovnega sodišča iz decembra 2019, da senat ne izpolnjuje zahtev prava EU o neodvisnosti sodstva in zato ni neodvisno sodišče v smislu prava Unije. Nadaljevanje dejavnosti disciplinskega senata v disciplinskih postopkih proti sodnikom bi lahko vodilo do nepopravljive škode za poljske sodnike in ogrozilo neodvisnost poljskega sodstva. Sodišče je s sklepom z dne 8. aprila 2020 ugodilo zahtevi Komisije.

Komisija je aprila z uradnim opominom proti Poljski začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonom o sodstvu z dne 20. decembra 2019, ki je začel veljati 14. februarja 2020. Menila je, da ta zakon spodkopava neodvisnost poljskih sodnikov in ni združljiv s primarnostjo prava EU. Novi zakon poljskim sodiščem preprečuje neposredno uveljavljanje nekaterih določb prava EU, ki ščitijo neodvisnost sodstva, in predložitev prošenj za predhodno odločanje Sodišču. Komisija je analizirala odgovor poljske vlade na uradni opomin. Ker se njeni pomisleki niso upoštevali, je prešla na drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev in Poljski 30. oktobra 2020 poslala obrazloženo mnenje.

Poleg tega je 3. decembra 2020 Poljski poslala dodaten uradni opomin v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, med drugim v zvezi z nedavnimi sklepi disciplinskega senata vrhovnega sodišča v zvezi z odvzemom imunitete sodnikom v okviru kazenskih preiskav.

Vključevanje državljank in državljanov

Decembra so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o okrepljenem registru za preglednost, ki je skupen vsem trem institucijam. Tako se bosta povečala preglednost in javni nadzor nad tem, kako institucije EU komunicirajo s predstavniki interesnih skupin.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Uspeh in odpornost EU sta odvisna od podpore in angažiranosti njenih državljanov. Ena od političnih prednostnih nalog predsednice Ursule von der Leyen je, da se Evropejcem da več besede pri oblikovanju prihodnosti naše Unije. EU je leta 2020 pripravila konferenco o prihodnosti Evrope, da bi državljanke in državljane vključila v oblikovanje politik EU. Januarja je predstavila svoje predloge, priprave pa so se med letom nadaljevale.

Konferenca bo Evropejcem iz različnih družbenih okolij in z različnih koncev EU omogočila, da izrazijo svoje mnenje in predlagajo, kakšna naj bo prihodnost naše celine. Cilj je čim večja udeležba, zlasti mladih in tistih, ki običajno ne sodelujejo pri razpravah o evropskih zadevah. Razprave bodo potekale na vseh ravneh: lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU. Predsednica von der Leyen se je zavezala, da bo uresničila sprejete cilje.

VIDEOPOSNETEK: S pobudo „Ask the President“ so državljani in državljanke bližje EU kot kdaj koli prej: zdaj lahko vsakdo posname kratek videoposnetek s svojim vprašanjem in dobi priložnost, da prejme odgovor same predsednice Ursule von der Leyen.

Evropska državljanska pobuda

Parlament in Svet sta julija sprejela ukrepe za obravnavo učinkov pandemije COVID-19 na delovanje evropske državljanske pobude. Zaradi omejitev gibanja, ki so jih države članice uvedle iz zdravstvenih razlogov, ni bilo mogoče organizirati dejavnosti za seznanjanje o pobudah in zbirati podpisov na papirju. Nova pravila omogočajo podaljšanje obdobja zbiranja podpisov za državljanske pobude, ki jih je prizadela pandemija.

Boljša ponudba za potrošnike:

Nova agenda za potrošnike, ki jo je Komisija sprejela novembra, določa ukrepe, ki jih bo EU sprejela v odziv na nove izzive, ki jih prinašajo COVID-19 ter digitalni in ekološki prehod, vključno z okoljskimi vprašanji in vprašanji glede trajnosti, učinkovitim uveljavljanjem pravic potrošnikov in varstvom ranljivih potrošnikov. Uresničevanje teh predlogov v praksi bo pomenilo tesnejše sodelovanje med EU in nacionalnimi organi ter izboljšanje upravljanja potrošniške politike EU. Novembra sta Parlament in Svet sprejela direktivo, s katero se bo vzpostavil nov evropski sistem kolektivnega pravnega varstva, ki bo organizacijam olajšal varstvo kolektivnih interesov potrošnikov z vlaganjem tožb na sodiščih ali pritožb pri pristojnih organih v imenu potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitev prava EU.

Izboljšanje carine v EU

Ključni podatki o carinah EU. Leta 2019 je delež EU v svetovni trgovini znašal 15,3 odstotka, pri čemer je bilo na dan izdanih več kot 850 tisoč carinskih deklaracij. 27 držav članic vsak mesec v druge dele sveta izvaža in iz njih uvaža blago v vrednosti približno 339 milijard evrov. Evropski urad za boj proti goljufijam je med letoma 2017 in 2019 priporočil izterjavo neplačanih carin v vrednosti več kot 2,7 milijarde evrov za prenizko ovrednoteno blago in 300 milijonov evrov za primere protidampinških dajatev v sektorjih sončnih panelov in biodizla ter drugih sektorjih. V letu 2018 je bilo zaseženih skoraj 27 milijonov izdelkov, ki so kršili pravice intelektualne lastnine, pri čemer je njihova vrednost na črnem trgu znašala skoraj 740 milijonov evrov.

Carina ima ključno vlogo pri omogočanju nemotenega in varnega pretoka blaga, hkrati pa preprečuje vstop nevarnih ali nezakonitih izdelkov v EU. Poleg tega carinski prihodki prispevajo v proračun EU. Komisija je septembra predstavila nov akcijski načrt za carinsko unijo, v katerem je določila vrsto ukrepov za pametnejšo, inovativnejšo in učinkovitejšo carino v EU. Njihov cilj je bolje zaščititi sredstva državljanov in javna sredstva ter hkrati odpraviti nepotrebno breme za podjetja, trgovce in uprave. Oktobra je Komisija predstavila prvi konkretni rezultat akcijskega načrta. Okolje enotnega okenca bo izboljšalo medsebojno povezanost vseh organov na mejah EU in podjetjem omogočilo opravljanje formalnosti na mejah prek enotnega portala v državi članici.

Nov pakt o migracijah in azilu

Komisija je septembra predlagala nov pakt o migracijah in azilu, ki je odziv na potrebo po strukturni reformi migracijske politike EU in omogoča, da se bo ta lahko spoprijela s sedanjimi in prihodnjimi izzivi, pri tem pa v celoti spoštovala evropske vrednote in temeljne pravice. Zagotavlja, da bodo tisti, ki dejansko potrebujejo zaščito, imeli pravico, da ostanejo v EU, drugi pa se bodo morali vrniti na učinkovit in dostojanstven način.

Novi pakt vključuje vse elemente, ki so potrebni za celovit pristop EU k migracijam, vključno z učinkovitejšimi azilnimi postopki in postopki vračanja, okrepljenimi ukrepi za upravljanje meja, okrepljenimi zakonitimi migracijskimi potmi v EU, vključevanjem migrantov v družbo in tesnejšimi partnerstvi z državami, ki niso članice EU. Prav tako bo izboljšal solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, povečal sodelovanje in usklajevanje na področju iskanja in reševanja ter vzpostavil sistem za odzivanje na krizne razmere in stalni sistem za spremljanje migracij. Predlagani solidarnostni mehanizem bo zagotovil, da bodo vse države članice prejele potrebno pomoč, kadar se soočajo z migracijskim pritiskom ali po operacijah iskanja in reševanja.

Pakt je namenjen tudi krepitvi vzajemno koristnih partnerstev z državami izvora in tranzita, da bi se pripomoglo k reševanju skupnih izzivov, kot so podpora gostiteljskim skupnostim, odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, boj proti tihotapljenju migrantov, podpora upravljanju meja in vzpostavljanje zakonitih poti.

Hitri in integrirani postopki bodo zagotovili jasnejše odgovornosti, kar bo pripomoglo k ponovni vzpostavitvi zaupanja med državami članicami. Druge koristi dobrega upravljanja migracij in azilnih postopkov so gotovost in zaščita za migrante in begunce, učinkovito delovanje sistema in verodostojna uporaba pravil.

Zaščita ljudi, ki potrebujejo pomoč

Novi pakt o migracijah in azilu vsebuje več predlogov za zagotovitev zaščite ljudem, ki potrebujejo pomoč, vključno z najbolj ranljivimi. Prvi korak bo sprejetje predlogov Komisije iz leta 2016 o spremembi direktive o pogojih za sprejem, uredbe o okviru za preselitev in uredbe o pogojih za azil. Zagotavlja tudi, da se v azilnih postopkih, postopkih vračanja in postopkih na meji prednostno obravnavajo interesi otrok migrantov. V letu 2020 je bilo tako iz Grčije v druge države članice EU ob podpori Evropske komisije premeščenih 2 209 otrok brez spremstva, družin, ranljivih prosilcev za azil in beguncev s priznanim statusom.

Po požarih, ki so septembra uničili center za sprejem in identifikacijo Moria, je Komisija ukrepala takoj. Financirala je premestitev vseh 406 mladoletnikov brez spremstva iz Morie na celino, hkrati pa še naprej usklajevala in financirala prostovoljne premestitve iz Grčije v 13 držav članic, Islandijo, Norveško in Švico. Poleg tega je Komisija ob polnem soglasju grških organov ustanovila posebno projektno skupino za trajnostno podporo upravljanju migracij v Grčiji. Njena prva prednostna naloga je bila izvedba skupnega pilotnega projekta z grškimi organi za izgradnjo novega sprejemnega centra na Lezbosu, ki bo pomagal zagotoviti učinkovito upravljanje migracij.

Varne in zakonite poti v Evropo

V paktu je poudarjeno, da je treba dokončati reformo direktive o modri karti EU, da bi pritegnili visoko usposobljene nadarjene posameznike, ki jih gospodarstva EU potrebujejo, napovedano pa je tudi sprejetje svežnja o znanjih, spretnostih in talentih v letu 2021. Komisija predlaga tudi vzpostavitev partnerstev za privabljanje talentov v podporo programom mobilnosti in migracij s ključnimi tretjimi državami. EU bo spodbujala in usklajevala partnerstva s financiranjem in podporo.

Leta 2020 je v EU živelo 34 milijonov ljudi (tj. 8 % prebivalstva), rojenih v tretji državi. Del zdravega in pravičnega sistema za upravljanje migracij je zagotoviti, da lahko vsi, ki zakonito prebivajo v EU, sodelujejo in prispevajo k dobremu počutju, blaginji in koheziji evropskih družb. Tak sistem spodbuja socialno kohezijo in gospodarsko dinamiko ter daje pozitivne zglede glede tega, kako lahko EU upravlja učinke migracij in raznolikosti z oblikovanjem odprtih in odpornih družb.

Čeprav je politika vključevanja v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, Komisija krepi svojo podporo z novim akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Na podlagi obsežnega posvetovanja obravnava vključevanje in socialno vključenost na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, nastanitev, enakost, kultura in šport.

Partnerstva za privabljanje talentov izboljšujejo zaposlitvene možnosti doma in odpirajo zakonite poti v EU. Partnerstva za privabljanje talentov bodo podprla zakonite migracije s ključnimi partnerji, pri čemer se bo okrepilo obstoječe sodelovanje. Zagotovila bodo programe mobilnosti za delo in usposabljanje, ki prejemajo sredstva EU, ter usklajevanje prostih delovnih mest in potreb po znanjih in spretnostih v EU. Program partnerstev za privabljanje talentov vključuje krepitev zmogljivosti za poklicno usposabljanje in vključevanje vračajočih se migrantov ter sodelovanje z ministrstvi, delodajalci in socialnimi partnerji, izobraževalnimi ustanovami ter diasporo.

Nova pravila o vizumskih postopkih

Države članice EU so med vodilnimi turističnimi destinacijami na svetu. Število obravnavanih vlog za izdajo vizuma je vsako leto večje, kar se bo verjetno nadaljevalo, ko bodo odpravljene globalne omejitve v povezavi s COVID-19. Nova pravila o vizumih za kratkoročno bivanje, ki so začela veljati februarja, zakonitim potnikom omogočajo, da lažje zaprosijo za vizum za vstop v EU, hkrati pa zagotavljajo več orodij za preprečevanje nedovoljenih migracij. Poleg tega lahko EU zdaj prilagodi uporabo nekaterih pravil glede na to, kako tretja država sodeluje pri vračanju in ponovnem sprejemu njenih državljanov, ki nezakonito prebivajo v EU.

Varnost in obramba

Komisija je julija predstavila novo strategijo EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025, ki se osredotoča na področja, na katerih lahko EU učinkoviteje podpira države članice pri spodbujanju varnosti za vse, ki živijo v Evropski uniji. Strategija določa orodja in ukrepe, ki jih je treba pripraviti v naslednjih petih letih, da se zagotovi varnost za vse v fizičnem in digitalnem okolju. Področje uporabe strategije sega od boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu do preprečevanja in odkrivanja hibridnih groženj, povečevanja odpornosti naše kritične infrastrukture, spodbujanja kibernetske varnosti ter spodbujanja raziskav in inovacij.

VIDEOPOSNETEK: Varnostna unija EU pomaga zaščititi vsakogar v Evropi.

Boj proti organiziranemu in čezmejnemu kriminalu

Komisija je v letu 2020 okrepila boj proti organiziranemu in mednarodnemu kriminalu z novimi pobudami na več različnih področjih. V zadnjih letih se je v vseh državah članicah dramatično povečalo število prijav spolne zlorabe otrok na spletu in kot kaže, je ta problem zaradi pandemije postal še resnejši. Komisija je julija sprejela novo strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok. Osredotoča se na vzpostavitev ustreznega pravnega okvira, krepitev odziva organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter spodbujanje usklajenega odziva na področju preprečevanja, preiskovanja in pomoči žrtvam, ki vključuje vse relevantne akterje. Komisija je septembra predlagala tudi začasno zakonodajo, da bi se ponudnikom spletnih komunikacijskih storitev še naprej omogočala uporaba prostovoljnih ukrepov za odkrivanje in prijavljanje spolne zlorabe otrok na spletu ter odstranjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok.

EU že več let usklajuje ukrepe za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, vendar nove grožnje zahtevajo nove ukrepe. Komisija je julija sprejela nov akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025, ki se osredotoča na omejevanje dostopa do črnega trga s strelnim orožjem ter izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in mednarodno sodelovanje. Komisija se z novo agendo in akcijskim načrtom EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 bori proti naraščanju prometa s prepovedanimi drogami in njihove uporabe v Evropi. Problem drog obravnava na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni, pri čemer se osredotoča na boljšo varnost (vsi vidiki trgovine), okrepitev preprečevanja, boljši dostop do zdravljenja ter zmanjšanje tveganja in škode.

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je junija ustanovila Center za finančni in gospodarski kriminal, da bi se odzvala na eksponentno povečanje finančnega in gospodarskega kriminala in obsežnega organiziranega kriminala ter na prošnje držav članic za operativno podporo.

Preprečevanje terorizma in radikalizacije ter boj proti njima

Komisija je sprejela različne pobude za okrepitev izvajanja pravnega okvira EU na področju boja proti terorizmu. Junija je objavila smernice za pomoč nacionalnim organom, podjetjem in spletnim tržnicam pri izvajanju pravil o kemikalijah, ki bi jih bilo mogoče zlorabiti za izdelavo eksplozivov doma (predhodne sestavine za eksplozive). Uvedla je tudi spletni program za spremljanje učinka teh pravil. Septembra je objavila poročilo o oceni ukrepov, ki so jih države članice sprejele zaradi spoštovanja pravil EU o boju proti terorizmu. Ta pravila so glavni kazensko-pravni instrument na ravni EU za boj proti terorizmu.

Komisija je decembra predlagala novo agendo za boj proti terorizmu, da bi okrepila odpornost EU proti terorizmu. Temelji na delu, opravljenem v zadnjih letih, vključuje pa ukrepe, ki podpirajo države članice pri napovedovanju in preprečevanju terorističnih groženj, zaščiti pred njimi in odzivanju nanje. Komisija je z revizijo uredbe o Europolu predlagala tudi okrepitev mandata Europola. Namen te pobude je izboljšati podporo, ki jo Europol zagotavlja državam članicam v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, ter nadalje spodbujati sodelovanje in izmenjavo informacij.

Obravnavanje spreminjajočih se groženj: EU podpira nacionalne organe kazenskega pregona in pravosodne organe z orodji za odzivanje na nove grožnje ter boj proti kibernetski kriminaliteti, nezakonitim spletnim vsebinam in hibridnim grožnjam.

Zaključila so se pogajanja o uredbi o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin, ki bo hitro odstranila teroristično propagando, hkrati pa zagotovila svobodo govora in večjo preglednost, skupaj z nadaljnjim delom v okviru internetnega foruma EU, ki se bori proti razširjanju teroristične propagande na spletu. Komisija je državam članicam in strokovnim sodelavcem na terenu zagotovila tudi bolj ciljno usmerjeno podporo prek mreže za ozaveščanje o radikalizaciji na predhodno določenih prednostnih področjih.

Zaščita kritične infrastrukture

Ljudje se zanašajo na številne bistvene storitve, ki jih omogoča ključna fizična in digitalna infrastruktura, na primer letališča, elektrarne, zdravstvene ustanove ali telekomunikacijska omrežja. Ta infrastruktura mora biti odporna proti vsem vrstam nenamernih ali zlonamernih tveganj, bodisi naravnih tveganj bodisi tveganj, ki jih povzroči človek. Komisija je decembra predlagala novo direktivo o odpornosti kritičnih subjektov, ki podpirajo ključne storitve v številnih sektorjih.

Pranje denarja in financiranje terorizma

Cilj novega akcijskega načrta Komisije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je odpraviti morebitne vrzeli in pomanjkljivosti v pravilih EU o spopadanju s temi grožnjami. Načrt temelji na šestih stebrih, katerih cilj je izboljšati vsesplošen boj EU proti pranju denarja in financiranju terorizma ter okrepiti globalno vlogo EU na tem področju. S kombinacijo teh šestih stebrov se bo zagotovilo, da bodo pravila EU bolj usklajena in zato učinkovitejša. Izboljšala se bosta nadzor nad uporabo pravil in usklajevanje med organi držav članic.

Varnostno okolje, primerno za prihodnost: EU podpira zaščito kritične infrastrukture pred najrazličnejšimi grožnjami ter krepitev njene odpornosti nanje. Posebna pozornost je namenjena krepitvi kibernetske varnosti in varovanju javnih prostorov.

Obrambna industrija

Razdrobljenost obrambne industrije postavlja pod vprašaj zmožnost Evropske unije, da zgradi naslednjo generacijo kritičnih obrambnih zmogljivosti. To bi zmanjšalo strateško avtonomnost in suverenost EU in njeno zmožnost, da zagotavlja varnost. Leta 2020 sta velik korak naprej pomenila dva inovativna pilotna programa EU, in sicer pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe s proračunom 90 milijonov evrov in evropski program za razvoj obrambne industrije s proračunom 500 milijonov evrov. Med letom je bilo s pripravljalnim ukrepom zagotovljenih 23 milijonov evrov sredstev za deset raziskovalnih projektov na področju obrambe, v okviru razvojnega programa pa je bilo dodeljenih 200 milijonov evrov za 16 projektov. Programi utirajo pot celovitemu evropskemu obrambnemu skladu, ki bo od leta 2021 pomagal vzpostaviti povezano obrambno industrijsko bazo po vsej EU.

Hkrati so države članice in Evropska služba za zunanje delovanje nadaljevale delo v zvezi z izvajanjem obrambnih pobud, vključno s stalnim strukturnim sodelovanjem na področju obrambe in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe. Svet je visokemu predstavniku/podpredsedniku Josepu Borrellu zaupal nalogo, da pripravi strateški kompas za okrepitev skupne evropske varnostne in obrambne kulture ter opredeli usmeritve politike na področju kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev.

Težki časi za gospodarstvo EU

Pandemija koronavirusa pomeni za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo EU šok brez primere z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Glede na jesensko napoved Komisije naj bi se gospodarstvo EU v letu 2020 skrčilo za 7,4 %, nato pa naj bi se v letu 2021 okrepilo za 4,1 %, v letu 2022 pa za 3 %. Čeprav je pandemija prizadela gospodarstva vseh držav članic, se bodo njeni učinki in moč okrevanja med regijami zelo razlikovali.

Stopnja brezposelnosti v EU kot celoti naj bi se povečala s 6,7 % v letu 2019 na 7,7 % v letu 2020, pri čemer je nesorazmerno prizadela ženske, mlade, nizkokvalificirane delavce in zaposlene za določen čas. Revščina, socialna izključenost in neenakosti se bodo verjetno povečale, kar poudarja pomen vključujočega in pravičnega okrevanja za vse.

Izzivi, ki jih je leta 2020 povzročila pandemija, ponovno poudarjajo pomen usklajevanja gospodarskih politik v EU. Evropski semester zagotavlja dobro uveljavljen okvir za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki bo EU in države članice vodil skozi izzive, povezane z okrevanjem ter zelenim in digitalnim prehodom. Evropski semester in novi mehanizem za okrevanje in odpornost sta tako neločljivo povezana. Ocena načrtov držav članic za okrevanje in odpornost se bo preverila glede na prejšnja priporočila za posamezne države, saj ta odražajo glavne izzive za vsako od držav članic. Zaradi te povezave je bil časovni razpored evropskega semestra za cikel 2020–2021 začasno prilagojen uvedbi novega instrumenta.

Komisija je leta 2020 tudi začela cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj vključevati v evropski semester kot del strategije za osredotočanje na konkurenčno trajnostnost in izgradnjo gospodarstva, ki deluje v korist ljudi in planeta, v skladu z evropskim zelenim dogovorom.

V prvi polovici leta 2020 je bilo v okviru štirih skladov kohezijske politike v vsej EU investiranih več kot 23 milijard evrov, kar je več kot 5-odstotno povečanje od konca leta 2019, in to kljub gospodarski negotovosti, ki jo je povzročila pandemija. V okviru dveh naložbenih pobud v odziv na koronavirus, ki sta bili uvedeni marca in aprila, potekajo pomembna prizadevanja za reprogramiranje zahvaljujoč takojšnjemu predlogu Komisije in hitri odobritvi s strani Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi česar so na voljo in dodeljena sredstva za ukrepe, povezane s krizo, v vseh državah članicah (glej tudi „Usklajen odziv na COVID-19“).

S finančnimi sredstvi, ki so bila dana na voljo v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus, sta se podprli nabava nujne medicinske opreme in pomoč podjetjem. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov (v smeri urinega kazalca). Poljska je nabavila 536 ventilatorjev in 120 intervencijskih vozil. Slovaška je nabavila 110 dodatnih intervencijskih vozil. V Romuniji je bila zagotovljena podpora v višini 800 milijonov evrov za obratni kapital malih in srednjih podjetij. Bolgarija je nabavila 317 ventilatorjev in več kot dva milijona obraznih mask. V Grčiji je bila zagotovljena podpora v višini 1,3 milijarde evrov za obratni kapital malih in srednjih podjetij. Italija je podprla 470 laboratorijev in financirala 2,5 milijona testov na Sars Co V 2. Španija je zagotovila skoraj 3800 dodatnih postelj v enotah za intenzivno nego ter nabavila 1,8 milijarde kosov osebne zaščitne opreme in 2170 ventilatorjev. Portugalska je podprla proizvodnjo medicinskih pripomočkov, testov in osebne zaščitne opreme. Na Madžarskem je bila zagotovljena podpora v višini 320 milijonov evrov za obratni kapital malih in srednjih podjetij. Francija je zagotovila nepovratna sredstva in finančne instrumente v višini 223 milijonov evrov za več kot 3200 malih in srednjih podjetij. Irska je financirala nakup petinšestdesetih milijonov kosov osebne zaščitne opreme za zdravstveno osebje.

Nova industrijska strategija za Evropo

Komisija je marca objavila novo industrijsko strategijo za Evropo, v kateri opisuje, kako vzpostaviti prave pogoje, ki bodo industriji pomagali ohraniti konkurenčnost na svetovni ravni ter voditi zeleni in digitalni prehod. Pandemija je pospešila te trende in izpostavila, kako lahko globalne odvisnosti EU vplivajo na našo sposobnost odzivanja v krizi. Strategija bo pripomogla k okrevanju Evrope in zagotovila odpornost gospodarstva.

Evropski zeleni dogovor je nova evropska strategija za rast. Njegov osrednji cilj je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu. Potrebni so pravi pogoji, da podjetnice in podjetniki svoje zamisli lahko pretvorijo v dejanske izdelke in storitve ter da podjetja vseh velikosti uspevajo in rastejo. EU mora izkoristiti vpliv, velikost in povezanost svojega enotnega trga, da se bo njen glas slišal v svetu, in določiti globalne standarde. Digitalne tehnologije spreminjajo podobo industrije in način poslovanja. Gospodarskim akterjem omogočajo večjo proaktivnost, delavcem in delavkam zagotavljajo nove spretnosti ter podpirajo razogljičenje našega gospodarstva.

Komisija je od marca pripravila več predlogov v zvezi s cilji strategije: akcijski načrt za krožno gospodarstvo, akcijski načrt za kritične surovine, strategijo EU za vodik v podporo čistemu in digitalnemu prehodu naše industrije (glej tudi „Oblikovanje podnebno nevtralne Evrope, pripravljene na digitalno dobo“) ter akcijski načrt za intelektualno lastnino v podporo tehnološki suverenosti in industrijski odpornosti EU. Hkrati si Komisija prizadeva za krepitev vloge industrijskih ekosistemov z analizo njihovih naložbenih potreb. Da bi EU lahko zagotovila enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, je Komisija objavila belo knjigo ter se obširno posvetovala o izkrivljajočih učinkih tujih subvencij in o tem, kako jih odpraviti.

Cilj strategije za MSP, ki je priložena svežnju o industrijski strategiji, je izkoristiti celotni potencial 25 milijonov evropskih malih in srednjih podjetij. Pobude, kot so svetovalci za trajnostnost in naložbeni pristop Escalar, da bi zbrali do 1,2 milijarde evrov tveganega kapitala in naložb zasebnega kapitala za prodorne inovacije, bodo takim podjetjem v pomoč pri prilagajanju ter bodo imele ključno vlogo pri industrijski preobrazbi.

Industrijska preobrazba Evrope temelji tudi na integriranem in pravilno delujočem enotnem trgu. Komisija je za odpravo preostalih ovir predlagala ukrepe za boljše izvrševanje obstoječih pravil enotnega trga, vključno z ustanovitvijo projektne skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga, ki je imela pomembno vlogo pri obravnavanju omejitev, povezanih s pandemijo. Nova pravila o vzajemnem priznavanju blaga bodo podjetjem omogočila tudi hitrejšo in lažjo prodajo izdelkov po vsej Evropi.

Vesoljska politika

Vesoljske tehnologije, podatki in storitve lahko okrepijo industrijsko bazo EU s podpiranjem razvoja inovativnih izdelkov in storitev, vključno z vrhunskimi inovativnimi tehnologijami. Program Galileo, navigacijska komponenta vesoljskega programa EU, je na primer leta 2020 okrepil svojo prisotnost na trgu, tako da je dosegel več kot 1,7 milijarde pametnih telefonov, ki omogočajo njegovo uporabo. Z Galileom so informacije o položaju, ki jih zagotavljajo mobilne naprave, natančnejše in zanesljivejše, zlasti v urbanih območjih.

Parlament in Svet sta decembra 2020 dosegla začasni politični dogovor o uredbi EU o vesolju, ki vse komponente vesoljskega programa EU združuje v en sam okvir s proračunom 13 milijard evrov (največji proračun za vesolje na ravni EU doslej). Nova uredba odraža vse večjo vključenost in ambicije EU na področju vesolja, ki presegajo vodilna programa Copernicus in Galileo, da bi vključili nove ukrepe v podporo varnosti v vesolju, neodvisnemu dostopu do vesolja in vesoljskemu podjetništvu. Nadaljevala so se tudi pogajanja o okvirnem sporazumu o finančnem partnerstvu med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in prihodnjo agencijo EU za vesoljski program, da bi opredelili, kako bodo v skladu z uredbo o vesolju razdeljene naloge med obe agenciji.

Letalstvo

Komisija je septembra predstavila načrte za posodobitev evropskega zračnega prostora s spremenjenim predlogom o enotnem evropskem nebu 2+. Cilj pobude je izboljšati učinkovitost upravljanja zračnega prometa ter prispevati k zmanjšanju zamud in vpliva letov na okolje, hkrati pa ohraniti visoko raven varnosti in omejevati stroške za uporabnike zračnega prostora.

Vrhunske raziskave in inovacije

Sporočilo Komisije iz oktobra o novem evropskem raziskovalnem prostoru predstavlja načrte za raziskave in inovacije v podporo okrevanju EU ter zelenemu in digitalnemu prehodu. Sporočilo določa pogoje za vzpostavitev odprtega raziskovalnega prostora, ki bo temeljil na odličnosti in bo v središče postavil talent. 14 predlaganih ukrepov bo pripomoglo k temu, da se da prednost naložbam, izboljša dostop do odličnosti, usposabljajo in privabljajo najbolj nadarjeni, da se inovativne zamisli pretvorijo v nove izdelke in storitve ter da se znanost odpre.

Komisija je junija 2020 ustanovila sklad Evropskega sveta za inovacije za neposredne naložbe lastniškega in navideznega lastniškega kapitala v zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja. To je prvič, da je Komisija izvedla take neposredne kapitalske naložbe v podjetja. Za naložbe lastniškega kapitala v višini skoraj 600 milijonov evrov je bilo izbranih skupno 140 podjetij iz številnih tehnološko intenzivnih sektorjev (na primer zdravstvenega, digitalnega in energetskega).

Komisija, Evropska investicijska banka in Investitionsbank Berlin so junija napovedale prvi krog financiranja iz sklada EU za malarijo, ki naj bi podpiral cenovno dostopne in inovativne rešitve za preprečevanje in zdravljenje malarije. Finančna sredstva v višini 70 milijonov evrov bodo namenjena za obetavne znanstvene projekte, ki jih farmacevtska industrija še ne izvaja. Sklad podpirata InnovFin EU in Evropski sklad za strateške naložbe, skupni pobudi Komisije in Evropske investicijske banke.

VIDEOPOSNETEK: Novi evropski raziskovalni prostor.

Bančna unija in unija kapitalskih trgov

Kriza zaradi koronavirusa je prizadela tudi posojila, naši finančni trgi in moč okrevanja pa so odvisni od pravilno delujočih kapitalskih trgov in dostopa do financiranja. Junija je Parlament odobril hitro rešitev glede uredbe o kapitalskih zahtevah, da bi banke spodbudili k posojanju podjetjem in gospodinjstvom, julija pa je Komisija napovedala ukrepe, s katerimi bi kapitalskim trgom olajšala podporo podjetjem v EU, ki okrevajo po krizi.

Da bi še bolj ublažili učinek pandemije na ljudi in podjetja, je bil julija pripravljen seznam dobrih praks na podlagi dveh srečanj, ki jih je organizirala Komisija s predstavniki potrošnikov in podjetij, evropskimi bankami, drugimi posojilodajalci in zavarovalnicami. Seznam navaja, kako lahko ti tržni subjekti pomagajo državljanom in podjetjem v času krize. Razprave so del širših prizadevanj Komisije za povečanje obsega posojil.

Komisija je septembra napovedala nov akcijski načrt za uresničitev unije kapitalskih trgov, ki bo delovala v korist ljudi in podjetij. Čeprav gre za dolgoročen projekt, so lahko kratkoročni ukrepi zelo pomembni, na primer poenostavitev zahtev glede kotiranja na borzi za mala in srednja podjetja, podpiranje dolgoročnejših kapitalskih naložb zavarovalnic in bank, spodbujanje bank k večji uporabi listinjenja in izboljšanje dostopa vlagateljev do informacij.

Številna gospodinjstva in podjetja so zaradi pandemije pod hudim finančnim pritiskom. Zagotavljanje nadaljnjega dostopa do bančnih posojil za državljane in podjetja je zato glavna prednostna naloga Komisije. Komisija je proti koncu leta 2020 predlagala strategijo za slaba posojila, ki lahko ob zagotavljanju zaščite posojilojemalcem pomaga preprečiti povečanje obsega slabih posojil, do kakršnega je prišlo po zadnji finančni krizi. Cilj je prispevati k hitremu in trajnostnemu okrevanju gospodarstva po koncu pandemije, hkrati pa ohraniti stabilnost evropskega finančnega sektorja in zmožnost bank, da posojajo realnemu gospodarstvu.

S sprejetjem uredbe o taksonomiji trajnostnega financiranja leta 2020 je unija kapitalskih trgov postala bolj zelena in EU pomaga pri doseganju njenih podnebnih ciljev s spodbujanjem naložb zasebnega sektorja v zelene in trajnostne projekte (glej tudi „Oblikovanje podnebno nevtralne Evrope, pripravljene na digitalno dobo“).

Pravična, enostavna in sodobna obdavčitev in carina

Pravična obdavčitev je bistvena za zaščito javnih prihodkov, vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in zagotavljanje socialne pravičnosti. Komisija je leta 2020 začela z delom za prenovo davčnega okolja v Evropi, da bi bilo bolj pravično in rasti prijaznejše. Julija je predstavila nov davčni sveženj, vključno z akcijskim načrtom za pravično in enostavno obdavčitev, da bi se olajšala obdavčitev za poštene davkoplačevalce, davčne utaje pa obravnavale strožje. Po julijskem predlogu Komisije so se države članice novembra dogovorile o novih pravilih o davčni preglednosti za digitalne platforme. Svet je sprejel tudi sklepe o pravični davčni konkurenci v EU in zunaj nje, s katerimi se je odzval na sporočilo Komisije z dne 15. julija.

Kar zadeva carine, je Komisija septembra predstavila nov akcijski načrt za carinsko unijo, v katerem je določila vrsto ukrepov za pametnejšo, inovativnejšo in učinkovitejšo carino v EU. Oktobra je sprejela pobudo za okolje enotnega okenca EU za carino, ki je v prihodnost usmerjena digitalna rešitev za hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo elektronskih podatkov med različnimi vladnimi organi, vključenimi v carinjenje blaga na meji.

Lojalna konkurenca

Prihodnja evropska industrijska, ekološka in digitalna strategija mora temeljiti na lojalni konkurenci. Politika varstva konkurence zagotavlja enake konkurenčne pogoje, ki podjetja spodbujajo k naložbam, inovacijam in rasti. Prispeva h konkurenčnosti gospodarstva EU in evropskih družb ter ščiti dostop družb EU do visokokakovostnih vložkov po privlačnih cenah, s čimer jim zagotavlja, da ostajajo konkurenčna doma in po svetu. Jasna pravila EU o konkurenci omogočajo sodelovanje, ki spodbuja konkurenčnost, podpirajo rast in razvoj močnih podjetij, tako velikih kot tudi malih in srednjih, ter omogočajo in podpirajo ekologizacijo našega gospodarstva.

Komisija je leta 2020 nadaljevala z ukrepi za izvajanje nadzora nad državnimi pomočmi in združitvami ter protimonopolnih pravil na vseh trgih, vključno z digitalnim in farmacevtskim trgom, trgom osnovnih industrij in drugimi trgi.

Pomembno je, da je Komisija marca v okviru gospodarskega odziva na COVID-19 sprejela začasni okvir za državno pomoč, da bi državam članicam omogočila, da v polni meri izkoristijo prožnost, ki jo zagotavljajo pravila EU o državni pomoči, za podporo podjetjem, ki so utrpela posledice izbruha brez primere. Med letom je Komisija sprejela skoraj 400 sklepov o odobritvi 500 nacionalnih ukrepov, ki jih je priglasilo 27 držav članic in Združeno kraljestvo zaradi izbruha koronavirusa.

V zadnjih nekaj letih se svet vedno hitreje spreminja ter postaja vse bolj digitalen in medsebojno povezan. V zvezi s tem Komisija še naprej obravnava način uporabe pravil konkurence, hkrati pa nadaljuje pregled pravil konkurence na področju nadzora državnih pomoči in nadzora nad združitvami ter protimonopolnih pravil v skladu z zelenimi in digitalnimi prednostnimi nalogami predsednice Ursule von der Leyen.

Poleg tega je Komisija 15. decembra predstavila akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah, da bi učinkoviteje obravnavala težave, ki se pojavljajo na digitalnih trgih, dovzetnih za nedelovanje, kot je vloga vratarja nekaterih digitalnih platform (za več informacij o teh pobudah glej „Oblikovanje podnebno nevtralne Evrope, pripravljene na digitalno dobo“).

Močna socialna Evropa za zeleni in digitalni prehod

Samo eden od petindvajsetih nizko usposobljenih delavcev in delavk izkorišča možnost vseživljenjskega učenja. Razlika v plačah med spoloma je leta 2018 znašala 14,1 odstotka. Samo 50 odstotkov invalidk in invalidov, ki si želijo delati, je zaposlenih. Več kot petina otrok se sooča s tveganjem revščine in socialne izključenosti. 40 odstotkov rakavih obolenj je mogoče preprečiti. Brezposelnost mladih v regijah EU se je leta 2019 gibala od 2,8 do 64 odstotkov.

Gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19 mora biti pravično in vključujoče, hkrati pa mora državljane pripraviti na dvojni zeleni in digitalni prehod. EU bo prednostno obravnavala socialno razsežnost gospodarstva, zlasti s podporo državam članicam pri celovitem izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Evropska komisija je leta 2020 začela pobude za močno socialno Evropo, pri čemer je steber uporabila kot temelj. Države članice, regije in partnerji EU so bili pozvani, naj v okviru priprav za nov akcijski načrt v letu 2021 predstavijo svoja stališča o tem, kako uresničiti cilje stebra.

Grafični prikaz navaja deleže zaposlenih z minimalno plačo, ki se težko preživljajo. Dva odstotka se jih zelo lahko preživlja, 7 odstotkov lahko in 21 odstotkov dokaj lahko. 39 odstotkov zaposlenih z minimalno plačo se preživlja dokaj težko, 20 odstotkov pa težko. 11 odstotkov jih navaja, da se zelo težko prebijejo skozi mesec. Velik del teh oseb je zaposlenih v kmetijstvu ali v čistilnem sektorju, med zaposlenimi z minimalno plačo pa prevladujejo ženske, katerih delež na ravni EU znaša skoraj 60 odstotkov. Vir: izračuni Eurofounda na podlagi podatkov EU-SILC 2018.

Zagotavljanje, da je vsak delavec v EU zaščiten z ustrezno minimalno plačo, ki omogoča dostojno življenje, je eno od načel stebra in prednostna naloga predsednice Ursule von der Leyen. Zato je oktobra Komisija predlagala izboljšanje ustreznosti in dosega zaščite z minimalno plačo v Evropi. Cilj predlagane direktive je zagotoviti, da so vsi delavci v EU zaščiteni z ustrezno minimalno plačo, ki omogoča dostojno življenje ne glede na to, kje delajo. Direktiva spodbuja tudi kolektivna pogajanja o določanju plač v vseh državah članicah, njen cilj pa je zmanjšati razlike v plačah in revščino zaposlenih ob upoštevanju raznolikosti nacionalnih okvirov in tradicij.

Razvoj znanj in spretnosti prebivalcev

Zelena in digitalna preobrazba spreminjata način, kako delamo, se učimo, sodelujemo v družbi in živimo vsakdanje življenje. Hkrati je pandemija močno prizadela milijone ljudi v EU, ki so izgubili zaposlitev ali so utrpeli znatno izgubo dohodka. Evropa se lahko s temi izzivi spopade in izkoristi priložnosti le, če bodo njeni prebivalci razvili prave spretnosti in znanja.

Program znanj in spretnosti za Evropo je petletni načrt za pomoč posameznikom in podjetjem pri pridobivanju in uporabi številnejših in boljših znanj in spretnosti. Program spodbuja javne in zasebne partnerje z vrsto ambicioznih ciljev za razvoj znanj in spretnosti, ki naj bi jih dosegli do leta 2025.

Program znanj in spretnosti vključuje dvanajst ukrepov, organiziranih v okviru štirih gradnikov: pakta za znanja in spretnosti, s katerim se spodbujajo skupni ukrepi za čim večji učinek naložb v izboljšanje znanj in spretnosti delovne sile, ukrepov za zagotovitev, da imajo ljudje ustrezna znanja in spretnosti za delovna mesta, orodij in pobud za podporo ljudem pri njihovem vseživljenjskem učenju ter okvira za sprostitev naložb v znanja in spretnosti.

Program se je začel izvajati 1. julija 2020, ukrepi v okviru sedmih od dvanajstih vodilnih pobud pa že potekajo. Preostalih pet vodilnih pobud se bo začelo izvajati leta 2021.

Ustvarjanje več priložnosti za mlade

Prikazani so trendi brezposelnosti mladih v EU od leta 2008 do leta 2020. Brezposelnost mladih je po postopnem naraščanju, ko se je s šestnajstih odstotkov leta 2008 povečala na 24,9 odstotka leta 2013, nato počasi upadala, dokler se ni spet rahlo povečala in novembra 2020 dosegla 17,7 odstotka.

Pandemija je pokazala, da se številni mladi pogosto soočajo s težavami pri vstopu na trg dela. EU želi s svežnjem za podporo zaposlovanju mladih, ki se je začel izvajati julija, mladim omogočiti več vajeništev in zagotoviti, da vsi, ki so mlajši od 30 let, v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali zaključijo izobraževanje, prejmejo ponudbo za zaposlitev, usposabljanje ali nadaljnje izobraževanje. Cilj pobude je tudi, da bi poklicno izobraževanje in usposabljanje postalo modernejše, privlačnejše in bolj prilagojeno digitalnemu in zelenemu gospodarstvu.

Sveženj za podporo zaposlovanju mladih predlaga tudi okrepitev jamstva za mlade, da bi v prihodnosti pomagali še več mladim. Svet je novembra sprejel predlog Komisije, ki vključuje izboljšave, kot sta povečanje terenskega dela z ranljivimi mladimi in dvig starostne meje na 29 let. Zato so državam članicam na voljo sredstva EU za okrepitev podpore za zaposlovanje mladih, pri čemer je splošni cilj 22 milijard evrov naložb prek instrumenta NextGenerationEU in proračuna za obdobje 2021–2027.

Vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora

Več priložnosti za mlade pomeni tudi obogatitev kakovosti, inkluzivnosti ter digitalne in zelene razsežnosti izobraževalnih sistemov. Zato je Komisija septembra v tesnem sodelovanju z državami članicami objavila sporočilo o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025. Sporočilo kaže, kako lahko države članice skupaj oblikujejo EU, kjer imajo učenci in učitelji možnost, da se učijo oziroma delajo po vsej celini, ter kjer se lahko izobraževalne ustanove med seboj prosto povezujejo, tako v Evropi kot zunaj nje. Za dosego tega cilja so EU in njene države članice določile jasne mejnike, pri čemer jih bosta podpirala instrument NextGenerationEU in program Erasmus+.

Digitalno izobraževanje in usposabljanje

Kriza zaradi COVID-19 je učenje na daljavo postavila v središče izobraževalnih praks in razkrila nujno potrebo po izboljšanju digitalnega izobraževanja. Komisija je septembra v okviru svojih prizadevanj za spodbujanje digitalnega prehoda sprejela nov akcijski načrt za digitalno izobraževanje, v katerem je predlagala sklop pobud za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v EU. Ta načrt poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami in med deležniki, da bi sistemi izobraževanja in usposabljanja resnično ustrezali digitalni dobi. Komisija bo ustanovila evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje, da bi spodbudila sodelovanje med ustreznimi področji politike, vzpostavila mrežo nacionalnih svetovalnih služb in okrepila dialog med javnimi in zasebnimi akterji.

Okrepitev dejavnosti za Unijo enakosti

EU si dejavno prizadeva za Unijo enakosti. To pomeni, da je treba oblikovati politike in ukrepe, ki odpravljajo stereotipe, ki so še vedno prepogosto prisotni v družbi, in ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko vsi pokazali svoje sposobnosti ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, starost, invalidnost, spolno usmerjenost ali versko prepričanje. Pravičnejša EU bo tudi zagotovila, da bodo pri odločanju upoštevane potrebe vseh v družbi.

Komisija je decembra ob 20. obletnici Listine Evropske unije o temeljnih pravicah sprejela novo strategijo za izboljšanje njene uporabe. V poročilu Komisije iz junija 2019 in posvetovanjih, opravljenih za pripravo strategije, je bilo poudarjeno, da se potencial Listine v državah članicah ne izkorišča v celoti. Ljudje so slabo seznanjeni s svojim pravicami in želijo vedeti, kako uporabiti pravna sredstva, če so njihove pravice kršene. V strategiji so predlagani načini za zagotovitev učinkovite uporabe Listine, vključno z opolnomočenjem sodišč in organizacij civilne družbe, ter za izboljšanje ozaveščenosti ljudi o njihovih pravicah.

Enakost spolov

Oblikovanje Unije enakosti je glavna prednostna naloga Komisije in nujno potrebno za pravično, močno in uspešno EU za vse ženske in moške, dekleta in fante v vsej njihovi raznolikosti. Da bi odpravili vrzeli in Evropski uniji omogočili, da uresniči ves svoj potencial v celotni družbi, tudi na področju izobraževanja, zaposlovanja, podjetništva in politike, je Komisija marca predstavila strategijo za enakost spolov. V njej so določeni vizija, cilji politike in ukrepi za doseganje dejanskega napredka na področju enakosti spolov v EU in pri doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj.

Opisani ukrepi vključujejo pobudo za preprečevanje določenih oblik nasilja na podlagi spola in boj proti takemu nasilju, ukrepe za odpravo stereotipov o spolih, ukrepe za uresničevanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter enakega plačila ter prizadevanja za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju in v politiki.

33 odstotkov žensk v EU je doživelo fizično in/ali spolno nasilje. 22 odstotkov žensk v EU je doživelo nasilje s strani intimnega partnerja. 55 odstotkov žensk v EU je bilo žrtev spolnega nadlegovanja, ženske pa pogosteje kot moški doživljajo tudi spletno spolno nadlegovanje. V EU je zaposlenih le 67 odstotkov žensk, v primerjavi z oseminsedemdesetimi odstotki moških. V podjetjih je le 7,8 odstotka predsednic upravnih odborov in 8,2 odstotka izvršnih direktoric.

Omejitve izhoda in gibanja so upočasnile širjenje COVID-19, vendar so bile v številnih primerih osebe, ki so žrtve nasilja v družini, ujete doma skupaj s storilci. Za zanesljive podatke o resnosti posledic pandemije je sicer še prezgodaj, toda Svetovna zdravstvena organizacija poroča o znatnem povečanju nasilja v družini zaradi ukrepov za omejitev izhoda. Komisija je z državami članicami organizirala spletne seminarje o vidikih enakosti spolov v pandemiji. Dogodki so zajemali dobre prakse na področju boja proti nasilju v družini, vidike enakosti spolov pri delu in oskrbi ter uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju, vse v okviru COVID-19. Skoraj 18 milijonov evrov sredstev iz pobude Spotlight je bilo preusmerjenih v obravnavanje nasilja nad ženskami in dekleti med pandemijo. Pobuda Spotlight se je začela leta 2017 v sodelovanju z Združenimi narodi, pri čemer je EU prispevala 500 milijonov evrov za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti.

Boj proti rasizmu

Čeprav sta rasizem in rasna diskriminacija v EU prepovedana, še vedno obstajata v številnih oblikah, včasih skupaj z diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti ali migrantskega porekla. Komisija je septembra predstavila akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, ki naj bi združil akterje na vseh ravneh, da bi učinkoviteje obravnavali rasizem, vključno s strukturnim rasizmom. Države članice opozarja na strožje izvajanje veljavne zakonodaje EU. Poleg tega določa imenovanje koordinatorja EU za boj proti rasizmu in ukrepe za podporo državam članicam pri zagotavljanju pravičnejšega izvajanja policijskih dejavnosti, da se preprečijo diskriminatorni pristopi, vključno z rasnim in etničnim profiliranjem. Države članice bodo morale do konca leta 2022 predložiti tudi nacionalne načrte za boj proti rasizmu.

Enakost, vključevanje in udeležba Romov

Glede na raziskavo iz leta 2019 je 45 % Romov v zadnjih 12 mesecih doživelo diskriminacijo. Največja evropska etnična manjšina se v vsakdanjem življenju še vedno sooča z nesprejemljivo diskriminacijo in socialno-ekonomsko izključenostjo, še vedno so pogosti tudi negativna stereotipizacija in predsodki. Komisija je oktobra predstavila okrepljen strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za naslednjih 10 let.

VIDEOPOSNETEK: Enake možnosti #EU4Roma.

Vsi Romi bi morali imeti priložnost, da uresničijo ves svoj potencial ter da sodelujejo v političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju. Prejšnji okvir je bil osredotočen predvsem na socialno-ekonomsko vključevanje. Novi strateški okvir EU za Rome določa vrsto minimalnih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2030. Ti bodo doseženi s celovitejšim pristopom, ki dopolnjuje vključevanje marginaliziranih Romov s spodbujanjem enakosti in udeležbe vseh. Komisija je Svetu predlagala tudi priporočilo o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov, skupaj s seznamom posebnih ukrepov, ki bi jih morale sprejeti države članice, da bi dosegli skupne cilje na ravni EU. Ta strateški okvir se povezuje s prizadevanji Komisije na drugih področjih, vključno s proračunom EU za obdobje 2021–2027, akcijskim načrtom EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strategijo EU za pravice žrtev in strategijo za enakost spolov.

Enakost LGBTIQ oseb

Prva strategija Komisije za enakost LGBTIQ oseb, objavljena novembra, določa ukrepe EU za obravnavanje diskriminacije in izzivov, s katerimi se soočajo lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe. Komisija načrtuje pobudo za razširitev seznama evropskih kaznivih dejanj na homofobni sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva ter predlaga podporo državam članicam pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov, organizacijo vseevropskih kampanj za ozaveščanje, financiranje organizacij civilne družbe in vključevanje enakosti LGBTIQ oseb v politike EU.

Prva strategija EU za enakost LGBTIQ oseb, ki jo je sprejela Evropska komisija, določa vrsto ključnih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2025. Razdeljeni so v štiri stebre: obravnavanje diskriminacije LGBTIQ oseb, zagotavljanje varnosti LGBTIQ oseb, razvoj družb, ki so vključujoče za LGBTIQ osebe, in vodstvo v pozivu za enakost LGBTIQ oseb po vsem svetu.

Pravice invalidov

Invalidi se lahko soočajo z večjim tveganjem revščine, nižjo stopnjo izobrazbe, preprekami, ki ovirajo njihovo polno udeležbo v družbi, ter pomanjkanjem neodvisnosti in samostojnosti, ki lahko ogrozijo njihovo dostojanstvo in temeljne pravice. Pandemija COVID-19 je te neenakosti še zaostrila. Komisija je novembra objavila oceno evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020. Ugotovljeno je bilo, da je strategijo sicer mogoče izboljšati, vendar je strategija že pozitivno vplivala na vključevanje vprašanj v zvezi z invalidnostjo v zakonodajo in politiko EU. Primeri vključujejo sprejetje evropskega akta o dostopnosti, direktive o spletni dostopnosti in zakonodaje o pravicah potnikov.

Strategija EU za pravice žrtev

Komisija je junija objavila prvo strategijo EU za pravice žrtev. Glavni cilj je zagotoviti, da lahko vse žrtve kaznivih dejanj v celoti uveljavljajo svoje pravice, ne glede na to, kje v EU je bilo kaznivo dejanje storjeno ali v kakšnih okoliščinah. Strategija predlaga ukrepe, ki bodo žrtvam omogočili, da prijavijo kazniva dejanja, zahtevajo odškodnino in premagajo posledice kaznivega dejanja, ter ki bodo spodbujali usposabljanje pravosodnih organov in organov kazenskega pregona. Poročilo o izvajanju direktive o pravicah žrtev, objavljeno maja, je razkrilo pomanjkljivosti v večini držav članic v zvezi s pravicami, kot so dostop do informacij, podporne storitve in zaščita, ki naj bi jih strategija odpravila.

Predvidevanje prihodnjih izzivov za večjo odpornost EU

Kultura predvidevanja in pripravljenosti je ključnega pomena za soočanje z izzivi prihodnosti. Komisija se v svojem prvem poročilu o strateškem predvidevanju osredotoča na vključitev strateškega predvidevanja v oblikovanje politik EU, določa okvir za celotno Komisijo in predlaga strateško predvidevanje kot orodje za krepitev odpornosti EU v štirih razsežnostih: socialni in ekonomski, geopolitični, zeleni in digitalni. Predvidevanje prihodnjih trendov je bistveno za zagotovitev, da bodo oblikovalci politik upoštevali dolgoročna vprašanja, kot so demografski izzivi.

VIDEOPOSNETEK: Kako bo strateško predvidevanje pripomoglo k zelenemu, digitalnemu in pravičnemu prehodu ter k večji odpornosti Evrope.

Demografske spremembe spreminjajo evropsko družbo. Junija je Komisija objavila prvo poročilo o učinkih demografskega razvoja v EU. V njem so poudarjene povezave med demografskim razvojem in učinki ter potencialom za okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Poročilo pomeni začetek dela Komisije na tem področju in bo pomagalo opredeliti, kako najbolje podpreti ljudi, regije in skupnosti, na katere demografske spremembe najbolj vplivajo. Služi tudi kot podlaga za zeleno knjigo o staranju in dolgoročno vizijo za podeželska območja, pripravljeni leta 2021. Spreminjanje demografskih izzivov v priložnosti bo pripomoglo k zeleni in digitalni preobrazbi, ki sta bistveni za uspešno in trajnostno prihodnost. Da bi politike bolje prilagodili potrebam in realnosti na terenu, bo treba glede na spreminjajoče se demografske razmere pregledati zdravstvo, socialno varstvo, javne proračune in dostop do storitev.

Leta 2018 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu dosegla 78,2 leta za moške in 83,7 leta za ženske. V prihodnje naj bi se še podaljševala. Moški, rojeni leta 2070, naj bi v povprečju živeli 86,1 leta, ženske pa 90,3 leta. Leta 2018 je bilo povprečno število porodov na žensko 1,55, mediana starosti ob porodu pa je znašala 31,3 leta. Leta 2070 naj bi število porodov doseglo 1,66, mediana starosti pa 31,7 leta. Do leta 2070 naj bi delež prebivalstva, starega 65 let ali več, znašal 30,3 odstotka (v primerjavi z 20,3 odstotka leta 2019), delež prebivalstva, starega 80 let ali več, pa 13,2 odstotka (v primerjavi s 5,8 odstotka leta 2019).

Izgradnja trdnejšega in tesnejšega sodelovanja z Afriko

Leto 2020 je bilo zaznamovano z vse večjim zagonom v odnosih z Afriko, ki so glavna prednostna naloga EU. Konec februarja so se predsednica Ursula von der Leyen in večina članic in članov Komisije udeležili 10. srečanja Komisije EU in Komisije Afriške unije v Adis Abebi v Etiopiji.

Srečanje je bilo del stalnega dialoga z Afriško unijo, poleg začetka priprav na šesti vrh leta 2021 pa je pomenilo priložnost za razpravo o skupnih izzivih, kot so mir in upravljanje, podnebne spremembe, trajnostna delovna mesta in naložbe, digitalizacija ter mobilnost in migracije.

Komisija in visoki predstavnik Josep Borrell sta marca objavila skupno sporočilo z naslovom „Za celovito strategijo z Afriko“, katerega cilj je doseči novo raven partnerstva med celinama. V njem so bila predlagana močnejša partnerstva na petih ključnih področjih: zeleni prehod, digitalna preobrazba, trajnostna rast, mir in upravljanje ter migracije in mobilnost..

Prikazani so podatki o uradni razvojni pomoči Afriki in afriški trgovini z blagom po partnericah za leto 2018. EU in njenih 27 držav članic so Afriki zagotovile 46 odstotkov uradne razvojne pomoči oziroma 19,6 milijarde evrov. Na drugem mestu so Združene države Amerike, ki so zagotovile 25 odstotkov uradne razvojne pomoči oziroma 10,7 milijarde evrov. Vir: OECD DAC2A 2018. Za Kitajsko podatki niso na voljo. Afrika je z EU opravila 32 odstotkov svoje celotne trgovine, kar ustreza dvesto petintridesetim milijardam evrov. 17 odstotkov oziroma za 125 milijard evrov trgovine je opravila s Kitajsko, 6 odstotkov oziroma za 46 milijard evrov pa z Združenimi državami Amerike. Vir: Mednarodni denarni sklad, 2018.

VIDEOPOSNETEK: Za celovito strategijo z Afriko.

Evropska komisija je novembra naredila velik korak naprej pri spodbujanju naložb v Afriki in sosedstvu EU, saj je s partnerskimi finančnimi institucijami sklenila 10 sporazumov o finančnem jamstvu v vrednosti 990 milijonov evrov in tako prispevala k spodbujanju okrevanja po pandemiji. Pričakuje se, da bodo ta jamstva skupaj ustvarila do 10 milijard evrov skupnih naložb. Ta jamstva so del odziva Ekipe Evropa na pandemijo COVID-19.

Širitev EU

Širitvena politika EU je dobila nov zagon februarja, ko je Komisija predstavila svoje predloge za okrepitev pristopnega procesa, da bi postal bolj verodostojen, predvidljiv in dinamičen ter ponovno osredotočen na temeljne reforme in močnejše politično usmerjanje. EU je marca naredila zgodovinski korak in se odločila za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Države članice so na majskem vrhu EU-Zahodni Balkan ponovno potrdile svojo nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Da bi podprla dolgoročno okrevanje gospodarstva in pospešila zbliževanje z EU, je Komisija oktobra predstavila gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, s katerim bo mobilizirala do 9 milijard evrov nepovratnih sredstev, nova jamstvena shema za Zahodni Balkan pa bi morala spodbuditi naložbe v višini do 20 milijard evrov. Načrt spodbuja tudi močno regionalno povezovanje prek skupnega regionalnega trga, ki so ga voditelji Zahodnega Balkana v okviru berlinskega procesa potrdili na novembrskem vrhu v Sofiji. Na vrhu so bili sprejeti pomembni ukrepi za okrepitev regionalnega sodelovanja za pospešitev socialno-ekonomskega okrevanja in konvergence; voditelji Zahodnega Balkana so se tam zavezali k nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja kot načina za napredovanje na poti k EU.

VIDEOPOSNETEK: EU financira inovativni turizem v obmejnih regijah Elbasan v Albaniji in Polog v Severni Makedoniji.

Prikazan je pregled odnosov EU z Zahodnim Balkanom. Bosna in Hercegovina, v kateri živi 3,5 milijona ljudi, je potencialna kandidatka. Evropska komisija je maja 2019 objavila mnenje o njeni prošnji za članstvo v EU, Svet pa je decembra 2019 sprejel sklepe o potrditvi štirinajstih ključnih prednostnih nalog. Črna gora, v kateri živi 0,6 milijona ljudi, je država kandidatka. V pogajanjih je trenutno odprtih 33 pogajanj, 3 pa so začasno zaprta. Albanija, v kateri živi 2,9 milijona ljudi, je država kandidatka od marca 2020, ko je EU sprejela odločitev o začetku pristopnih pogajanj. Srbija, v kateri živi 7 milijonov ljudi, je država kandidatka. V pogajanjih je trenutno odprtih 18 pogajanj, dve pa sta začasno zaprti. Kosovo, kjer živi 1,8 milijona ljudi, je potencialna država kandidatka. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je začel veljati aprila 2016. Severna Makedonija, v kateri živi 2,1 milijona ljudi, je država kandidatka od marca 2020, ko je EU sprejela odločitev o začetku pristopnih pogajanj.

Po krizi zaradi COVID-19 je EU zagotovila 3,3 milijarde evrov vreden sveženj pomoči za Zahodni Balkan, da bi se odzvala na izredne zdravstvene razmere in ublažila njihov socialno-ekonomski učinek. Za Turčijo je bilo mobiliziranih 98 milijonov evrov, da se zagotovi nujno potrebna zaščitna oprema in podpora najranljivejšim beguncem.

Februarja je v Bruslju potekala mednarodna donatorska konferenca pod vodstvom EU „Skupaj za Albanijo“, da bi se podprla prizadevanja za obnovo po potresu, ki je državo prizadel novembra 2019. EU, države članice in Evropska investicijska banka so prispevale 400 milijonov evrov k skupni zavezi, ki znaša 1,15 milijarde evrov.

Sosedska politika

VIDEOPOSNETEK: Včasih imajo lahko majhne geste velik učinek. Zahvaljujoč humanitarnim sredstvom EU v Ukrajini je ta medicinska sestra prejela kolo in medicinsko opremo. Zdaj lahko doseže več ljudi in poskrbi, da dobijo zdravila in oskrbo, ki jih potrebujejo.

Ukrepi EU v vzhodnem in južnem sosedstvu morajo imeti prožne in povezane dolgoročne cilje politike, ki se lahko odzovejo na nove prednostne naloge. Skupno sporočilo o politiki vzhodnega partnerstva, ki sta ga marca objavila Komisija in visoki predstavnik Josep Borrell, predstavlja smernice za krepitev odpornosti za reševanje skupnih izzivov, spodbujanje trajnostnega razvoja in doseganje rezultatov za državljane. Voditelji držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva so na junijskem srečanju potrdili strateško naravo tega partnerstva ter svojo zavezanost nadaljnjemu povezovanju in zagotavljanju oprijemljivejših koristi za ljudi. Več kot milijarda evrov nepovratnih sredstev je bila preusmerjena v podporo vzhodnim sosedam EU v boju proti pandemiji COVID-19.

Druga ključna vprašanja v letu 2020

EU je celo leto 2020 še naprej dajala prednost geopolitičnemu razvoju v sosednjih državah in regijah, tako da je združila vsa svoja orodja v podporo obvladovanju in reševanju konfliktov. To je na primer vključevalo nadaljnjo politično podporo suverenosti in ozemeljski enotnosti Ukrajine, krepitev zdravstvenega sistema v Libiji in podporo civilni družbi v Siriji.

Stabilnost in blaginja partneric EU sta ključni za države same in njihove prebivalce, vendar sta bistveni tudi za varnost in strateške interese EU. Prizadevanja EU za spodbujanje miru in stabilnosti segajo tudi na območje Sahela (Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger), ki je dober primer, kako EU s celostnim pristopom mobilizira diplomacijo, civilne in vojaške misije ter humanitarno in razvojno pomoč. Tak primer je zagotavljanje podpore EU prizadevanjem za mediacijo po vojaškem udaru v Maliju.

Sporazum iz Cotonouja, ki ureja odnose med EU in državami članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav, naj bi prvotno prenehal veljati 29. februarja 2020. Po začasnem podaljšanju je Komisija 3. decembra uspela doseči politični dogovor z organizacijo, ki bo partnerstvo dvignil na naslednjo raven, s tem da se bo osredotočil na različne regije in posodobljene standarde na številnih področjih, od trajnostnega razvoja in rasti do človekovih pravic, migracij, miru in varnosti. Uradna sklenitev in podpis sporazuma sta predvidena leta 2021.

Kitajska

Leta 2020 si je EU prizadevala utrditi svoje partnerstvo s Kitajsko s sodelovanjem, kadar je bilo to mogoče, pogajanji, kadar je bilo to potrebno, ter odločnimi opozorili, kadar je bilo to nujno. EU si je prizadevala, da bi odnosi postali trdnejši in omogočili večjo vzajemnost in enake konkurenčne pogoje v zvezi z gospodarstvom, trgovino, naložbenimi odnosi in drugimi vprašanji. Politični dogovor o celovitem sporazumu o naložbah, dosežen 30. decembra, je prvi korak k ponovnemu uravnoteženju odnosov. Vrh EU-Kitajska ter srečanji voditeljev septembra in decembra so bili priložnost za poglobitev sodelovanja – od krize zaradi COVID-19 do podnebnih ukrepov – ter za razpravo o nesoglasjih, tudi o človekovih pravicah in razmerah v Hongkongu. EU je celo leto v pogovorih s Kitajsko večkrat izrazila zaskrbljenost v zvezi s tema vprašanjema ter si še naprej prizadevala za dosleden in realističen pristop in izvajanje ukrepov, predlaganih v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „EU-Kitajska – strateška vizija“.

Sodelovanje EU s Kitajsko. EU Kitajsko poziva, naj v njunih trgovinskih in naložbenih odnosih zagotovi popolno vzajemnost in enake konkurenčne pogoje. Politični dogovor o celovitem sporazumu o naložbah, dosežen tridesetega decembra 2020, je pomemben korak v zvezi s tem. EU in Kitajska bi morali tesneje sodelovati pri reševanju izzivov, vključno s podnebnimi spremembami, piratstvom in razmerami v Afganistanu. Sodelovanje med EU in Kitajsko je bilo pomemben dejavnik pri sklenitvi jedrskega sporazuma z Iranom ter zagotavljanju njegovega celovitega in učinkovitega izvajanja. V Južnokitajskem morju EU podpira mirno reševanje sporov v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter ohranjanje pravice do plovbe in preletov. EU bo Kitajsko še naprej pozivala k prevzemanju večje odgovornost pri spoštovanju na pravilih temelječega mednarodnega reda in človekovih pravic.

Libanon

V Bejrutu je 4. avgusta prišlo do uničujoče eksplozije. EU je pokazala solidarnost z libanonskim ljudstvom, tako da je aktivirala mehanizem na področju civilne zaščite ter zagotovila takojšnji humanitarni in krizni odziv v skupni vrednosti 63 milijonov evrov. Sedemnajst držav članic ter Norveška in Turčija so tja napotile osebje za iskanje in reševanje, zdravniške ekipe pa so v veliki meri zagotovile življenjsko pomembno pomoč.

Belorusija

Po predsedniških volitvah 9. avgusta v Belorusiji in protestih, ki so sledili, je EU jasno povedala, da ne priznava rezultatov volitev in da bo v celoti podprla demokratične težnje države, tudi s sankcijami proti odgovornim za volilne goljufije in posledično nasilje. Od takrat je EU uvedla sankcije zoper 55 posameznikov, ki so bili odgovorni za nasilje, neupravičene aretacije in ponarejanje volilnih rezultatov, vključno z nekdanjim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Komisija je preusmerila sredstva, ki jih zagotavlja Belorusiji, v neposredno podporo civilni družbi in svobodnim medijem, medtem ko so se države članice dogovorile o pregledu odnosov med EU in Belorusijo ter Komisiji naložile pripravo celovitega svežnja gospodarske podpore za demokratično Belorusijo. EU je še naprej zavezana podpiranju pravic miroljubnih protestnikov in ponovno poziva beloruske organe, naj končajo nasilje in represijo, izpustijo vse pripornike in politične zapornike, spoštujejo svobodo medijev in civilno družbo ter začnejo vključujoč nacionalni dialog.

Vzhodno Sredozemlje

V vzhodnem Sredozemlju so napetosti s Turčijo med letom še naprej naraščale. Medtem ko si EU v popolni solidarnosti z Grčijo in Ciprom prizadeva za zaustavitev stopnjevanja napetosti, so odnosi med EU in Turčijo za obe strani še naprej zelo pomembni. Če se bodo nadaljevala konstruktivna in trajna prizadevanja za zaustavitev nezakonitih dejavnosti proti Grčiji in Cipru, se je Evropski svet strinjal, da si bo prizadeval za pozitivno agendo med EU in Turčijo. Če pa bi se ponovili enostranski ukrepi ali provokacije, ki kršijo mednarodno pravo, je EU pripravljena uporabiti vse instrumente in možnosti, ki jih ima na voljo, da bi zaščitila svoje interese in interese držav članic.

EU ostaja v celoti zavezana izjavi EU in Turčije iz leta 2016, ki se je še naprej izvajala, tudi po povečanem migracijskem pritisku na meji EU s Turčijo februarja in marca 2020. Izjava je prinesla konkretne rezultate pri zmanjševanju pritoka migrantov brez urejenega statusa iz Turčije, izgube življenj v Egejskem morju in pritiska na meje EU. S preselitvijo je zagotovila tudi varne in zakonite poti v EU za več kot 28 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Nujen napredek je še vedno potreben pri ponovni vzpostavitvi in pospešitvi vračanja migrantov z grških otokov. V zvezi z vsemi temi vprašanji je komuniciranje s Turčijo ostalo odprto in dejavno.

Združene države Amerike

Izid novembrskih predsedniških volitev je pomenil izjemno priložnost, da se oblikuje nova čezatlantska agenda za sodelovanje, ki bo temeljila na skupnih vrednotah, interesih in globalnem vplivu. To novo partnerstvo, predstavljeno v decembrskem skupnem sporočilu „Nova agenda med EU in ZDA za globalne spremembe“, bo EU in ZDA omogočilo sodelovanje na področju zdravja, demokracije, podnebnih sprememb in gospodarske blaginje ter tehnologije in trgovine.

EU in Združene države sta tudi glavni trgovinski partnerici. Avgusta sta se dogovorili o odpravi ali znižanju tarif na vrednost trgovine v višini 168 milijonov evrov. Sveženj predstavlja prvo znižanje tarif v njunih trgovinskih odnosih v več kot dveh desetletjih in predstavlja prvi korak k zmanjšanju trgovinskih napetosti ter utira pot širšim ukrepom za olajšanje trgovine med obema blokoma.

EU in ZDA, v katerih skupaj živi skoraj milijarda ljudi, sta vzpostavili svetovno partnerstvo brez primere. Vsako leto ustvarita eno tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda ter izvedeta eno tretjino svetovne trgovine in 60 odstotkov neposrednih tujih naložb na svetovni ravni. Poleg tega sta glavni humanitarni donatorki na svetu in vodilni na področju razvojne pomoči.

Spodbujanje človekovih pravic in demokracije po svetu

Vrednote spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države usmerjajo ukrepe EU po vsem svetu.

Po marčevskem predlogu Komisije in visokega predstavnika Josepa Borrella je Svet novembra potrdil nov akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024. Načrt se osredotoča na zaščito in opolnomočenje posameznikov, izgradnjo odpornih, vključujočih in demokratičnih družb ter na spodbujanje globalnega sistema za človekove pravice in demokracijo. Države članice se niso odločile za uporabo glasovanja s kvalificirano večino za odločitve o izvajanju načrta. Konkretneje, EU bo podpirala in varovala tiste, ki se zavzemajo za človekove pravice, si prizadevala za odpravo smrtne kazni in razvila orodja za hiter odziv, ko bodo ogrožene obstoječe pravice in svoboščine. Ena od pomembnih novih pobud v akcijskem načrtu je vzpostavitev globalnega režima sankcij EU za človekove pravice, ki ga je Svet sprejel decembra na podlagi pravnih aktov, ki sta jih predlagala visoki predstavnik in Komisija.

Komisija je novembra sprejela nov akcijski načrt za enakost spolov v obdobju 2021–2025, da bi pospešila napredek na področju enakosti spolov in opolnomočenja žensk v zunanjem delovanju EU. Ta zagotavlja operativni načrt za sodelovanje EU z vsemi deležniki – vključno z večstranskimi, regionalnimi in nacionalnimi partnerji, partnerskimi vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem – pri spodbujanju enakosti spolov in opolnomočenja žensk za svet, ki upošteva enakost spolov, saj je to bistven element za doseganje pravičnega, trajnostnega in vključujočega svetovnega okrevanja, skupaj z rastjo in blaginjo.

Leta 2020 je imelo plačano zaposlitev manj kot 50 odstotkov žensk, v primerjavi s šestinsedemdesetimi odstotki moških. Med ljudmi, razseljenimi zaradi vplivov podnebnih sprememb, je 80 odstotkov žensk. V letu 2019 je bila enakost spolov eden od ciljev 64,25 odstotka vseh novih projektov, vrednih 8,7 milijarde evrov. Do leta 2025 bo k enakosti spolov in spodbujanju krepitve vloge žensk prispevalo 85 odstotkov vseh novih zunanjih ukrepov.

Leta 2020 je imelo plačano zaposlitev manj kot 50 odstotkov žensk, v primerjavi s šestinsedemdesetimi odstotki moških. Med ljudmi, razseljenimi zaradi vplivov podnebnih sprememb, je 80 odstotkov žensk. V letu 2019 je bila enakost spolov eden od ciljev 64,25 odstotka vseh novih projektov, vrednih 8,7 milijarde evrov. Do leta 2025 bo k enakosti spolov in spodbujanju krepitve vloge žensk prispevalo 85 odstotkov vseh novih zunanjih ukrepov.

Razvojna in humanitarna pomoč

Proračun Komisije za razvojno pomoč je v letu 2020 znašal 15 milijard evrov. Blažitev posledic COVID-19 v najranljivejših državah je bila letos glavna prednostna naloga, vendar se je EU zavezala tudi na drugih področjih, na primer v boju proti pustošenju rojev puščavskih kobilic v Vzhodni Afriki ali odpisu dolga za nekatere najrevnejše in najbolj ranljive države na svetu.

Evropski načrt za zunanje naložbe v vrednosti 5,1 milijarde evrov naj bi ustvaril naložbe v višini več kot 50 milijard evrov v sosednjih državah EU in v Afriki. Načrt že koristi posameznikom, skupnostim in malim podjetjem, leta 2020 pa je bil preusmerjen v pomoč pri odzivu na pandemijo COVID-19. Ta pomoč je vključevala 400 milijonov evrov jamstev za instrument za globalni dostop do cepiva proti COVID-19, tj. globalno pobudo za zagotavljanje poštenega in enakopravnega dostopa do cepiva proti COVID-19.

Kljub številnim letošnjim izzivom je humanitarna pomoč EU še naprej dosegala milijone ranljivih oseb. Za takšno pomoč sta bili porabljeni 2 milijardi evrov, pri čemer je bil največji delež namenjen podsaharski Afriki, kjer humanitarno pomoč trenutno potrebuje več kot 18 milijonov ljudi, in Siriji, kjer pomoč potrebuje več kot 11 milijonov ljudi. EU je skupaj z državami članicami še naprej vodilna donatorka humanitarne pomoči na svetu.

Trgovina

Pregled trgovinske politike

Pristop EU k trgovini mora temeljiti na odzivu na nove svetovne izzive in izkušnjah, pridobljenih v krizi zaradi COVID-19. V zvezi s tem je Komisija poleti začela pregled sedanje trgovinske politike, ki je vključeval javno posvetovanje in katerega cilj je doseči soglasje o novi srednjeročni strategiji za trgovino EU.

Močna trgovinska in naložbena politika je bistvena za podporo okrevanju gospodarstva, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zaščiti podjetij v EU pred nepoštenimi praksami doma in v tujini. Podpira tudi širše prednostne naloge na področjih trajnosti, podnebnih sprememb, digitalnega gospodarstva in varnosti. EU se odločno zavzema za trgovinski sistem, ki temelji na pravilih. Leta 2020 je vodila vzpostavitev večstranskega začasnega sporazuma o arbitraži v primeru pritožb, da bi članice Svetovne trgovinske organizacije lahko še naprej reševale spore, čeprav njen pritožbeni organ še vedno ne more delovati. Sporazum je začel veljati aprila, do konca leta 2020 pa ga je podpisalo 23 članic Svetovne trgovinske organizacije in EU.

Izvrševanje trgovinske politike

Komisija je julija imenovala svojega prvega glavnega uradnika za trgovinsko skladnost, da bi okrepila agendo EU za izvajanje in izvrševanje, tako znotraj EU kot po svetu. Uradnik bo zagotovil, da partnerji v celoti izpolnjujejo svoje zaveze in da lahko izvozniki iz EU, zlasti mala in srednja podjetja, v celoti izkoristijo trgovinske sporazume EU. Prav tako bo krepil uresničevanje zavez glede trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi s podnebjem in pravicami delavcev.

EU je julija posodobila sveženj ukrepov za zaščito jeklarske industrije EU. Namen zaščitnih ukrepov, kot izhajajo iz pregleda iz leta 2018, je med drugim zaščititi industrijo pred možnimi učinki, ki bi jih lahko povzročili tuji proizvajalci jekla, ki zaradi omejitev uvoza jekla in aluminija v ZDA presežno proizvodnjo preusmerjajo v EU.

EU in Mehika

EU in Mehika sta 28. aprila zaključili pogajanja o novem trgovinskem sporazumu. Sporazum morata še podpisati in ratificirati.

Mehika je najpomembnejša trgovinska partnerica EU v Latinski Ameriki; dvostranska blagovna menjava je leta 2019 znašala 66 milijard evrov, trgovina s storitvami leta 2018 pa 19 milijard evrov. Blagovna menjava med EU in Mehiko se je od začetka veljavnosti prvotnega sporazuma leta 2001 skoraj potrojila, izvoz blaga iz EU pa je dosegel skoraj 40 milijard evrov letno.

Novi sporazum med EU in Mehiko pomeni, da bo skoraj vsa blagovna menjava med EU in Mehiko potekala brez carin. Novi sporazum vključuje progresivna pravila o trajnostnem razvoju in zavezo za učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma. To je tudi prvi sporazum EU z latinskoameriško državo, ki vključuje zaščito naložb. Trgovinski sporazum je del širšega splošnega sporazuma med EU in Mehiko, ki zajema tudi človekove pravice ter politično in razvojno sodelovanje. To je prvi trgovinski sporazum EU, ki vključuje določbe o boju proti korupciji in ukrepe za boj proti podkupovanju in pranju denarja.

Trgovinski sporazum med EU in Vietnamom

Sporazum med EU in Vietnamom je začel veljati 1. avgusta. Trgovinski sporazum bo postopoma odpravil dajatve na 99 % vsega blaga, s katerim se trguje med obema gospodarstvoma, podjetja EU pa bodo zdaj lahko vlagala v Vietnam in sodelovala pri vladnih naročilih pod enakimi pogoji kot njihovi lokalni konkurenti. Sporazum vključuje tudi trdne, pravno zavezujoče in izvršljive določbe o trajnostnem razvoju, da se zagotovi spoštovanje pravic delavcev, varstvo okolja in izvajanje Pariškega sporazuma.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko: leto dni pozneje

1. februarja je bila prva obletnica Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je že spodbudil trgovino, saj se je izvoz EU na Japonsko v prvih dvanajstih mesecih izvajanja (do konca januarja 2020) medletno povečal za 5 %. Sporazum odpravlja večino dajatev v višini ene milijarde evrov, ki jih je Japonska vsako leto naložila na uvoz iz EU. Od prvega dne dalje je lahko več kot 90 % izvoza EU vstopilo na Japonsko brez dajatev. Ko se bo Sporazum izvajal v celoti, bo Japonska odpravila carine na 97 % uvoza iz EU, trgovina med EU in Japonsko pa bi se lahko povečala za skoraj 36 milijard evrov na leto.

Druga tekoča trgovinska pogajanja

EU je nadaljevala pogajanja o trgovinskem sporazumu z Avstralijo in Novo Zelandijo, pri čemer je z Avstralijo opravila štiri kroge pogajanj, z Novo Zelandijo pa tri. EU je organizirala en krog pogajanj z Indonezijo o trgovinskem sporazumu in tri kroge pogajanj s Komori, Madagaskarjem, Mavricijem, Sejšeli in Zimbabvejem za poglobitev obstoječega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z njimi.

EU kot večstranska partnerica

EU potrebuje učinkovit in okrepljen večstranski sistem, da bi se lahko soočila z vse večjim številom svetovnih izzivov. Čeprav je bil multilateralizem v zadnjih letih ogrožen, EU še vedno odločno podpira mednarodno ureditev, ki temelji na pravilih in v središču katere so Združeni narodi.

Leto 2020 je obeležilo 75. obletnico ZN in je bilo zato ključnega pomena, saj je svetovni vpliv pandemije pokazal, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje med znanstveniki, ekonomisti in oblikovalci politik v ZN, Svetovni zdravstveni organizaciji in Mednarodnem denarnem skladu ter v okviru skupine G7, skupine G20 in drugih mednarodnih forumov.

EU je podprla poziv generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa k svetovnemu premirju zaradi pandemije COVID-19 in še naprej prevzemala vodilno vlogo pri mobilizaciji mednarodne skupnosti glede perečih vprašanj, pri čemer je soorganizirala pomembne konference o Sudanu, Siriji in Venezueli.

Zdravstveni politiki EU in Svetovne zdravstvene organizacije se dopolnjujeta, saj sodelujeta na področju COVID-19, preprečevanja prihodnjih pandemij in drugih zdravstvenih izzivov. Sodelovanje na primer zajema področja, kot so boj proti raku, inovacije v zdravstvenih sistemih in varnost hrane.

EU podpira tudi korenito reformo Svetovne trgovinske organizacije, da bi lahko Evropa še naprej koristila priložnosti, ki jih nudi svetovna odprtost in povezanost, obenem pa obravnavala tudi ranljivosti naših gospodarskih in političnih sistemov.

Združeno kraljestvo je iz Evropske unije izstopilo 31. januarja 2020, potem ko sta EU in Združeno kraljestvo ratificirala Sporazum o izstopu. Sporazum, ki določa pogoje urejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji, je začel veljati 1. februarja 2020. S tem datumom se je začelo prehodno obdobje do 31. decembra 2020, v katerem je Združeno kraljestvo ostalo član enotnega trga in carinske unije. Namen tega je bilo zagotoviti čas za pogajanja o novem in pravičnem partnerstvu za prihodnost na podlagi politične izjave, o kateri sta se EU in Združeno kraljestvo dogovorila oktobra 2019.

Svet je 25. februarja dal zeleno luč za začetek pogovorov z Združenim kraljestvom, uradno imenoval Komisijo za pogajalko EU in sprejel pogajalske smernice, ki so določale obseg prihodnjega partnerstva in zajemale področja, kot so trgovina, ribištvo, varnost in obramba, kazenski pregon in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Vodja projektne skupine Evropske komisije za odnose z Združenim kraljestvom Michel Barnier je nadaljeval svojo vlogo glavnega pogajalca EU.

Pogajanja med EU in Združenim kraljestvom so se začela 2. marca v Bruslju, in sicer o večini tem, obravnavanih v politični izjavi, razen o zunanji in varnostni politiki, o kateri Združeno kraljestvo ni želelo začeti razprav. Pogajanja so se nadaljevala kljub težavam, ki jih je povzročil izbruh pandemije COVID-19; krogi pogajanj aprila, maja in junija so potekali prek videokonference.

Komisija je 18. marca objavila osnutek pravnega sporazuma o ambicioznem, sodobnem in celovitem prihodnjem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom, s katerim se je mandat Sveta z dne 25. februarja preoblikoval v pravno besedilo.

Vzporedno s pogajanji o prihodnjem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom si je EU še naprej prizadevala zagotoviti, da bodo vsa podjetja, državljani in javne uprave pripravljeni na neizogibne motnje, ki bi jih 1. januarja 2021 povzročila odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz enotnega trga in carinske unije EU.

Pogajalci EU in Združenega kraljestva so 24. decembra dosegli dogovor o besedilu novega sporazuma o trgovini in sodelovanju, ki bo urejal njune odnose.

Svet je 29. decembra sprejel sklep o podpisu Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom ter njegovi začasni uporabi od 1. januarja 2021 do odobritve Evropskega parlamenta in njegove sklenitve s sklepom Sveta.

30. decembra 2020 sta obe pogodbenici podpisali Sporazum: v Bruslju sta se v imenu Evropske unije in pred ratifikacijo s strani vseh držav članic v letu 2021 podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, v Londonu pa se je v imenu Združenega kraljestva podpisal predsednik vlade Boris Johnson.

Novi Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom sicer nikakor ne bo dosegal ravni sodelovanja, kakršna je bila, ko je bilo Združeno kraljestvo članica EU, vendar močno presega tradicionalne sporazume o prosti trgovini in daje trdno podlago za ohranitev našega dolgoletnega prijateljstva in nadaljnje sodelovanje.

Zajema:

1. sporazum o prosti trgovini, kakršnega doslej še ni bilo;
2. ambiciozno sodelovanje pri gospodarskih, socialnih, okoljskih in ribiških vprašanjih kot sestavni del novega gospodarskega partnerstva;
3. tesno partnerstvo za varnost državljanov in
4. krovni okvir za upravljanje.

Sporazum odraža dejstvo, da Združeno kraljestvo izstopa iz ekosistema Unije skupnih pravil, mehanizmov nadzora in izvrševanja ter tako ne more več uživati ugodnosti članstva v enotnem trgu.

Vsaki pogodbenici daje pravice in obveznosti ob hkratnem polnem spoštovanju regulativne avtonomije in avtonomije odločanja.

Na zahtevo Združenega kraljestva Sporazum ne zajema sodelovanja na področju zunanje politike, zunanje varnosti in obrambe, čeprav je bilo tako sprva določeno v politični izjavi.

Kot je bilo dogovorjeno na julijskem zasedanju Evropskega sveta, je Komisija decembra predlagala oblikovanje rezerve za prilagoditev na brexit s skupnim proračunom v višini 5 milijard evrov, da bi pomagala odpraviti negativne gospodarske in socialne posledice v najbolj prizadetih državah članicah in sektorjih.

Pandemija COVID-19

Evropski parlament in Svet sta se v prvi polovici leta 2020 osredotočila na odločitve v zvezi s pandemijo, večinoma na sejah na daljavo. Voditelji so se med letom sestajali prek videokonferenc, da so usklajevali odziv EU na koronavirus, številni ključni predlogi pa so bili sprejeti v rekordnem času. Poleg tega je Evropski svet imel več sej s fizično prisotnimi udeleženci, na katerih je razpravljal o odzivu na pandemijo in drugih vprašanjih, vključno z dolgoročnim proračunom EU, odnosi med EU in Združenim kraljestvom, varnostjo, podnebnimi spremembami in zunanjimi zadevami.

Kar zadeva Parlament, so nekateri od sklepov, ki so bili sprejeti v rekordnem času, vključevali odobritev naložbene pobude v odziv na koronavirus in nujno finančno podporo zdravstvenemu sektorju, hkrati pa zagotovili, da Solidarnostni sklad EU krije izredne razmere na področju javnega zdravja. Od marca so vsa plenarna zasedanja potekala v Bruslju. Od oktobra so bile seje hibridne; udeleženci, ki nimajo sedeža v Bruslju, so se na daljavo pridružili tistim, ki so bili prisotni v dvorani. Komisija je bila na teh zasedanjih vedno fizično prisotna. V prvi polovici leta so številne seje Sveta, na katerih so bili udeleženci fizično prisotni, nadomestile videokonference. Na sejah odbora stalnih predstavnikov so bili udeleženci celo leto fizično prisotni, da se je zagotovilo neprekinjeno delo Sveta. Tako Parlament kot Svet sta ukrepala izjemno hitro, da sta sprejela ukrepe, ki so imeli takojšen pozitiven učinek na državljane, podjetja in regije.

Kriza zaradi pandemije je močno vplivala tudi na delo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Evropskega odbora regij. Oba odbora sta sprejela več pomembnih mnenj, aprila 2020 pa je Odbor regij vzpostavil platformo za izmenjavo, da bi se spodbudilo sodelovanje med regijami in mesti po vsej Evropi. Evropski ekonomsko-socialni odbor se je odločil podeliti nagrado za civilno solidarnost, s katero je želel nagraditi 28 pobud, ki obravnavajo posledice krize zaradi COVID-19.

Dogovor o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 in NextGenerationEU

Evropski parlament in Svet sta se konec jeseni 2020 ob podpori Evropske komisije dogovorila in nato sprejela največji sveženj, ki se je doslej financiral iz proračuna EU in znaša 1,8 bilijona evrov. V odziv na krizo zaradi COVID-19 in njene posledice bo sveženj pomagal obnoviti bolj zeleno, bolj digitalno in odpornejšo Evropo, ki bo bolje pripravljena na sedanje in prihodnje izzive.

Ključna dejstva in številke

• Dolgoročni proračun za obdobje 2021–2027 v višini 1,074 bilijona evrov (v cenah iz leta 2018) skupaj z začasnim instrumentom za okrevanje, tj. NextGenerationEU, v višini 750 milijard evrov.
• Več kot 50 % proračunskega zneska bo podpiralo modernizacijo z uporabo politik, ki vključujejo raziskave in inovacije prek programa Obzorje Evropa, pravičen podnebni in digitalni prehod prek Sklada za pravični prehod in programa za digitalno Evropo ter pripravljenost, okrevanje in odpornost prek mehanizma za okrevanje in odpornost, programa rescEU in novega zdravstvenega programa EU za zdravje.
• Dolgoletne politike, kot sta kohezijska politika in skupna kmetijska politika, bodo posodobljene in bodo še naprej prejemale znatna proračunska sredstva EU, da bi podpirale zeleni in digitalni prehod.
• 30 % sredstev EU v okviru instrumenta NextGenerationEU in dolgoročnega proračuna je treba porabiti za boj proti podnebnim spremembam. Sveženj posebno pozornost namenja tudi zaščiti biotske raznovrstnosti in vključevanju vidika spola.
• Ključni programi, vključno z Erasmus+, EU za zdravje in Obzorje Evropa, bodo v primerjavi z dogovorom, sprejetim na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020, okrepljeni za 15 milijard evrov.

EU bo prvič imela poseben mehanizem za zaščito svojega proračuna pred kršitvami pravne države, tj. uredbo o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije. Ta bo zagotovila dodatno raven proračunske zaščite. Komisija bo sprejela smernice o nekaterih vidikih uporabe uredbe. Medtem se uredba uporablja od 1. januarja 2021. Ta mehanizem ne bo negativno vplival na končne upravičence do sredstev EU v zadevni državi članici.

Dolgoročni proračun za obdobje od 2021 do 2027. Dolgoročni proračun EU bo imel še naprej ključno vlogo pri podpiranju okrevanja in zagotavljanju, da bodo tradicionalni upravičenci do sredstev EU prejeli zadostna sredstva za nadaljevanje dela v teh težkih časih. Enotnemu trgu, inovacijam in digitalnemu bo namenjenih 132,8 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira in 10,6 milijarde evrov iz instrumenta Next Generation EU, kar skupaj znaša 143,4 milijarde evrov. Koheziji, odpornosti in vrednotam bo namenjenih 377,8 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira in 721,9 milijarde evrov iz instrumenta Next Generation EU, skupaj torej 1099,7 milijarde evrov. Za naravne vire in okolje bo namenjenih 356,4 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira in 17,5 milijarde evrov iz instrumenta Next Generation EU, kar skupaj znaša 373,9 milijarde evrov. Za migracije in upravljanje meja bo namenjenih 22,7 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira. V instrumentu Next Generation EU ni predvidenih sredstev v ta namen, zato skupna sredstva znašajo 22,7 milijarde evrov. Varnosti in obrambi bo namenjenih 13,2 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira. V instrumentu Next Generation EU ni predvidenih sredstev v ta namen, zato skupna sredstva znašajo 13,2 milijarde evrov. Za sosedstvo in svet bo namenjenih 98,4 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira. V instrumentu Next Generation EU ni predvidenih sredstev v ta namen, zato skupna sredstva znašajo 98,4 milijarde evrov. Evropski javni upravi bo namenjenih 73,1 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira. V instrumentu Next Generation EU ni predvidenih sredstev v ta namen, zato skupna sredstva znašajo 73,1 milijarde evrov. Skupna sredstva za vse sektorje iz večletnega finančnega okvira znašajo 1074,3 milijarde evrov, skupna sredstva za vse sektorje v okviru instrumenta Next Generation EU pa 750,0 milijarde evrov, kar pomeni, da vsa sredstva večletnega finančnega okvira skupaj znašajo 1824,3 milijarde evrov. Vir: Evropska komisija.

Vzporedno s tem je napredovalo delo v zvezi s sektorsko zakonodajo, ki vzpostavlja nove programe EU. Konec leta 2020 so bili doseženi politični dogovori o večini pobud, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, programom Obzorje Evropa, instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter novim programom EU za zdravje. Programi naj bi bili uradno sprejeti v začetku leta 2021.

Institucionalne zadeve

V Svetu je predsedstvo najprej prevzela Hrvaška in nato Nemčija. Hrvaško predsedstvo je uspešno zagotovilo hitro sprejetje predlogov v zvezi s COVID-19 v okviru takojšnjega odziva na krizo, vključno z naložbenimi pobudami v odziv na koronavirus, podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v okviru pobude za izredne razmere ter priporočilom Sveta o nenujnih potovanjih v EU. Začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo marca je bil še en ključni mejnik v prvi polovici leta. Med nemškim predsedstvom sta bila najpomembnejša dosežka dokončanje večletnega finančnega okvira in svežnja za okrevanje ter zaključek pogajanj o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom. Evropski svet je dosegel tudi dogovor o ambicioznejšem podnebnem cilju za leto 2030 in obravnaval napete razmere v Belorusiji ter uvedel tri sklope sankcij.

Po poletju se je Parlament posvetil institucionalnim zadevam, začenši s prvim govorom predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji 16. septembra. Oktobra je Parlament odobril imenovanje Mairead McGuinness, ki je v Komisiji zamenjala Phila Hogana po njegovem odstopu. Zdaj je komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov.

Leto 2020 je bilo leto prenove za Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU se je število članov v obeh zmanjšalo s 350 na 329, približno 40 % vseh njunih članov pa se je zamenjalo. Apostolos Cicikostas je bil 12. februarja izvoljen za predsednika Evropskega odbora regij, Christa Schweng pa je bila 28. oktobra izvoljena za predsednico Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Stik z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

— s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),

— s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali

— po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU

Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU

Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.

O tej publikaciji

IDENTIFIKATORJI

EU v letu 2020 — SPLOŠNO POROČILO O DEJAVNOSTIH EVROPSKE UNIJE

Interaktivna različica te publikacije vsebuje povezave na spletne vsebine in je na voljo v oblikah PDF, ePUB in HTML:
europa.eu/general-report/sl

EU v letu 2020 – Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi
1049 Bruselj
BELGIJA

Evropska komisija je 15. februarja 2021 pod oznako C(2021) 1002 sprejela EU v letu 2020 – Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije.

Evropska komisija ni odgovorna za posledice ponovne uporabe te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

© Evropska unija, 2021

Politika Evropske komisije o ponovni uporabi dokumentov se izvaja na podlagi Sklepa Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).

Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.

AVTORSKE PRAVICE

Vse fotografije © Evropska unija, razen če je navedeno drugače.