V žarišču: UKREPI EU ZA ŽENSKE
Februar 2020
Enakost spolov je temeljna vrednota Evropske unije in izvira iz Rimske pogodbe iz leta 1957, ki je vzpostavila načelo enakega plačila za enako delo. Od takrat si EU vztrajno prizadeva za odpravo diskriminacije na podlagi spola in danes je Evropa eno izmed najvarnejših in najpravičnejših območij za ženske na svetu.
Kljub temu sta še vedno potrebna boj za pravice žensk in varstvo teh pravic. Čeprav bi morali biti ženskam v Evropi omogočeni enakost, opolnomočenje in varnost, te pravice za veliko preveč žensk še vedno niso realnost. Statistični podatki kažejo, da so ženske nezadostno zastopane na položajih odločanja v politiki in gospodarstvu ter da še vedno v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški po vsej EU. Nasilje in nadlegovanje na podlagi spola sta še vedno razširjena.
KAJ DELA EU
Cilj EU je ženskam na delovnem mestu omogočiti enake možnosti kot moškim, na primer enako plačilo, ter moškim in ženskam pomagati doseči boljše ravnotežje med delom in drugimi področji življenja. Še ena pomembna prednostna naloga je ustaviti nasilje nad ženskami in dekleti ter spodbujati enakost spolov v EU in po vsem svetu. EU spodbuja tudi enakost spolov na vseh položajih odločanja. Delo Evropske komisije na vseh teh področjih temelji na njenih strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019.
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI IN PLAČILO
Številne ženske še vedno niso popolnoma ekonomsko neodvisne. Ovire pri udeležbi na trgu dela in odgovornost številnih žensk za oskrbo družinskih članov so nekateri razlogi, zakaj se ženske nagibajo k temu, da delajo manj kot moški in v slabše plačanih sektorjih, večkrat prekinejo svojo poklicno pot ter manjkrat in počasneje napredujejo. EU si prizadeva, da bi ženskam zagotovila enake možnosti pri zaposlovanju in enako plačilo.
Leta 2017 je v EU delalo 66,5 % žensk, starih od 20 do 64 let, leta 2010 pa 62,1 %. Stopnja zaposlenosti med moškimi je bila leta 2017 78-odstotna, leta 2010 pa 75,1-odstotna. Načelo enakega plačila je vključeno v Pogodbe EU in predpise o enakosti spolov na trgu dela, v vseh državah članicah pa ostaja izziv, kako zagotoviti, da se bodo predpisi pravilno uporabljali.
Leta 2017 je EU predstavila akcijski načrt za odpravo razlike v plačilu med ženskami in moškimi. Načrt obravnava vprašanja, kot so stereotipi ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poleg tega pa vlade, delodajalce in sindikate poziva, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje poštenega določanja plačila za ženske.
UKREPI EU ZA VEČJO ENAKOST SPOLOV TER BOLJŠE USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Vprašanje enakosti spolov se ne nanaša samo na ženske, temveč tudi na moške. Je v središču evropskega stebra socialnih pravic, katerega cilj so enako obravnavanje in enake možnosti za ženske in moške na vseh področjih. To zajema udeležbo na trgu dela, zaposlitvene pogoje in poklicno napredovanje.
Direktiva, ki jo je EU sprejela leta 2014, določa, da morajo velika podjetja, ki kotirajo na borzi, objaviti informacije o svojem upravnem odboru v zvezi s politiko raznolikosti, kot so informacije o starosti, spolu, izobrazbi in poklicnih izkušnjah članov tega odbora.
Vse v življenju se le ne vrti okrog dela in denarja. Doseganje ravnovesja med delom, skrbjo za zaslužek ter časom zase in za družino je pomembno vprašanje za ženske in moške.
Pobuda Evropske komisije za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja upošteva načelo stebra o enakem obravnavanju in uvaja nove pravice – ali krepi obstoječe na ravni EU in tako prispeva k uravnoteženi razdelitvi odgovornosti za oskrbo med moške in ženske ter zagotavlja podporo pri zaposlovanju žensk. Te pravice zajemajo očetovski, starševski in oskrbovalski dopust ter prožno ureditev dela za starše in oskrbovalce.
Pobuda vsebuje tudi sveženj ukrepov za podporo državam članicam pri zaščiti nosečih delavk in oseb, ki koristijo družinski dopust, pred odpustitvijo, pri boljšem zagotavljanju storitev oskrbe in obravnavi ekonomskih dejavnikov, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu odvračajo od dela.
Zdravstvene težave med ženskami in moškimi se lahko razlikujejo. Cilj tretjega zdravstvenega programa EU je zagotoviti ljudem enake možnosti za dobro zdravje in kakovostno zdravstveno varstvo ne glede na spol.
KAKO EU POMAGA ŽENSKAM V SVETU DELA
EU v raznih programih in politikah porabe upošteva specifične potrebe žensk, Evropski socialni sklad pa vsako leto milijonom ljudi, ki se spoprijemajo z raznovrstnimi izzivi, olajša dostop do zaposlitve.
Specifični ukrepi za pomoč ženskam, da najdejo zaposlitev, zajemajo sheme za prekvalifikacijo ter izboljšanje znanj in spretnosti. Sklad ženskam omogoča tudi, da se vrnejo na delo po prekinitvi poklicne poti, na primer z zagotavljanjem kakovostnega otroškega varstva in individualnim svetovanjem ter ozaveščanjem delodajalcev o izzivih, s katerimi se spoprijemajo ženske. Evropski socialni sklad podpira projekte v vaši državi. Njegove številne uspešne pobude resnično spreminjajo življenje ljudi.
Projekti, financirani v regijah EU, dajejo ženskam nove možnosti z dostopom do financiranja, individualno podporo ali osebnostnim treningom za pomoč pri ustanovitvi podjetja. Programe in projekte lahko najdete tudi v svoji državi ali regiji.
Platforma WEgate je enotna kontaktna točka za ženske, ki želijo ustanoviti podjetje ali razširiti poslovanje, z informacijami o usposabljanju, usmerjanju, svetovanju in mreženju. Preberete lahko tudi, kako vam lahko posojila EU in tvegani kapital omogočijo ustanovitev podjetja ali širitev poslovanja.
EU sprejema tudi ukrepe za večjo udeležbo žensk v digitalnem sektorju z odpravljanjem stereotipov, spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja na področju digitalnih veščin ter zagotavljanjem spodbud več podjetnicam v sektorju. Evropska mreža za ženske na digitalnem področju je bila vzpostavljena leta 2018, dekletom in ženskam v digitalnem sektorju pa omogoča mreženje ter izmenjevanje idej in izkušenj na tem področju. Približno 20 tehnoloških podjetij se je zavezalo zagotavljanju vključujoče delovne kulture in okolja z uravnoteženo zastopanostjo spolov.
EU si prizadeva tudi za odpravo razlik med spoloma na področju raziskav in inovacij. Program Obzorje 2020 na primer raziskovalnim organizacijam in univerzam pomaga pri izvajanju načrtov za enakost spolov. Vsako leto se podeli nagrada EU za inovatorke, in sicer ženskam, ki niso samo odlične raziskovalke in inovatorke, temveč tudi uspešne podjetnice. EU poleg tega sprejema ukrepe za izboljšanje zaposlovanja žensk v drugih sektorjih, kot je promet.
USTAVIMO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. Vendar nasilje nad ženskami in dekleti po svetu narašča. Na številnih območjih odnos do žrtev prispeva k težavi: raziskava Eurobarometer iz leta 2016 je pokazala, da se nasilje nad ženskami v nekaterih državah EU še vedno dopušča in celo upravičuje. Večina žrtev trgovine z ljudmi, o kateri se poroča v EU, so ženske in dekleta. Zakonodaja EU na področju boja proti trgovini z ljudmi predpisuje obveznosti sprejetja ukrepov glede na spol, spremljajo pa jo ukrepi politike in finančni programi za podporo državam članicam.
Vse države članice EU in Evropska unija so podpisale Konvencijo Sveta Evrope (znano tudi kot Istanbulska konvencija) o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Konvencija države obvezuje k preprečevanju in inkriminiranju vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev.
Kampanja EU NON.NO.NEIN moške in ženske spodbuja, da se uprejo nasilju nad ženskami. EU financira tudi projekte za boj proti nasilju na podlagi spola in podporo žrtvam v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo.
Na globalni ravni sta EU in Organizacija združenih narodov v letu 2017 začeli pobudo Spotlight (V žarišču) za odpravljanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. EU jo je podprla s 500 milijoni EUR.
SPODBUJANJE ENAKOSTI IN VAROVANJE VAŠIH PRAVIC
Imate pravice, in če menite, da so vam bile te kršene, lahko ukrepate. Za več informacij o tem, kako se nediskriminacija in enako obravnavanje uporabljata v vaši državi, lahko vzpostavite stik z ustreznim nacionalnim članom evropske mreže nacionalnih organov za enakost, ki je bila vzpostavljena za spodbujanje enotne uporabe zakonodaje EU na teh področjih.
Evropska komisija vsako leto objavi obsežno poročilo o stanju enakosti spolov v EU. Pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov imajo sodbe Sodišča Evropske unije, saj zagotavljajo, da se zakonodaja EU enako razlaga in uporablja v vseh državah EU.
Evropski inštitut za enakost spolov podpira države članice in EU pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje in zagotavljanje enakih možnosti za ženske in moške po vsej Evropi in zunaj nje. Inštitutov indeks enakosti spolov spremlja napredek. Evropska komisija podpira evropske mreže organizacij civilne družbe, vključno z European Women’s Lobby (evropski ženski lobij), Women Against Violence Europe (evropska mreža proti nasilju nad ženskami), European Network for the Work with Perpetrators of Domestic Violence (evropska mreža za delo s storilci nasilnih dejanj v družini) in END FGM European Network (evropska mreža za odpravo pohabljanja ženskih spolovil). Te organizacije v zvezi z vprašanji pravic žensk in enakosti spolov tesno sodelujejo z institucijami EU in vam lahko pomagajo vzpostaviti stik z ustreznimi organizacijami v vaši državi.
NAPREDEK PRI ZASTOPANOSTI ŽENSK V POLITIKI IN PRI ODLOČANJU
EU si prizadeva, da bi ženskam pomagala premagati neformalne omejitve pri njihovem poklicnem napredovanju v gospodarstvu in politiki. V sodelovanju z vladami, podjetji, sindikati in nevladnimi organizacijami tako načrtuje in izvaja dejavnosti za uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih položajih po vsej EU z zbiranjem in razširjanjem informacij ter spodbujanjem dobrih praks.
Decembra 2019 je Ursula von der Leyen postala prva predsednica Evropske komisije. Christine Lagarde je novembra 2019 prevzela funkcijo vodje Evropske centralne banke, s čimer je postala prva predsednica ECB. Emily O’Reilly je evropska varuhinja človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe zaradi slabega upravljanja v institucijah EU.
Predpise, ki urejajo zaposlovanje v institucijah EU, je treba uporabljati brez diskriminacije na podlagi spola, tudi v zvezi s plačilom. Uslužbenci so upravičeni do starševskega ali družinskega dopusta. Evropska komisija svojega osebja pri zaposlovanju ali napredovanju ne diskriminira ter mu zagotavlja spoštljivo in prilagodljivo delovno okolje. Vzpostavljeno ima tudi strategijo za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter dobrega počutja uslužbencev.
Predsednica in članice Evropske komisije
Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije | Margrethe Vestager (izvršna podpredsednica), Evropa, pripravljena na digitalno dobo | Věra Jourová (podpredsednica), Vrednote in preglednost | Dubravka Šuica (podpredsednica), Demokracija in demografija| Marija Gabriel, Inovacije in mladi | Elisa Ferreira, Kohezija in reforme| Stela Kiriakides, Zdravje | Helena Dalli, Enakost | Ylva Johansson, Notranje zadeve | Adina Vălean, Promet | Jutta Urpilainen, Mednarodna partnerstva | Kadri Simson, Energija
Nekdanji predsednik Juncker je določil cilj, v skladu s katerim je bilo treba zagotoviti, da bi bilo do konca mandata njegove Komisije v letu 2019 med uslužbenci Evropske komisije na srednjih in višjih vodstvenih položajih vsaj 40 % žensk. Od oktobra 2019 je na vseh vodstvenih položajih 41 % žensk, leta 2014 pa jih je bilo 30 %.
Zaradi volitev v Evropski parlament se je rahlo povečalo število žensk, na 39,4 %, kar je rekordno visok delež. V sedmih državah članicah so ženske zasedle 50 % ali več sedežev: na Danskem, v Latviji in Luksemburgu, na Malti, v Sloveniji, na Finskem in na Švedskem.
IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA PO VSEM SVETU
Evropska unija si s svojimi politikami, zlasti z okvirom za enakost spolov in krepitev vloge žensk, prizadeva za izboljšanje življenja deklet in žensk po vsem svetu. S tem okvirom želi podpreti države partnerice, zlasti države v razvoju, države, ki se pripravljajo na pristop, in sosednje države, pri doseganju rezultatov na področju enakosti spolov, določenih v akcijskem načrtu EU.
EU si še naprej prizadeva za enakost spolov v razvojnem sodelovanju, tako da jo prednostno obravnava v političnih dialogih in dialogih o politikah s partnerskimi državami. V okviru trgovinskih pogajanj s Čilom je EU na primer prvič predlagala določbe o trgovini in enakosti spolov.
Dvotirni pristop EU se osredotoča na vključevanje načela enakosti spolov in ukrepe glede na spol na številnih področjih: krepitev zmogljivosti za države v razvoju, podpora ženskim organizacijam in razširjanje informacij o enakosti spolov s smernicami, dobrimi praksami in ozaveščanjem.
EU je imela tudi vodilno vlogo pri pogajanjih o vključitvi ciljev na področju enakosti spolov v agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Ti cilji se osredotočajo na odpravo nasilja nad ženskami, priznavanje neplačane oskrbe in domačega dela ter na univerzalen dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic. Poleg tega velja izrecna zaveza k vključevanju načela enakosti spolov v vse cilje in kazalnike trajnostnega razvoja.
EU in njene države članice so zavezane tudi k vključevanju enakosti spolov kot izrazite komponente v vse svoje politike in postopke v odnosih z državami v razvoju. To zavezo uresničujejo v okviru evropskega soglasja o razvoju iz leta 2017. Med glavnimi cilji so krepitev dialoga o politikah za opolnomočenje žensk in deklet, ozaveščanje o njihovi pomembni vlogi pri razvoju in spremembah ter povečanje ciljno usmerjenih ukrepov za enakost spolov.
EU je v zadnjih dveh letih več kot 1,5 milijona deklet in žensk podprla s storitvami varstva in oskrbe zaradi pohabljanja spolnih organov. Posledično je 3 000 skupnosti, ki zajemajo 8,5 milijona ljudi, javno izjavilo, da bodo to prakso opustile.
EU priznava tudi dosežke žensk, ki se borijo za pravice žensk po vsem svetu. Preživeli žrtvi Islamske države Nadia Murad in Lamija Aji Bašar ter pakistanska aktivistka za izobraževanje deklet Malala Jousafzai so prejele nagrado Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament.
Poleg tega morajo države kandidatke, ki si prizadevajo za članstvo v EU, v celoti sprejeti temeljno načelo o enakosti spolov ter si prizadevati za vključitev zakonodaje EU s tega področja v svoje strukture. To ostaja prednostna naloga procesa širitve.
