Podpora EU premogovniškim regijam Omejena osredotočenost na socialno-ekonomski in energetski prehod

Povzetek

I Premog je že desetletja eden ključnih virov energije v EU. Zaradi zmanjšanja proizvodnje premoga se je bistveno zmanjšalo tudi število zaposlenih v tem sektorju, predvsem pred letom 2000. V zelenem dogovoru EU je bilo postopno opuščanje premoga za proizvodnjo energije opredeljeno kot eden bistvenih dejavnikov pri doseganju podnebnih ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.

II Sodišče je pri reviziji ocenilo, ali je v regijah EU, kjer premogovništvo upada, podpora EU uspešno prispevala k socialno-ekonomskemu in energetskemu prehodu. Revizija je vključevala vzorec sedmih regij EU in zajemala več kot 12,5 milijarde EUR sredstev EU, dodeljenih v finančnem okviru za obdobje 2014–2020 do druge polovice leta 2021. Sodišče pričakuje, da bodo njegove ugotovitve in priporočila prispevali k stroškovno učinkovitemu izvajanju Sklada za pravični prehod, katerega cilj je ublažiti socialno-ekonomski in okoljski vpliv prehoda s premoga na podnebno nevtralnost, vključno s postopnim opuščanjem premoga.

III Sodišče ugotavlja, da je bila podpora EU premogovniškim regijam premalo osredotočena na ustvarjanje delovnih mest in energetski prehod in da je imela omejen učinek nanju ter da je premog v nekaterih državah članicah kljub splošnemu napredku še vedno pomemben vir emisij toplogrednih plinov.

IV Odpuščeni delavci so se v večini regij, vključenih v obseg revizije Sodišča, na splošno znašli v pozitivnem položaju na trgu dela. Premogovniškim delavcem, ki so bili odpuščeni, so bili na voljo tečaji usposabljanja, ki jih je podpiral Evropski socialni sklad, vendar so podatki o njihovi udeležbi pomanjkljivi. Število delovnih mest, ustvarjenih neposredno v teh regijah z naložbami v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bilo razmeroma nizko, zlasti v primerjavi s skupnim številom brezposelnih v teh regijah. Sodišče je ugotovilo, da financirani projekti v večini regij v vzorcu niso bistveno vplivali na prihranke energije ali na zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

V Komisija od leta 2018 premogovniškim regijam nudi različne vrste strokovnega znanja. EU je vzpostavila tudi Sklad za pravični prehod s sredstvi v višini 19,3 milijarde EUR, vendar ni ocenila obsega potreb po financiranju. Sodišče je odkrilo izzive za države članice pri uporabi sredstev, ki so v določenem časovnem okviru na voljo za podporo uspešnemu prehodu. Te vrzeli in izzivi pomenijo tveganje, da bodo sredstva, namenjena zmanjšanju socialno-ekonomskih in okoljskih stroškov prehoda, porabljena, na da bi do prehoda dejansko prišlo. To tveganje se je z rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 še povečalo.

VI Sodišče je ugotovilo, da so se emisije CO₂, ki nastajajo pri zgorevanju premoga, bistveno zmanjšale, vendar je bil premog iz domačih virov včasih nadomeščen z uvoženim ali drugimi fosilnimi gorivi. Poročanje o emisijah metana iz zaprtih in opuščenih rudnikov ni bilo dovolj zanesljivo. Namen predloga Komisije, objavljenega decembra 2021, je obravnavati to vprašanje. Uporaba metana iz zaprtih in opuščenih rudnikov za energetske namene je bila v državah članicah, zajetih v revizijo Sodišča, zanemarljiva, izjema pri tem je le Nemčija.

VII Sodišče Komisiji priporoča, naj:

1. preveri, ali se Sklad za pravični prehod uspešno in učinkovito uporablja za zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost v premogovniških in ogljično intenzivnih regijah;
2. deli dobro prakso za merjenje in obvladovanje emisij metana iz zaprtih in opuščenih premogovnikov.

Uvod

Upad premogovništva in njegov učinek na oskrbo z energijo in zaposlovanje

01 Premog je bil do leta 2013, ko ga je prehitela energija iz obnovljivih virov, največji posamezni vir energije za proizvodnjo električne energije in toplote v Evropi (glej sliko 1). Leta 2020 je še vedno pomenil skoraj 14 % virov električne energije in pridobljene toplote, proizvedene v EU¹.

02 Obstajata dve glavni vrsti premoga: rjavi premog (vključno z lignitom) in črni premog (vključno s termičnim premogom, koksnim premogom in antracitom). Rjavi premog se večinoma pridobiva v površinskih rudnikih (imenovanih tudi dnevni kop), črni premog pa večinoma v podzemnih. Na sliki 2 je ponazorjen razvoj proizvodnje in uporabe premoga od leta 1990. Rjavi premog se v EU proizvaja in uporablja, njegov uvoz pa je zanemarljiv.

03 Poraba črnega premoga v 27 državah članicah EU se je zmanjšala s 390 milijonov ton leta 1990 na 144 milijonov ton leta 2020. Leta 2020 je bilo 61 % črnega premoga, porabljenega v EU, uvoženega, od tega skoraj 54 % iz Rusije. V Prilogi so informacije o porabi in proizvodnji premoga v posameznih državah članicah v letih 2010, 2015 in 2020.

04 Glede na študijo iz leta 2021² se je leta 2018 76 % premoga, porabljenega v EU, porabilo za električno energijo in ogrevanje, 24 % pa za proizvodnjo energije in materialov v industriji (večinoma v železarski in jeklarski industriji).

05 Zaradi zmanjšanja proizvodnje premoga se je bistveno zmanjšalo tudi število zaposlenih v premogovništvu (glej primere v tabeli 1). Do največjega zmanjšanja delovne sile je prišlo pred letom 2000. Glede na študijo iz leta 2021³ je bilo leta 2018 približno 159 000 ljudi zaposlenih neposredno v premogovništvu, 49 000 v termoelektrarnah na premog, po ocenah pa je bilo tudi približno 130 000 delovnih mest v dobavni verigi. V navedenem letu je bilo v premogovništvu zaposlenih manj kot 0,2 % zaposlenih prebivalcev EU.

06 V študiji Komisije iz leta 2021⁴ je bilo pojasnjeno, da so bila zaprtja premogovnikov posledica različnih dejavnikov: neučinkovite in drage proizvodnje premoga, razmeroma poceni uvoženega črnega premoga in vse večje volatilnosti cen koksnega premoga na mednarodnih trgih. V študiji je bilo tudi ocenjeno, da je za približno 86 000 delovnih mest v premogovništvu, ki pomenijo več kot polovico skupnega števila delovnih mest v tem sektorju, po letu 2020 zaradi potencialnega zaprtja nekonkurenčnih rudnikov obstajalo veliko tveganje, da bodo ukinjena.

Negativen vpliv pridobivanja in zgorevanja premoga na zdravje, okolje in podnebje

07 Pridobivanje in zgorevanje premoga zelo negativno vplivata na zdravje, okolje in podnebje. V študiji iz leta 2018⁵ je bilo ugotovljeno, da obstajajo dosledni dokazi o povezavi med pridobivanjem premoga in širokim spektrom bolezni pri ljudeh, ki živijo v bližini rudarskih dejavnosti.

08 Kurjenje premoga negativno vpliva na kakovost zraka v številnih krajih v EU. Po podatkih Evropske agencije za okolje so drobni delci (delci PM_2,5) v letu 2019 v EU povzročili več kot 300 000 prezgodnjih smrti⁶. Glavni vir teh emisij so stanovanjski kotli in peči na trdna goriva, vključno s premogom, ki so v letu 2019 povzročili več kot polovico vseh emisij delcev PM_2,5⁷.

09 Glede na letno evidenco toplogrednih plinov EU⁸, ki vključuje tudi Združeno kraljestvo in Islandijo, je zgorevanje premoga v letu 2019 povzročilo 15 % emisij toplogrednih plinov (brez emisij in ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter emisij iz mednarodnega letalstva). Pridobivanje premoga, zlasti v podzemnih rudnikih, povzroča tudi emisije metana, ki – če niso zmanjšane – nastajajo tudi po zaprtju rudnikov, čeprav v manjših količinah. Emisije metana iz pridobivanja premoga in zaprtih rudnikov so leta 2019 po ocenah pomenile 0,7 % skupnih emisij toplogrednih plinov, ki so znašale 4 067 milijonov ton ekvivalenta CO₂⁹.

10 Morebitni negativni vpliv pridobivanja premoga na okolje vključuje uničevanje krajine in habitatov, onesnaženje podtalnice, onesnaženost voda, erozijo tal ter kemično onesnaževanje in onesnaževanje s prahom. Pri sežiganju premoga nastajajo tudi velike količine trdnih odpadkov, ki vsebujejo onesnaževala, kot so živo srebro, uran, torij, arzen in druge težke kovine.

Zmanjševanje državne pomoči za premogovništvo

11 Državna pomoč je neposredna ali posredna državna podpora podjetju ali organizaciji, zaradi česar je ta v ugodnejšem položaju kot njegovi/njeni konkurenti. Sektorska pravila za obdobje 2003–2010¹⁰ so omogočila dodelitev državne pomoči premogovništvu za zagotovitev oskrbe z energijo v EU. Glede na študijo iz leta 2014¹¹ je bilo proizvajalcem črnega premoga v EU v obdobju 2000–2012 izplačanih 87 milijard EUR državne pomoči.

12 Svet je leta 2010 sprejel prehodna pravila za premogovništvo, da bi olajšal zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov v obdobju 2011–2027¹². V skladu s tem sklepom Sveta se državna pomoč šteje za združljivo s pravilnim delovanjem notranjega trga, če je namenjena kritju:

• sedanjih proizvodnih izgub v enotah za proizvodnjo premoga (pomoč za zaprtje) do leta 2018 pod pogojem, da so bili rudniki, ki prejmejo podporo, zaprti do konca leta 2018,
• stroškov, ki izhajajo iz zaprtja enot za proizvodnjo premoga (izredni stroški) v preteklosti ali do leta 2027. Vrste stroškov, ki so upravičeni do te državne pomoči, vključujejo dajatve za socialno varstvo za odpuščene ali upokojene delavce ter stroške, povezane s preoblikovanjem ali spremembo namembnosti rudnikov.

13 Komisija je od leta 2011 objavila 21 sklepov v zvezi s skladnostjo s pravili o državni pomoči v skladu s sklepom Sveta iz leta 2010, ki se nanašajo na deset držav članic. Sodišče je obvestila, da je bilo v obdobju 2011–2020 premogovniškim podjetjem v osmih državah članicah izplačanih skoraj 19,3 milijarde EUR državne pomoči.

Vse bolj ambiciozna podnebna agenda EU

14 Leta 2015 je bil s Pariškim sporazumom določen cilj glede blažitve podnebnih sprememb na svetovni ravni, in sicer da se omeji dvig globalnega segrevanja na precej pod 2 °C, z nadaljnjimi prizadevanji za omejitev do 1,5 °C. EU in njene države članice so sporazum ratificirale leta 2016. Komisija je leta 2019 objavila evropski zeleni dogovor, katerega cilj je „preobraziti EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom“. V zelenem dogovoru je bilo ugotovljeno, da je postopno opuščanje premoga bistveno za dosego podnebnih ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.

15 EU je leta 2021 sprejela evropska podnebna pravila, s katerimi je določila zavezujoč cilj EU, in sicer neto ničelno stopnjo emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Določila je tudi vmesni cilj glede zmanjšanja neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030 (glede na leto 1990)¹³.

16 Po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je Komisija priznala, da bodo države pred prehodom na obnovljive vire energije kratkoročno morda morale povečati porabo premoga, da bi se izognile opiranju na zemeljski plin, pod pogojem, da se spoštujejo podnebni in energetski cilji za leto 2030. Komisija je tudi navedla, da bi morala EU pospešiti prehod na obnovljive vire energije¹⁴.

Sredstva EU, ki so na voljo premogovniškim regijam

17 Proizvodnja premoga v EU je skoncentrirana v določenih regijah znotraj držav članic. Leta 2018 se je premog še vedno aktivno pridobival v 29 regijah NUTS 2 v 11 državah EU (glej sliko 3).

18 Značilnosti teh premogovniških regij se med seboj razlikujejo.

• V nekaterih regijah je premogovništvo razširjeno po velikem geografskem območju (na primer v Asturiji v Španiji in Šleziji na Poljskem), v drugih je bolj osredotočeno v manjših območjih (npr. Palencia in Leon v Španiji in mikroregija doline Jiu v Romuniji).
• Nekatere premogovniške regije so na pozidanih območjih ali v njihovi bližini, druge pa v bolj oddaljenih podeželskih okoljih.
• V nekaterih premogovniških regijah premogovništvo, ki je pogosto neposredno povezano s proizvodnjo električne energije in toplote, prevladuje v gospodarstvu, v drugih pa je premog del bolj raznolike industrijske strukture.
• Nekatere premogovniške regije imajo zaradi svojih geografskih ali socialno-ekonomskih značilnosti velik potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije¹⁵.

19 Do nedavne vzpostavitve Sklada za pravični prehod (glej odstavek 45) ni bilo posebnih programov financiranja, ki bi jih EU dala na voljo nekdanjim ali sedanjim premogovniškim regijam. Za socialno-ekonomski in energetski prehod za obravnavanje podnebnih ciljev in posledic zaprtja rudnikov so imele države članice in regije poleg nacionalnega in regionalnega financiranja dostop tudi do virov, ki so bili na voljo v okviru naslednjih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI):

• Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) s proračunskimi sredstvi v višini 228 milijard EUR za obdobje 2014–2020, ki je namenjen izboljšanju ekonomske in socialne kohezije v EU z zmanjšanjem razlik med regijami. Ključna področja, ki so se podpirala, so med drugim inovacije in raziskave, digitalna agenda, mala in srednja podjetja ter nizkoogljično gospodarstvo,
• Evropskega socialnega sklada (ESS) s proračunskimi sredstvi v višini 100 milijard EUR za obdobje 2014–2020, ki je namenjen spodbujanju trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter mobilnosti delovne sile,
• Kohezijskega sklada s proračunskimi sredstvi v višini 61 milijard EUR za obdobje 2014–2020, ki je namenjen 15 državam članicam za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter spodbujanje trajnostnega razvoja. S skladom se podpirajo izboljšave vseevropskih prometnih omrežij in projekti, ki spadajo med okoljske prioritete EU.

20 Ključni strateški dokumenti držav članic za uporabo teh skladov so partnerski sporazumi in operativni programi. Nekateri operativni programi se upravljajo centralno v državah članicah, drugi pa na regionalni ravni. Komisija zagotovi smernice, odobri dokumente načrtovanja in nadzoruje njihovo izvajanje. Regionalni in nacionalni organi so odgovorni za načrtovanje in izvajanje socialno-ekonomskega in energetskega prehoda premogovniških regij ter za uporabo skladov ESI v ta namen.

21 Na podlagi informacij, ki jih je preložilo sedem regij, vključenih v obseg revizije Sodišča (glej sliko 4 za odstavkom 25), naj bi se s skladi ESI, navedenimi v odstavku 19, v finančnem okviru za obdobje 2014–2020 podpirali projekti v teh regijah s sredstvi v višini več kot 12,5 milijarde EUR.

Obseg revizije in revizijski pristop

22 Ta revizija zagotavlja vpogled v vlogo skladov EU pri socialno-ekonomskemu in energetskemu prehodu v regijah, kjer premogovništvo upada. Socialno-ekonomski in energetski prehod premogovniške regije se nanaša na proces preusmeritve gospodarstva premogovniške regije, da bi se nadomestila delovna mesta, izgubljena zaradi postopnega opuščanja premogovništva, dosegli prihranki energije in izvedel prehod na vire energije, ki so združljivi s podnebnimi cilji EU. Rezultati in priporočila te revizije naj bi prispevali k stroškovno učinkovitemu izvajanju Sklada za pravični prehod (SPP).

23 Sodišče je ocenilo, ali je v regijah EU, kjer premogovništvo upada, podpora EU uspešno prispevala k socialno-ekonomskemu in energetskemu prehodu. Pri tem se je osredotočilo na to, ali:

• sta bila zagotovljena ustrezno usposabljanje in pomoč odpuščenim delavcem v panogah, povezanih s premogom,
• so države članice skupaj s Komisijo opredelile potrebe na področju socialno-ekonomskega razvoja in temu ustrezno usmerjale sredstva,
• so se emisije toplogrednih plinov iz termalnega premoga zmanjševale v skladu z upadom proizvodnje termalnega premoga v EU.

24 Revizija Sodišča je vključevala vzorec sedmih regij EU. Sodišče se je pri ocenjevanju uporabe sredstev EU osredotočilo na Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad za obdobje 2014–2020. Zajelo je tudi druge ukrepe za podporo premogovniškim regijam, vključno s pobudo za premogovniške regije v prehodu in zasnovo Sklada za pravični prehod. V času revizije je bilo še prezgodaj za vključitev območnih načrtov za pravični prehod iz odstavka 47 v njen obseg.

25 Sodišče je dokaze pridobilo z:

• dokumentacijskimi pregledi in razgovori s predstavniki petih generalnih direktoratov Komisije (GD za konkurenco, GD za energijo, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, GD za regionalno in mestno politiko ter Skupno raziskovalno središče) in sekretariata pobude za premogovniške regije v prehodu,
• pregledom podatkov o proizvodnji premoga v EU, njegovi uporabi in s tem povezanih emisijah toplogrednih plinov; energijski učinkovitosti in obnovljivih virih energije; prebivalstvu regij in gospodarskih razmerah (večinoma podatki Eurostata),
• pregledom različnih študij, v katerih so ocenjeni energetski prehod, emisije metana in splošni gospodarski razvoj v sedmih premogovniških regijah v vzorcu Sodišča,
• razgovori s predstavniki sedmih izbranih premogovniških regij v prehodu v petih državah članicah (glej sliko 4) ter dokumentacijskimi pregledi strategij in dokumentov o uporabi skladov EU v obdobju 2014–2020. Te regije je Sodišče izbralo na podlagi števila premogovnikov, zaprtih med letoma 2010 in 2018, in števila zaposlenih v premogovništvu v letu 2014.

Opažanja

S povpraševanjem na trgu dela so se okrepile zaposlitvene možnosti, vendar ni dovolj podatkov za oceno, kako so premogovniški delavci izkoriščali ugodnosti usposabljanja, ki ga je financirala EU

26 Sodišče je preučilo, ali so organi držav članic odpuščenim premogovniškim delavcem zagotovili ustrezno usposabljanje in pomoč. Sodišče je ocenilo, ali:

• je bilo zagotovljenih dovolj dejavnosti usposabljanja in pomoči za podporo odpuščenim delavcem pri iskanju nove zaposlitve, ob upoštevanju števila odpuščenih delavcev in razmer na regionalnih trgih dela,
• so obstajali podatki za oceno prispevka teh dejavnosti.

Odpuščeni premogovniški delavci so se na trgu dela na splošno znašli v pozitivnem položaju

27 V premogovniških regijah, zajetih v revizijo Sodišča, je leta 2020 število ljudi, neposredno zaposlenih v premogovništvu, pomenilo manj kot 2 % zaposlenega prebivalstva, razen v Šleziji (PL) in dolini Jiu (RO), kjer je ta delež znašal 4 % oziroma 14 %. Na sliki 5 je ponazorjeno zmanjšanje števila ljudi, neposredno zaposlenih v rudarstvu, med letoma 2014 in 2020. V nekaterih regijah je bilo to zmanjšanje števila zaposlenih v sektorju doseženo z običajnimi nihanji zaposlenih in upokojevanjem, na primer v Lužici (Nemčija) in Šleziji (PL), v drugih regijah, na primer v Moravski-Šleziji (CZ), pa so morala premogovniška podjetja delavce odpustiti.

28 Na sliki 6 je prikazano gibanje stopnje brezposelnosti v izbranih premogovniških regijah od leta 2005. Padajoča krivulja stopnje brezposelnosti od leta 2014 kaže, da so bile razmere na trgu dela za iskalce zaposlitve na splošno pozitivne, s čimer se je zmanjšalo tveganje, da bi odpuščeni premogovniški delavci ostali brezposelni. Do leta 2020 se je stopnja brezposelnosti zmanjšala pod 5 % v vseh regijah, zajetih v revizijo, razen dveh v Španiji. Vendar je bila stopnja brezposelnosti v teh dveh regijah nižja od nacionalne (15,5 %). Kljub tem izboljšavam analiza stopnje brezposelnosti morda ne zajema nekaterih težav na trgu dela (glej okvir 1).

29 Neto migracije v vseh regijah v vzorcu Sodišča razen Lužice (DE) in Asturije (ES) so bile v obdobju 2013–2020 negativne. Drugače povedano, več ljudi se je iz regij odselilo, kot v njih naselilo (glej sliko 7). To je delno prispevalo tudi k zmanjšanju stopnje brezposelnosti, saj so se nekateri brezposelni odločili, da se bodo iz regije izselili in si poiskali delo drugje.

Za odpuščene premogovniške delavce je bilo na voljo usposabljanje, ki ga je financirala EU, vendar podatkov o udeležbi ni dovolj

30 Na sliki 8 je ponazorjena podpora, ki je bila v regijah, zajetih v revizijo Sodišča, zagotovljena v okviru Evropskega socialnega sklada za tečaje usposabljanja in dejavnosti, ki so na voljo brezposelnim, vključno z odpuščenimi premogovniškimi delavci. V večini regij so bila za usposabljanje in preusposabljanje brezposelnih in odpuščenih premogovniških delavcev zagotovljena tudi nacionalna sredstva.

31 V okviru 2 sta opisana dva projekta, ki sta posebej podpirala nekdanje premogovniške delavce. Udeleženci teh projektov so pomenili manj kot 2 % izgubljenih delovnih mest v premogovništvu v revidiranih regijah. Pri dveh projektih, podprtih v Moravski-Šleziji (CZ) ter Palencii in Leonu (ES), je razvidno, da sta bila ta projekta prvotno namenjena večjemu številu udeležencev, kot jih je na koncu pri njiju sodelovalo.

32 Na podlagi zakonodaje o ESS državam članicam ni bilo treba ločeno sporočati podatkov v zvezi z nekdanjimi zaposlenimi v premogovništvu. Zadevni organi v izbranih regijah niso mogli pridobiti informacij o nekdanjih zaposlenih v premogovništvu. Zato ni bilo mogoče ugotoviti števila odpuščenih zaposlenih v premogovništvu, ki so sodelovali pri ukrepih, ki jih je financirala EU, in prispevka teh ukrepov k pomoči udeležencem pri iskanju nove zaposlitve. Informacije so bile na voljo le za zelo malo ciljno usmerjenih ukrepov, kot so tisti, opisani v okviru 2.

Države članice so sredstva EU uporabile za teritorialno kohezijo, ne da bi se pri tem osredotočile na prehod premogovniških regij

33 Sodišče je preučilo, ali so države članice skupaj s Komisijo opredelile potrebe na področju socialno-ekonomskega razvoja in temu ustrezno usmerjale sredstva. Ocenilo je, ali:

• so države članice v analizi prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT) svojih operativnih programov opredelile vprašanje upadanja premoga ter pripravile strateške dokumente, ki obravnavajo socialno-ekonomski prehod,
• so države članice ob podpori Komisije vložile sredstva EU v ukrepe, ki prispevajo k energetskemu prehodu in razvoju gospodarske strukture prizadetih premogovniških regij ter prinašajo jasne koristi, kot so ustvarjanje novih delovnih mest, povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije in zmanjšanje porabe energije,
• je Komisija po sprejetju Pariškega sporazuma sprejela ukrepe za podporo premogovniškim regijam v prehodu v skladu z njihovimi posebnimi potrebami.

Večina strategij za prehod je bila pripravljena pred kratkim

34 Na ravni EU ni bilo pravne zahteve za pripravo strategije za socialno-ekonomski ali energetski prehod za premogovniške regije v obdobju 2014–2020. Kljub temu Sodišče meni, da bi bila določitev takšne strategije dobra praksa, zlasti ker so se vse izbrane regije, razen Brandenburga, spoprijemale z velikim upadom proizvodnje premoga, premogovništvo pa ni bilo več dejavnost, ki bi omogočala preživetje. V tabeli 2 je pregled razvoja socialno-ekonomskih strategij v izbranih premogovniških regijah. Pregled strategij za prehod, ki ga je opravilo Sodišče, kaže, da strategije, objavljene med letoma 2018 in 2021, vsebujejo oceno analize SWOT ali podobnih analiz za zadevno regijo ter da so bili ključni deležniki vključeni v njihovo pripravo.

35 Uradne zaveze za postopno opuščanje premoga so bile sprejete med letoma 2016 in 2022 (glej sliko 9) in so prispevale k nedavni pripravi strategij za prehod v izbranih regijah. V celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) za obdobje 2021–2030 je opisano, kako nameravajo države članice obravnavati vprašanja, kot so energijska učinkovitost, obnovljivi viri energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Nazadnje so bili posodobljeni leta 2019, kar pomeni, da se učinek najnovejših zavez še ne odraža v sedanjih načrtih. Države članice bodo morale osnutek posodobitve svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov predložiti Komisiji do junija 2023¹⁷.

Podpora ESRR in Kohezijskega sklada je bila na voljo, vendar je bil njen učinek na energetski prehod in delovna mesta omejen

36 Na sliki 10 je prikazana uporaba ESRR po izbranih premogovniških regijah, tudi v okviru programov na nacionalni ravni. V Lužici (Nemčija), Palencii in Leonu (Španija) ter Mali Poljski (PL) je bil velik delež sredstev ESRR namenjen raziskavam, inovacijam in razvoju podjetij. V dolini Jiu (RO), Šleziji (PL) in Moravski-Šleziji (CZ) je bil velik del sredstev vložen za izboljšanje socialne, zdravstvene, izobraževalne in prometne infrastrukture. V vseh regijah razen Lužice je bilo več kot 18 % sredstev ESRR porabljenih za ukrepe za izboljšanje okolja, kot so čistilne naprave za odpadne vode, ali ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Do zadnjega četrtletja leta 2021 je sedem regij, zajetih v revizijo Sodišča, odobrilo pomoč EU v skupni višini 9,5 milijarde EUR za financiranje projektov v okviru ESRR.

37 Poleg sredstev iz ESRR je bilo za podporo projektom v štirih regijah porabljenih še 2,5 milijarde EUR iz Kohezijskega sklada. V dolini Jiu (RO) je bil obseg teh sredstev precejšen, saj so ta pomenila 46 % porabe Kohezijskega sklada in ESRR za to regijo skupaj. Projekti, ki so prejeli podporo, so bili namenjeni obnovi in posodobitvi vodovodnega in kanalizacijskega sistema v okrožju Hunedoara. V Šleziji (PL) in Mali Poljski (PL) je Kohezijski sklad pomenil 28 % oziroma 22 % sredstev teh dveh skladov skupaj, od katerih je bila večina porabljena za gradnjo železnic, avtocest in cest, ki spadajo v vseevropsko prometno omrežje. V Moravski-Šleziji (CZ) je Kohezijski sklad pomenil 14 % sredstev teh dveh skladov skupaj in se je prav tako v veliki meri uporabljal za podporo projektom na področju prometne infrastrukture.

38 V tabeli 3 je prikazano število delovnih mest, ki naj bi se glede na podatke, ki so jih predložili organi upravljanja, ustvarila neposredno s podporo ESRR. Njihova raven je v primerjavi s povprečno stopnjo brezposelnosti za obdobje 2014–2020 v izbranih regijah nizka (znaša manj kot 5 %). S spodbujanjem povpraševanja po proizvodih in storitvah za subvencionirane projekte se s sredstvi iz ESRR delovna mesta ustvarjajo tudi posredno, vendar podatki o teh posredno ustvarjenih delovnih mestih niso na voljo.

39 V poročilu Evropske komisije iz leta 2020¹⁸ je bil ocenjen potencial nekdanjih premogovniških regij na ravni NUTS 2 za naložbe v obnovljive vire energije in ustvarjanje delovnih mest s temi tehnologijami za čisto energijo. Sedem izbranih regij je bilo ocenjenih takole:

• Brandenburg (Lužica) (DE), Asturija (ES) ter Kastilja in Leon (Palencia in Leon) (ES) so zaradi uporabe tehnologij za čisto energijo regije z velikim zaposlitvenim potencialom,
• Mala Poljska (PL) in Vest (dolina Jiu) (RO) bi lahko do leta 2030 s tehnologijami za čisto energijo počasi razvila možnosti za zaposlovanje, vendar bi se potencial teh tehnologij za ustvarjanje delovnih mest lahko v celoti izkoristil šele leta 2050,
• Moravska-Šilezija (CZ) in Šlezija (PL) imata omejeno zmožnost, da delovna mesta, povezana s premogom, v celoti nadomestita z zaposlovanjem v sektorju tehnologij za čisto energijo.

40 S sredstvi EU se običajno ne subvencionirajo večji projekti za namestitev dovršenih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, saj naj bi ti danes ustvarjali zadostne tokove prihodkov in ne bi dobili nepovratnih sredstev¹⁹. S skladi ESI se tako običajno podpirajo namestitve manjših naprav. To je potrdila analiza porabe ESRR v sedmih izbranih regijah, ki jo je opravilo Sodišče in iz katere je razvidno, da se ta sredstva večinoma uporabljajo za namestitev novih naprav s sončnimi paneli. Dolina Jiu (RO) ni financirala naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, štiri izbrane regije pa so za obnovljive vire energije porabile manj kot 1 % svojih pogodbenih sredstev iz ESRR. Šlezija (PL) je sklenila pogodbe za največji delež porabe ESRR za obnovljive vire energije, in sicer za približno 3 %, kar bo glede na poročilo za leto 2020, navedeno v prejšnjem odstavku, zagotovilo nove zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov in pomenilo 2,3 % potencialne tehnične zmogljivosti za regijo.

41 Načelo EU „energijska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni obravnavanje energijske učinkovitosti pred vlaganjem v dodatno oskrbo z energijo. V revidiranih regijah se je poraba iz ESRR za projekte varčevanja z energijo v javni infrastrukturi, obstoječem stanovanjskem fondu, MSP in velikih podjetjih gibala od 2,4 % porabe iz ESRR, za katero so bile sklenjene pogodbe, v Palencii in Leonu (ES) do 15 % v Asturiji (ES).

42 Sodišče je pričakovani učinek teh ukrepov za energijsko učinkovitost, ki jih financira EU, lahko ugotovilo le za Moravsko-Šlezijo (CZ), kjer naj bi se s projekti za obdobje 2014–2020 ustvarili letni prihranki energije, ki pomenijo skoraj 5 % skupne letne porabe toplote v regiji. Za Šlezijo (PL) in Malo Poljsko (PL) so organi predložili podatke o učinku regionalnih programov, ne pa tudi nacionalnih. V teh dveh regijah naj bi prihranki energije s projekti, ki jih financira EU, znašali manj kot 3 % letne porabe toplote in manj kot 1 % letne porabe električne energije. Preostale regije v vzorcu Sodišču niso zagotovile dovolj popolnih podatkov za pripravo ocene.

43 Sodišče je v svojem poročilu o energijski učinkovitosti v podjetjih ugotovilo tudi, da bodo projekti za energijsko učinkovitost, ki jih financira EU, le malo prispevali k ciljem EU²⁰. Študija Evropske komisije iz leta 2020²¹ kaže, da večina prihrankov energije na nacionalni ravni²² izhaja iz obveznosti glede energijske učinkovitosti ali obdavčitve energije.

EU je nedavno znatno povečala svojo podporo prehodu premogovniških regij

44 Komisija je decembra 2017 napovedala začetek pobude za premogovniške regije v prehodu s proračunom v višini 3,1 milijona EUR. Pobuda je vključevala odprto platformo, ki je združevala vse zadevne deležnike ter je bila namenjena spodbujanju izmenjave znanja in izkušenj med premogovniškimi regijami. Zagotavljala je tudi tehnično pomoč sedmim specifičnim premogovniškim regijam (med drugim Asturiji (ES), Šleziji (PL), Mali Poljski (PL) in dolini Jiu (RO)). Komisija je junija 2020 vzpostavila platformo za pravični prehod, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih s platformo pobude za premogovniške regije v prehodu. V poročilih, ki jih je objavilo Skupno raziskovalno središče²³, je opredeljenih več teh regij, opisan pa je tudi njihov profil.

45 Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala mehanizem za pravični prehod, ki bi bil osredotočen na regije in sektorje, ki jih je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel in ki so odvisni od fosilnih goriv, vključno s premogom, šoto in naftnim skrilavcem, ter od industrijskih postopkov z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov (regije, ki jih je prizadel prehod). Mehanizem sestavljajo trije stebri:

• Sklad za pravični prehod²⁴ z 19,3 milijarde EUR, namenjenih predvsem za nepovratna sredstva, ki se izvaja z deljenim upravljanjem med Komisijo in državami članicami (glej sliko 11),
• program za pravični prehod, ki zagotavlja proračunska jamstva v okviru programa InvestEU za privabljanje zasebnih naložb,
• instrument za posojila v javnem sektorju, pri katerem bi se posojila EIB kombinirala z nepovratnimi sredstvi EU.

46 Sodišče je v mnenju²⁵ o predlogih Komisije za uredbo o Skladu za pravični prehod poudarilo, da Komisija ni izvedla celovite analize tega, kaj je bilo v teh regijah v preteklosti doseženo s sredstvi EU, niti o njihovih preostalih potrebah. Poudarilo je tudi pomen usklajevanja in dopolnjevanja različnih virov financiranja ter zlasti tveganje, da bodo sredstva, namenjena zmanjšanju socialno-ekonomskih in okoljskih stroškov prehoda, porabljena, ne da bi do prehoda dejansko prišlo, saj nekatere regije ne bodo preoblikovale svojih ogljično intenzivnih panog. To tveganje je zaradi omejenega časovnega okvira programa še večje. Obveznosti za sredstva iz instrumenta EU za okrevanje v višini 10,87 milijarde EUR bodo morale biti prevzete do konca leta 2023, sredstva pa porabljena do konca leta 2026.

47 Območni načrti za pravični prehod so osrednji element izvajanja Sklada za pravični prehod. Avgusta 2022 je bilo odobrenih deset območnih načrtov za pravični prehod. Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 in njeni učinki na trg energije lahko povzročijo tudi zamude pri prehodu s premoga in vplivajo na izvajanje načrtov za prehod.

48 V uredbi o Skladu za pravični prehod je določenih več elementov, ki jih morajo države članice opisati v svojih načrtih za pravični prehod, vključno s procesom prehoda na nacionalni ravni, izzivi prehoda v najbolj prizadetih regijah in pričakovanim prispevkom Sklada za pravični prehod²⁶. V delovnem dokumentu služb Komisije o območnih načrtih za pravični prehod²⁷ je predstavljeno stališče služb Komisije o zahtevah glede načrtovanja programov. Kar zadeva pogoje za sprejetje načrtov, so v dokumentu opisani primeri, v katerih naj bi Komisija predvidoma sprejela ali zavrnila predloge držav članic. Ti pogoji bi lahko delno zmanjšali nekatera tveganja, opredeljena v mnenju Sodišča, vendar je bilo v času revizije prezgodaj za oceno, kako bi se ti pogoji uporabljali v praksi.

Kljub splošnemu napredku je premog v nekaterih državah članicah še vedno pomemben vir emisij toplogrednih plinov

49 Sodišče je preučilo razvoj emisij toplogrednih plinov iz premoga. Ocenilo je, ali:

• se uporaba premoga za proizvodnjo električne energije in toplote (in s tem povezanih emisij CO₂) zmanjšuje skladno z upadom proizvodnje termalnega premoga v EU,
• so na voljo zanesljive ocene emisij metana iz aktivnih in opuščenih premogovnikov, skupaj s pravili in spodbudami za omejitev emisij metana iz zaprtih rudnikov.

Emisije CO₂, ki nastajajo pri zgorevanju premoga, so se zmanjšale, vendar je bil premog iz domačih virov včasih nadomeščen z uvoženim ali drugimi fosilnimi gorivi

50 V EU27 so se emisije CO₂, povezane z uporabo premoga za proizvodnjo električne energije in toplote, med letoma 1990 in 2020 zmanjšale za 59 %. S slike 12 je razvidno, da je bil leta 2020 delež bruto proizvodnje električne energije in toplote iz premoga v šestih državah članicah EU še vedno nad 15 %. V šestih državah članicah EU, ponazorjenih na sliki 12, je zgorevanje premoga za proizvodnjo električne energije in toplote v letu 2020 povzročilo med 9 % in 32 % njihovih skupnih emisij toplogrednih plinov (brez emisij in ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter emisij iz mednarodnega letalstva)²⁸.

51 Delež električne energije in toplote, proizvedene iz premoga v celotni EU, se je med letoma 2013 in 2020 zmanjšal za 11 odstotnih točk, in sicer s 25 % na 14 %. Delež električne energije in toplote, proizvedene iz obnovljivih virov energije, se je v istem obdobju povečal za 11 odstotnih točk, povečal pa se je tudi delež električne energije in toplote, proizvedene iz zemeljskega plina, in sicer za 4 odstotne točke (glej sliko 1). Sodišče je v regijah, vključenih v revizijo, in v zadevnih državah članicah na splošno ugotovilo, da premog ni bil nadomeščen le s trajnostnimi viri energije.

• Na Češkem se je proizvodnja črnega premoga v Moravski-Šleziji (CZ) med letoma 2014 in 2019 zmanjšala za 60 %. Zaradi povečanega uvoza črnega premoga so se na Češkem emisije CO₂, ki jih povzroča zgorevanje črnega premoga, zmanjšale le za 32 %.
• V Lužici (DE) so aktivni rudniki proizvedli več premoga, da bi tako pokrili izgubljeno proizvodnjo rudnika v Cottbusu, ki je bil zaprt.
• V Španiji so se emisije CO₂ zaradi zgorevanja premoga za proizvodnjo električne energije in toplote med letoma 2013 in 2019 zmanjšale za 63 %. Vendar se je približno 40 % tega zmanjšanja emisij CO₂ izravnalo s povečano uporabo zemeljskega plina.
• Na Poljskem se je proizvodnja črnega premoga med letoma 2014 in 2020 zmanjšala za 25 %, medtem ko se je uporaba zmanjšala le za 15 %, saj je bila domača proizvodnja delno nadomeščena z uvozom.
• V dolini Jiu (RO) se je zmanjšanje proizvodnje premoga delno izravnalo s povečanim uvozom zemeljskega plina.

52 Na sliki 13 so prikazane države članice EU, ki so uvozile največ premoga, od katerega je črni premog leta 2019 znašal 91,5 %. Nemčija in Poljska sta v zadnjih 15 letih znatno povečali uvoz premoga, medtem ko se v preostalih državah članicah EU uvoz premoga na splošno zmanjšuje.

Države članice doslej niso namenjale veliko pozornosti emisijam metana iz zaprtih in opuščenih premogovnikov

53 S slike 14 je razvidno, da je Poljska daleč največja povzročiteljica emisij metana iz pridobivanja premoga in ravnanja z njim, sledita ji Romunija in Češka, kar skupaj pomeni 89 % vseh tovrstnih emisij metana²⁹. Z diagrama je razvidno tudi, da k emisijam metana največ prispevajo aktivni podzemni rudniki. Ker se koncentracije metana v teh rudnikih iz zdravstvenih in varnostnih razlogov stalno preverjajo, se ocene emisij metana, sporočene v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov za aktivne podzemne rudnike, štejejo za zanesljive.

54 Emisij iz površinskih rudnikov ni mogoče stalno meriti, saj se razpršijo po velikem območju. Zato se v okviru pristopa za najbolj natančno oceno ta izračuna tako, da se količina premoga, pridobljenega v vsakem aktivnem rudniku, pomnoži s faktorjem emisij. Ocene emisij metana iz zaprtih in opuščenih podzemnih rudnikov so najmanj natančne, saj v teh zaprtih rudnikih ni stalnega merjenja metana, ki bi omogočalo izračun zanesljivejših faktorjev emisij. V študiji iz leta 2020³⁰ je bilo napovedano, da se bo delež emisij metana v celotnem premogovništvu iz zaprtih (ne poplavljenih) in opuščenih rudnikov v prihodnosti znatno povečal, predvsem zaradi manjših emisij iz aktivnih rudnikov in globljih jaškov v nedavno zaprtih rudnikih.

55 Nekatere države članice, vključno s Češko, Nemčijo in Poljsko, so uvedle spodbude v obliki subvencij, državne pomoči in davčnih olajšav za naložbe v sisteme, ki uporabljajo metan iz zaprtih in opuščenih rudnikov za proizvodnjo električne energije in toplote. Vendar se metan iz zaprtih in opuščenih rudnikov za proizvodnjo električne energije uporablja le pri nekaj operativnih projektih v državah, vključenih v revizijo. Izjema pri tem je Nemčija, kjer se izvaja več kot 50 takih projektov³¹.

56 Na ravni EU trenutno ni pravil, ki bi omejevala emisije metana iz pridobivanja premoga in ravnanja z njim. Kljub temu je Komisija z objavo predloga uredbe leta 2021³² sprejela ukrepe za pridobitev boljših informacij o emisijah metana iz aktivnih ter zaprtih in opuščenih premogovnikov ter za zmanjšanje teh emisij. Na sliki 15 so opisani elementi tega predloga, ki so pomembni za sektor premoga.

Zaključki in priporočila

57 Sodišče je pri reviziji ocenilo, ali je v regijah EU, kjer premogovništvo upada, podpora EU v obdobju 2014–2020 uspešno prispevala k socialno-ekonomskemu in energetskemu prehodu. Sodišče ugotavlja, da je bila podpora EU premogovniškim regijam premalo osredotočena na ustvarjanje delovnih mest in energetski prehod in da je imela omejen učinek nanju ter da je premog v nekaterih državah članicah kljub splošnemu napredku še vedno pomemben vir emisij toplogrednih plinov.

58 Prvič, Sodišče je preučilo, ali so imeli odpuščeni premogovniški delavci na voljo ustrezno usposabljanje in pomoč, da bi lažje našli novo zaposlitev. Regionalni organi so lahko v ta namen uporabili nacionalna sredstva in tudi sredstva EU. Sodišče je ugotovilo, da so bili odpuščenim premogovniškim delavcem na voljo tečaji usposabljanja, ki jih je podpiral ESS, vendar so bili podatki o udeležbi te specifične skupine pomanjkljivi. Zaradi na splošno pozitivnih razmer na trgu dela v večini regij, vključenih v obseg revizije Sodišča, se je zmanjšalo tveganje, da odpuščeni premogovniški delavci ostanejo brezposelni (odstavki 26–32).

59 Drugič, Sodišče je ocenilo, ali so države članice skupaj s Komisijo opredelile socialno-ekonomske potrebe premogovniških regij in temu ustrezno usmerjale sredstva. Izbrane premogovniške regije so sredstva EU uporabile na različne načine ter tako obravnavale svoje specifične potrebe, vendar so se pri tem malo osredotočale na socialno-ekonomski in energetski prehod. Sodišče je opazilo, da je večina regij svoje strategije za prehod pripravila proti koncu obdobja 2014–2020.

60 Sodišče je opazilo, da je bilo število delovnih mest, ustvarjenih neposredno v teh regijah z naložbami v okviru ESRR, razmeroma nizko. Sodišče je ugotovilo, da financirani projekti v večini regij v vzorcu niso bistveno vplivali na prihranke energije ali na zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (odstavki 33–43).

61 Komisija je od leta 2018 premogovniškim regijam nudila različne vrste strokovnega znanja in leta 2020 predlagala vzpostavitev Sklada za pravični prehod s sredstvi v višini 19,3 milijarde EUR. Sodišče je v svojem mnenju o predlogih Komisije za uredbo o Skladu za pravični prehod poudarilo, da Komisija ni izvedla celovite analize tega, kaj je bilo v teh regijah v preteklosti doseženo s sredstvi EU, niti o njihovih preostalih potrebah. Sodišče je odkrilo tudi izzive za države članice pri uporabi sredstev, ki so v določenem časovnem okviru na voljo za podporo uspešnemu prehodu. Te slabosti pomenijo tveganje, da bodo sredstva, namenjena zmanjšanju socialno-ekonomskih in okoljskih stroškov prehoda, porabljena, na da bi do prehoda dejansko prišlo. To tveganje se je z rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 še povečalo (odstavki 44–48).

Priporočilo 1 – Preveriti, ali se Sklad za pravični prehod uspešno in učinkovito uporablja za zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost v premogovniških in ogljično intenzivnih regijah

Komisija naj pri odobritvi območnih načrtov in programov za pravični prehod in njihovih sprememb ter pri spremljanju njihovega izvajanja in poročanju o njem preveri, ali so države članice:

1. natančno opredelile načrtovane ukrepe in časovni okvir za prehod s premoga in preoblikovanje ogljično intenzivnih dejavnosti skladno s podnebnimi cilji EU;
2. zagotovile, da načrtovana sredstva ne bodo presegla finančnih potreb, opredeljenih skladno s hitrostjo prehoda;
3. zagotovile dopolnjevanje in usklajevanje med različnimi viri financiranja EU in nacionalnimi viri financiranja.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2022 za sprejetje območnih načrtov in programov za pravični prehod, leto 2026 za spremljanje in poročanje.

62 Poleg navedenega je Sodišče ocenilo, ali se emisije toplogrednih plinov iz premoga zmanjšujejo skladno z upadom proizvodnje premoga v EU. Ugotovilo je, da so se emisije CO₂, ki nastajajo pri zgorevanju premoga, bistveno zmanjšale, vendar je bil premog iz domačih virov včasih nadomeščen z uvoženim ali drugimi fosilnimi gorivi. Leta 2020 je bil delež bruto proizvodnje električne energije in toplote iz premoga v šestih državah članicah EU še vedno nad 15 %.

63 Sodišče je ugotovilo tudi, da poročanje o emisijah metana iz zaprtih in opuščenih rudnikov ni bilo dovolj zanesljivo ter da se, razen v Nemčiji, metan iz teh rudnikov le malo uporablja. Poročanje o teh emisijah in njihovo zmanjševanje trenutno nista dobro zakonsko regulirana, toda s predlogom Komisije, objavljenem decembra 2021, naj bi se ta vprašanja obravnavala (odstavki 49–56).

Priporočilo 2 – Deliti dobro prakso za merjenje in obvladovanje emisij metana

Komisija naj na podlagi predloga uredbe o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju iz leta 2021 zbira in deli primere dobre prakse držav članic pri merjenju in obvladovanju emisij metana iz zaprtih in opuščenih premogovnikov.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2025.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Joëlle Elvinger, članica Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 21. septembra 2022.

Priloga

Proizvodnja in poraba premoga v EU

(v tisočih ton)

Kratice in okrajšave

CO₂: ogljikov dioksid

Delci PM_2,5: drobni delci

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS: Evropski socialni sklad

JRC: Skupno raziskovalno središče

NEPN: nacionalni energetski in podnebni načrti

OP: operativni program

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

SPP: Sklad za pravični prehod

SWOT: prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti

Glosar

Analiza SWOT: ocena prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti subjekta, jurisdikcije ali programa.

Državna pomoč: neposredna ali posredna državna podpora za podjetje ali organizacijo, zaradi česar je ta v ugodnejšem položaju kot konkurenti.

Evropski strukturni in investicijski skladi: pet glavnih skladov EU, ki so bili v obdobju 2014–2020 skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v celotni EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Evropski zeleni dogovor: strategija EU za rast, sprejeta leta 2019, s katero naj bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna.

Mala in srednja podjetja (MSP): podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov EUR, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega skupno 43 milijonov EUR.

NUTS: Nomenclature des unités territoriales statistiques – sistem razvrščanja regij EU v tri skupine po velikosti prebivalstva, ki se uporablja za statistične namene in oblikovanje regionalne politike, pri čemer je NUTS 1 največja, NUTS 3 pa najmanjša regija.

Ogljično intenzivne regije: regije, v katerih se fosilna goriva veliko uporabljajo za proizvodnjo električne energije, ogrevanje ali v industrijskih procesih, kar povzroča visoko raven emisij toplogrednih plinov.

Operativni program: osnovni okvir za izvajanje kohezijskih projektov, ki jih financira EU v določenem obdobju. Odraža prioritete in cilje, določene v partnerskih sporazumih med Komisijo in posameznimi državami članicami.

Pariški sporazum: leta 2015 podpisan mednarodni sporazum o omejitvi globalnega segrevanja na manj kot 2 °C in močnih prizadevanjih za omejitev na 1,5 °C.

Partnerski sporazum: sporazum med Komisijo in državo članico ali tretjo državo v okviru programa porabe EU, v katerem so na primer določeni strateški načrti, naložbene prioritete, pogoji trgovanja ali določbe v zvezi z razvojno pomočjo.

Podnebna nevtralnost: razmere, v katerih človekove dejavnosti nimajo neto vpliva na podnebje.

Termalni premog: premog, ki se uporablja predvsem v elektrarnah za proizvodnjo električne energije in toplote.

Toplogredni plin: plin v ozračju, kot je ogljikov dioksid ali metan, ki absorbira in oddaja sevanje, zadržuje toploto ter tako segreva površje Zemlje s t. i. učinkom tople grede.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62373

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62373

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje v zvezi s smotrnostjo ali skladnostjo, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Joëlle Elvinger. Revizijo je vodil član Sodišča Nikolaos Milionis, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Kristian Sniter, ataše v njegovem kabinetu Matteo Tartaggia, vodilni upravni uslužbenec Emmanuel Rauch, vodja naloge Jindřich Doležal ter revizorji Gareth Roberts, Kurt Bungartz, Krzysztof Zalega, Pekka Ulander, Maria Eulàlia Reverté I Casas in Mihaela Vacarasu. Grafično podporo je zagotovila Marika Meisenzidahl, jezikovno pa sta zagotovila Richard Moore in Fiona Urquhart.

Od leve proti desni: Kristian Sniter, Emmanuel Rauch, Maria Eulàlia Reverté I Casas, Nikolaos Milionis, Matteo Tartaggia, Pekka Ulander, Jindřich Doležal.

Končne opombe

¹ Eurostat.

² Evropska komisija – JRC, Recent trends in EU coal, peat and oil shale regions, 2021, str. 61.

³ Evropska komisija – JRC, Recent trends in EU coal, peat and oil shale regions, 2021, str. 2–4.

⁴ Evropska komisija – JRC, Recent trends in EU coal, peat and oil shale regions, 2021, str. 50 in 65.

⁵ Cortes-Ramirez in drugi, BMC Public Health, Mortality and morbidity in populations in the vicinity of coal mining: a systematic review, 2018, str. 1.

⁶ EEA, Air quality in Europe 2021, 2021.

⁷ EEA, evidenca emisij, pripravljena na podlagi direktive o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij, podatki za leto 2019.

⁸ EEA, Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2019 and inventory report 2021, 2021.

⁹ EEA, Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2019 and inventory report 2021, 2021, str. 344.

¹⁰ Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (UL L 205, 2.8.2002, str. 1).

¹¹ Jonek-Kowalska, Izabela, State aid and competitiveness of the hard coal mining industry in the European Union, 2014.

¹² Sklep Sveta z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24).

¹³ Členi 1, 2 in 4 Uredbe (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

¹⁴ Izjava izvršnega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa o vojni v Ukrajini in vplivu na podnebno in energetsko politiko EU v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, 7. marec 2022.

¹⁵ Evropska komisija – JRC, Clean energy technologies in coal regions: Opportunities for jobs and growth: Deployment potential and impacts, 2020, str. 5.

¹⁶ Evropska komisija, Regional profile Jiu Valley, pobuda za premogovniške regije v prehodu, 2020.

¹⁷ Člena 3 in 14 Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

¹⁸ Evropska komisija – JRC, Clean energy technologies in coal regions: Opportunities for jobs and growth, 2020, str. 5 in 6.

¹⁹ Člen 61Uredbe (EU) št. 1303/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

²⁰ Posebno poročilo 02/2022: Energijska učinkovitost v podjetjih: nekoliko prihranka energije je, vendar obstajajo slabosti pri načrtovanju in izbiri projektov, odstavki 117–120.

²¹ Evropska komisija, Ocena napredka držav članic pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev povečanja energijske učinkovitosti do leta 2020 in izvajanju Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti v skladu s členom 24(3) Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti za leto 2019, 2020; slika 3, COM(2020) 326 final.

²² Prihranki na podlagi člena 7 direktive o energetski učinkovitosti.

²³ Evropska komisija – JRC, EU coal regions: opportunities and challenges ahead, 2018.Clean energy technologies in coal regions: Opportunities for jobs and growth, 2020. European Commission – JRC, Recent trends in EU coal, peat and oil shale regions, 2021.

²⁴ Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

²⁵ Mnenje št. 5/2020 o predlogih Komisije 2020/0006 (COD) z dne 14. januarja 2020 in 28. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod.

²⁶ Člen 11Uredbe (EU) 2021/1056.

²⁷ Delovni dokument služb Komisije o območnih načrtih za pravični prehod, SWD(2018) 275 final.

²⁸ EEA, Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2020 and inventory report 2022, 2022, str. 80 in 102.

²⁹ EEA, Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2019 and inventory report 2021, 2021, str. 346.

³⁰ N. Kholod in drugi, Global methane emissions from coal mining to continue growing even with declining coal production, Journal of Cleaner Production, zvezek 256, 120489, 2020.

³¹ Podatkovna zbirka o metanu iz premogovništva, ki jo je na zahtevo pododbora za premog svetovne pobude za metan razvila ameriška agencija za varstvo okolja v okviru programa ozaveščanja o premogovnem metanu.

³² Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju in spremembi Uredbe (EU) 2019/942, COM(2021) 805 final.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-8780-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/359031	QJ-AB-22-020-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-8802-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/040128	QJ-AB-22-020-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Sliki 10 in 15 – ikone: slike so bile oblikovane z uporabo virov Flaticon.com, © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.