Pravilnost porabe v kohezijski politiki EU: Komisija vsako leto razkrije najnižjo ocenjeno stopnjo napake, ki ni dokončna

Povzetek

I Kohezija je eden največjih delov proračuna EU. Sodišče meni, da je to tudi področje z visokim tveganjem za nepravilne odhodke. Ključni element Komisije pri razkritju in spremljanju, ali so odhodki na tem področju skladni s pravnimi določbami, je ustrezna in zanesljiva ocenjena stopnja napake na področju kohezije. Je tudi podlaga za sprejetje potrebnih popravljalnih ukrepov.

II Informacije o pravilnosti na področju kohezije temeljijo na delu revizijskih organov držav članic ter naknadnem preverjanju in oceni njihovega dela in rezultatov, ki ju opravi Komisija. Rezultati tega revizijskega dela so predstavljeni v letnih poročilih zadevnih generalnih direktoratov o dejavnostih ter letnem poročilu Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja kot ključni kazalnik smotrnosti za ocenjeno stopnjo napake pri odhodkih zadevnih programov.

III Sodišče je v svojih letnih poročilih že poudarilo, da se zaradi slabosti, ki jih je odkrilo v delu revizijskih organov, ne more popolnoma zanašati na nanj. Glavni cilj te revizije je bil torej oceniti, ali se z revizijskimi procesi Komisije ta omejitev izravna in ali ji ti omogočajo, da v letnih poročilih o dejavnostih ter letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja razkrije ustrezno in zanesljivo oceno stopnje napake pri porabi za kohezijo.

IV V ta namen je Sodišče preučilo procese in postopke Komisije za sprejetje zaključnega računa in za oceno pravilnosti odhodkov, povezanih z zaključnim računom, ki so podlaga za preverjanje in potrjevanje letnih stopenj preostale napake, o katerih poročajo revizijski organi. Preučilo je tudi način, kako Komisija pripravlja in predstavlja informacije o pravilnosti v letnih poročilih o dejavnostih ter letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

V Generalni direktorati ključne kazalnike smotrnosti sicer predstavljajo kot svojo najboljšo oceno stopnje napake, vendar pa Sodišče na splošno ugotavlja, da niso dokončni in pomenijo najmanjšo stopnjo napake na ravni generalnega direktorata ter posledično v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

VI Komisija v skladu z regulativnim okvirom sprejme zaključne račune držav članic, ne da bi upoštevala pravilnost z njimi povezanih odhodkov. Tako se 10-odstotno zadržanje plačil, ki je bilo uvedeno z namenom varovanja proračuna EU, sprosti tudi v primerih, ko revizijski organi držav članic potrdijo preostalo napako nad 2-odstotnim pragom pomembnosti in ko je treba preglede pravilnosti, ki jih opravlja Komisija, še dokončati.

VII Komisija pri svojih dokumentacijskih pregledih sicer preverja doslednost informacij o pravilnosti, vključenih v svežnje zagotovil, vendar ti pregledi niso zasnovani za odkrivanje dodatnih neupravičenih odhodkov, kar omejuje njihovo dodano vrednost.

VIII Ti dokumentacijski pregledi prispevajo k pristopu Komisije za izbiro revizijskih organov za njene revizije skladnosti, ki temelji na tveganju. Vendar Komisija ni vedno izbrala revizijskih organov z najvišjo oceno tveganja in ni zadostno dokumentirala utemeljitve za izbiro teh organov.

IX Revizije skladnosti, v katerih Komisija pregleduje upravičenost operacij, so najpomembnejši element za njeno oceno dela revizijskega organa in z njim povezanih rezultatov. Čeprav je Komisija pri revizijah skladnosti, ki jih je Sodišče pregledalo, odkrila številne neodkrite napake, je svoje končne rezultate revizije v fazi nadaljnje obravnave z državami članicami pogosto spreminjala. Poleg tega je Komisija v primerih, ki jih je pregledalo Sodišče, odkrila veliko neodkritih napak Glede na to in omejen vzorec operacij, ki jih je Komisija pregledala, obstaja verjetnost, da so v preostalem vzorcu revizijskega organa, ki ga Komisija ni pregledala, še druge vrste napak. To pomeni, da je preostala skupna stopnja napake najmanjša stopnja na ravni programa.

X Komisija o rezultatih svojega dela poroča v letnih poročilih o dejavnostih kot o ključnem kazalniku smotrnosti. Ta kazalnik je sicer najboljša ocena Komisije o stopnji napake, vendar Sodišče meni, da ključni kazalniki smotrnosti, ki so jih objavili generalni direktorati, pomenijo najmanjšo stopnjo napake. To je posledica tega, da je v revizijah skladnosti zajetih malo operativnih programov in operacij, inherentnih omejitev dokumentacijskih pregledov Komisije in drugih vprašanj v zvezi z njenim revizijskim delom. Sodišče meni tudi, da so objavljeni ključni kazalniki smotrnosti začasni, saj še niso dokončni.

XI Da bi Komisija izboljšala poročanje o informacijah o pravilnosti na področju kohezije za novo programsko obdobje, ji Sodišče priporoča, naj:

• predlaga zakonodajno revizijo, s katero bi zagotovila, da je zadržanje plačil, preden se ta sprostijo, ustrezno zaščiteno s pravnim okvirom,
• izboljša svoje revizijsko delo, revizijsko dokumentacijo in postopek pregleda ter
• okrepi glavne elemente informacij o pravilnosti iz letnih poročil o dejavnostih.

Sodišče priporoča tudi, naj osrednji službi v zvezi s pripravo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja od zanj odgovornega organa, tj. kolegija komisarjev, prejmeta navodila.

Uvod

Kohezija, pomembno področje porabe EU z dvema ciklusoma kontrol

01 Kohezijska politika, ki se osredotoča na zmanjševanje razvojnih razlik med različnimi državami članicami in regijami EU, je bistven del proračuna EU. Izvaja se v okviru večletnih operativnih programov, ki jih države članice običajno predložijo na začetku vsakega programskega obdobja. Na sliki 1 so za zadnjih pet let prikazani precejšnji zneski, povezani s porabo za kohezijo v programskem obdobju 2014–2020.

02 Razdelek 2 večletnega finančnega okvira za programsko obdobje 2021–2027, ki zajema dva ločena podrazdelka večletnega finančnega okvira, tj. podrazdelek 2a – Evropska ekonomska, socialna in teritorialna kohezija in podrazdelek 2b – Odpornost in vrednote, pomeni 35 % proračuna EU in je postal največje področje porabe. Proračun za podrazdelek 2a večletnega finančnega okvira, ki ustreza proračunu za kohezijo v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, v obdobju 2021–2027 znaša 372,6 milijarde EUR.

03 Sodišče je odhodke za kohezijo v svojem letnem revizijskem poročilu ocenilo kot odhodke z visokim tveganjem zato, ker so pravila zapletena, večina odhodkov pa temelji na povračilu stroškov, ki jih prijavijo upravičenci sami^[1]. Sodišče v okviru letnega revizijskega dela v zvezi z izjavo o zanesljivosti za kohezijo vedno znova odkrije pomembno stopnjo napake. Zaradi tega in zaradi znatnega obsega porabe je potreben zanesljiv sistem kontrol in zagotovil, s katerim se lahko zagotavlja pravilnost odhodkov za kohezijo ter ustrezna in zanesljiva ocena dejanske stopnje napake na tem področju.

04 Okvir kontrol in zagotovil, ki se uporablja za zagotavljanje informacij o pravilnosti za kohezijo, je bil revidiran za programsko obdobje 2014–2020. Z njim je začela Komisija letno sprejemati odhodke za kohezijo, ki jih predložijo države članice, s čimer se dopolnjujejo ureditve za zaključitev ob koncu programskega obdobja. Z okvirom je bil uveden tudi letni kazalnik preostalega tveganja, ki je znan kot skupna stopnja preostale napake. Ta stopnja pomeni oceno nepravilnih odhodkov, ki ostanejo v zaključnih računih operativnih programov po upoštevanju učinka vseh kontrolnih postopkov, izterjav in popravkov, ki so jih izvedli organi držav članic.

05 Okvir kontrol in zagotovil je osredotočen na dva ciklusa kontrol: nacionalni ciklus na ravni držav članic in nadaljnji ciklus na ravni Komisije, saj Komisija in organi držav članic skupaj upravljajo izvajanje kohezijske politike in njeno financiranje, s konceptom t. i. deljenega upravljanja.

Nacionalni ciklus kontrol

06 Prvi element okvira kontrol in zagotovil je nacionalni ciklus kontrol, prikazan na sliki 2.

07 Prva obrambna linija v nacionalnem ciklusu kontrol za zaščito proračuna EU zajema organe držav članic za potrjevanje in organe upravljanja. Medtem ko organi za potrjevanje skrbijo za zahtevke držav članic za plačila in pripravo njihovega zaključnega računa, so organi upravljanja odgovorni za izbiro operacij, ki so financirane v okviru programov, in za upravljalna preverjanja, s katerimi se zagotavlja, da upravičenci prejmejo povračilo samo za pravilne odhodke. Število napak, odkritih z revizijskim delom Komisije in Sodišča kaže, da se z vzpostavljenimi kontrolami še ne zmanjšuje zadosti veliko tveganje napake pri delovanju na tem področju. Sodišče je v letnem poročilu poročalo, da to velja zlasti za organe upravljanja, katerih preverjanja so neuspešna pri preprečevanju ali odkrivanju nepravilnosti v odhodkih, ki so jih prijavili upravičenci^[2].

08 Druga obrambna linija so revizijski organi držav članic, ki izvajajo letne revizije zaključnih računov programov in reprezentativnih vzorcev operacij, za katere so bili izdatki prijavljeni Komisiji. Odgovorni so tudi za ocenjevanje pravilnega delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov. V svojih letnih poročilih o kontroli Komisiji poročajo o odkriti stopnji napake v prijavljenih odhodkih (skupni stopnji napake). Kadar skupna stopnja napake na podlagi njihovega dela presega 2 %, priporočajo popravke, potrebne za zmanjšanje skupne stopnje preostale napake na manj kot 2 %. O izvedbi teh popravkov poročajo Komisiji.

09 Letno poročilo o kontroli je del letnega svežnja zagotovil, v katerem je lahko zajet operativni program ali skupina operativnih programov. Ta sveženj je sklop dokumentov, ki ga vsaka država članica vsako leto predloži Komisiji v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), sestavljajo pa ga zaključni račun, letni povzetek, izjava o upravljanju in revizijsko mnenje revizijskega organa skupaj z letnim poročilom o kontroli. Revizijski organi izdajo revizijsko mnenje o popolnosti, točnosti in verodostojnosti zaključnega računa, zakonitosti in pravilnosti odhodkov v zaključnem računu ter o uspešnem delovanju upravljavskega in kontrolnega sistema. Svežnje zagotovil je treba poslati Komisiji do 15. februarja vsako leto za preteklo obračunsko leto.

Ciklus kontrol, ki jih izvaja Komisija

10 Komisija ima končno odgovornost za zaščito finančnih interesov EU. Komisija začne vsako leto po zaključku nacionalnega ciklusa kontrol izvajati svoj letni ciklus kontrol zaključnih računov in pripravi oceno svežnjev zagotovil, prejetih v zadevnem letu. Na sliki 3 so prikazani ključni koraki, ki se zaključijo s poročanjem o skupni stopnji preostale napake v letnih poročilih o dejavnostih Komisije.

Potrditev zaključnega računa

11 Komisija izvaja administrativne preglede popolnosti in točnosti zaključnega računa. Če Komisija na podlagi ocene sprejme zaključni račun države članice, lahko nato plača letni znesek odhodkov, ki jih dolguje državi članici, vključno z 10 %, ki so bili zadržani pri vmesnih plačilih, uvedenih za zaščito proračuna EU^[3].

Ocena zakonitosti in pravilnosti

12 Komisija želi v skladu s svojo revizijsko strategijo pridobiti razumno zagotovilo, da je skupna stopnja preostale napake za vsak operativni program pod 2 %. V ta namen Komisija z dokumentacijskim pregledom najprej oceni informacije o pravilnosti v letnih poročilih o kontroli, ki jih pripravijo revizijski organi. Za svojo oceno tveganja uporablja tudi informacije, pridobljene med dokumentacijskimi pregledi in v okviru prejšnjega revizijskega dela, ter svojo oceno revizijskih poročil o sistemih, ki jih uporabljajo revizijski organi, da bi izbrala tiste revizijske organe in operativne programe, za katere se bo izvajala revizija skladnosti na kraju samem.

13 Revizije skladnosti so osredotočene predvsem na ponovno izvajanje revizij operacij na ravni revizijskih organov in največ prispevajo k zagotovilu Komisije. Z revizijami skladnosti se ocenjuje zanesljivost dela revizijskega organa za pripravo revizijskega mnenja in izračuna skupne stopnje preostale napake. Komisija po potrebi prilagodi skupno stopnjo preostale napake in zahteva dodatne finančne popravke, ki so ukrepi za zaščito proračuna EU pred nepravilnimi odhodki z umikom ali izterjavo teh odhodkov.

14 Komisija kot ključni kazalnik smotrnosti (ključni kazalnik smotrnosti 5) izračuna tehtano povprečje prilagojenih skupnih stopenj preostale napake. Ključni kazalnik smotrnosti 5 je glavni kazalnik pravilnosti, o katerem se poroča v letnih poročilih o dejavnostih. Nazadnje Komisija v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja konsolidira ključne kazalnike smotrnosti GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (EMPL) ter GD za regionalno in mestno politiko (REGIO), da bi izračunala svojo oceno stopnje napake pri odhodkih za kohezijo (t. i. tveganje ob plačilu).

Dosedanje delo Sodišča kaže, da se to ne more vedno zanašati na stopnje napake, ki jih sporočijo revizijski organi

15 V štirih letih, v katerih je Sodišče pregledalo odhodke za obdobje 2014–2020, je odkrilo dodatne napake v operacijah, ki so jih predhodno revidirali revizijski organi. Sodišče se zato ni moglo strinjati z ugotovitvami revizijskih organov, da so bile skupne stopnje preostale napake za polovico revidiranih svežnjev zagotovil, ki pomenijo tudi polovico revidiranih odhodkov, nižje od 2 %. Na podlagi te ugotovitve je Sodišče prišlo do zaključka, da se ne more vedno zanašati na stopnje napake, ki jih sporočijo revizijski organi Na sliki 4 so prikazani rezultati Sodišča v preteklih letih^[4].

16 Stopnje napake, sporočene v letnih poročilih GD REGIO in GD EMPL o dejavnostih ter združene v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, so zato lahko zanesljive le, če se lahko te omejitve v delu revizijskih organov izravnajo s ciklusom kontrol, ki ga opravi Komisija. To je predmet tega poročila. Komisija bi lahko rezultate revizije Sodišča upoštevala kot pomemben prispevek pri oblikovanju svojega revizijskega dela za programsko obdobje 2021–2027.

Obseg revizije in revizijski pristop

17 V reviziji Sodišča je zajet okvir kontrol in zagotovil za obdobje 2014–2020, na podlagi katerega je bilo Komisiji omogočeno, da za vsako obračunsko leto poroča o letnem preostalem tveganju napake. Sodišče si je zastavilo vprašanja, ali Komisija:

• izvaja zadostno in ustrezno revizijsko delo, da izračuna zanesljivo in relevantno letno preostalo tveganje napake za vsak sveženj zagotovil,
• v letnih poročilih vsakega generalnega direktorata o dejavnostih razkriva zanesljivo letno preostalo tveganje napake (ključni kazalnik smotrnosti 5),
• v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja predstavlja zanesljivo letno stopnjo napake za kohezijo (tveganje ob plačilu).

18 Sodišče je ocenilo ustrezne procese in postopke za sprejetje zaključnega računa, oceno pravilnosti odhodkov, povezanih z zaključnim računom svežnjev zagotovil, ter način, kako Komisija pripravlja in predstavlja informacije o pravilnosti v poročilih o dejavnostih ter letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

19 V ta namen je analiziralo delo, ki ga je Komisija opravila za izračun skupne stopnje preostale napake za dva glavna generalna direktorata za kohezijo, tj. GD REGIO in GD EMPL, ter na agregirani ravni v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja:

• za deset svežnjev zagotovil – pet iz vsakega generalnega direktorata – je Sodišče analiziralo dokumentacijske preglede, opravljene za obračunska leta 2015/2016, 2016/2017 in 2017/2018,
• Izbralo je deset zaključenih revizij skladnosti – ponovno pet za vsak generalni direktorat –, ki jih je Komisija izvedla za obračunski leti 2016/2017 in 2017/2018,
• Sodišče je za vsako izbrano revizijo skladnosti vzelo eno operacijo, ki jo je revidirala Komisija, in podrobno pregledalo revizijsko datoteko,
• Sodišče je pregledalo finančne popravke, narejene na podlagi 26 revizij skladnosti, izvedenih v letu 2018.

20 Sodišče je iz obsega revizije izključilo delo, ki ga je Komisija opravila za obračunsko leto 2018/2019, saj ciklus kontrol za navedeno leto v času revizije še ni bil zaključen. Zato se je osredotočilo predvsem na delo Komisije za obračunski leti 2016/2017 in 2017/2018.

Opažanja

Z novimi pravnimi določbami so obravnavane nekatere omejitve pri sprejetju zaključnega računa, vendar ob sprostitvi zadržanja plačil nekatera tveganja ostajajo

21 S pregledom vzorca desetih svežnjev zagotovil, ki ga je opravilo Sodišče, je bilo potrjeno, da Komisija v skladu s pravnimi določbami izvaja ciljno usmerjeno delo v zvezi z zaključnimi računi, ki jih pošljejo države članice, in jih sprejme, ko revizijski organ predloži revizijsko mnenje brez pridržka o njihovi popolnosti, točnosti in verodostojnosti, razen če ima Komisija na voljo specifične dokaze, da je to revizijsko mnenje nezanesljivo. Stopnja napake ni dejavnik pri odločitvi za sprejetje. Zato Komisija sprosti prvotno 10-odstotno zadržanje plačil, tudi če ima dokaze, da odhodki v zaključnem računu vsebujejo pomembno stopnjo napake – skupno stopnjo preostale napake nad 2 %. S pravnimi določbami, ki veljajo za postopek sprejetja zaključnih računov, tako ni mogoče doseči splošnega cilja zaščite proračuna EU, dokler ocena pravilnosti ni zaključena. Ta omejitev je ponazorjena v okviru 1.

22 V novem pravnem okviru za programsko obdobje 2021–2027 so delno obravnavane omejitve sprejetja zaključnega računa. Zadržanje bo znižano na 5 %, Komisija pa ne bo mogla sprejeti zaključnega računa, če bo skupna stopnja preostale napake, ki jo bodo sporočili revizijski organi, presegala 2 %. Vendar bo ocena Komisije o zanesljivosti sporočene skupne stopnje preostale napake in s tem povezani pravilnosti zadevnih odhodkov še vedno potekala po sprejetju zaključnega računa. Sodišče je na isto vprašanje opozorilo v svojem mnenju št. 6/2018, v katerem je poudarilo, da Komisija pri sprejetju zaključnega računa ne upošteva svojih morebitnih naknadnih finančnih popravkov niti potrebe po spremembi stopenj napake, saj dodatne preglede zadevnih odhodkov izvede po sprejetju zaključnega računa^[5].

Zaradi inherentnih omejitev dokumentacijskih pregledov Komisije je njihov prispevek k potrditvi skupne stopnje preostale napake manjši

Dokumentacijski pregledi Komisije niso zasnovani za odkrivanje dodatnih neupravičenih odhodkov

23 Komisija v dokumentacijskih pregledih za oceno pravilnosti analizira informacije iz vsakega svežnja zagotovil z uporabo standardiziranih kontrolnih seznamov. V nasprotju s postopkom sprejetja zaključnega računa je cilj teh dokumentacijskih pregledov zajeti zakonitost in pravilnost operacij, povezanih z zaključnim računom, ter potrditi zanesljivost skupne stopnje preostale napake, o kateri poročajo revizijski organi.

24 V ta namen Komisija ne ocenjuje samo prejetih svežnjev zagotovil, temveč upošteva tudi druge revizijske informacije, ki običajno niso povezane le z delom revizijskega organa, ampak zajemajo tudi druge elemente upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki temeljijo na zgodnjih preventivnih revizijah sistemov in drugih tematskih revizijah, ki jih izvede Komisija.

25 V dokumentacijski pregled, v okviru katerega se pregledujejo informacije o pravilnosti, so zajete informacije iz letnega poročila o kontroli, revizijskega mnenja in drugih dokumentov v svežnju zagotovil. Komisija lahko za dopolnitev dokumentacijskih pregledov pred prejemom svežnja zagotovil ali po njem pri revizijskih organih izvede tudi misije za ugotavljanje dejstev. Vendar do revizije leta 2020 v metodologiji Komisije za dokumentacijske preglede in misije za ugotavljanje dejstev ni bilo določb glede ocene ali preverjanja pravilnosti posameznih operacij ali odhodkovnih postavk. Sodišče je pregledalo deset svežnjev zagotovil, pri čemer se je pokazalo, da je Komisija vsak sveženj zagotovil ocenjevala na strukturiran način, vendar je bil učinek teh ocen na pravilnost odhodkov omejen, kot je navedeno v naslednjih odstavkih.

26 Sodišče je ugotovilo, da je Komisija na podlagi svojih dokumentacijskih pregledov spremenila skupne stopnje preostale napake, o katerih so predhodno poročali revizijski organi. Analiziralo je vzorce desetih takih primerov, povezanih z obračunskim letom 2017/2018, v katerih je prišlo do bistvene spremembe. Ugotovilo je, da je v vseh primerih sprememba temeljila na napaki v izračunih, ki jih je opravil revizijski organ, ali na ugotovitvah v drugih revizijskih poslih, kot so zgodnje preventivne revizije sistema, ki jih izvede Komisija, njene prejšnje revizije skladnosti ali delo Sodišča. Da bi Komisija poleg napak, ki jih je revizijski organ odkril že pri svojih revizijah operacij, odkrila še dodatne, bi morala opraviti dodatno delo na ravni operacij, kar kaže na inherentno omejitev dokumentacijskih pregledov Komisije.

27 Poleg tega Komisija oceni vsako nacionalno poročilo o reviziji sistema in informacije upošteva pri zaključitvi po dokumentacijskem pregledu zakonitosti in pravilnosti odhodkov, potrjenih v svežnju zagotovil. Vendar dokumentacija Komisije o delu, opravljenem pri pregledu poročil o revizijah nacionalnih sistemov, ni bila dovolj podrobna. Kontrolni seznami Komisije vsebujejo tri vprašanja, na katera so revizorji pogosto odgovorili le z „da” ali „ne” brez obrazložitev. Zaradi pomanjkanja podrobnejših informacij Sodišče ni moglo dobiti pregleda nad tem, kaj je bilo opravljeno, in potrditi, da je bilo delo zadostno.

Tako pri revizijah skladnosti, ki jih je izvedla Komisija, kot pri revizijah Sodišča so bile odkrite pomembne napake, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti z dokumentacijskimi pregledi

28 Analiza Sodišča je pokazala, da je Komisija na podlagi revizij skladnosti, ki jih je opravila med letoma 2018 in 2020 za obračunski leti 2016/2017 in 2017/2018, prilagodila znatno število skupnih stopenj preostale napake. Komisija je pri približno dveh petinah (42 %) primerov odkrila napake, ki so prispevale k povečanju skupne stopnje preostale napake nad 2 %, kot je prikazano na sliki 5. Pri skoraj petini (17 %) teh primerov je skupna stopnja preostale napake presegla 5 %. Dodatne napake, zaradi katerih je bila skupna stopnja preostale napake prilagojena, niso bile odkrite pri predhodnih dokumentacijskih pregledih.

29 Poleg tega se je pri revizijskem delu Sodišča v zvezi z izjavo o zanesljivosti v letih 2017^[6], 2018^[7] in 2019^[8] pokazalo, da je revizijski organ v 23 od 47 svežnjev zagotovil (49 %) bistveno podcenil skupno stopnjo preostale napake. V vseh 23 primerih bi morala biti skupna stopnja preostale napake ocenjena nad 2-odstotnim pragom pomembnosti.

30 Komisija sicer izvaja strukturirano oceno informacij iz svežnjev zagotovil, zlasti letnih poročil o kontrolah, vendar je analiza Sodišča pokazala, da z dokumentacijskimi pregledi nepravilni odhodki niso bili odkriti in popravljeni. Ker dokumentacijski pregledi Komisije niso zasnovani za odkrivanje dodatnih neupravičenih odhodkov, imajo le omejeno dodano vrednost pri potrditvi pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, in veljavnosti skupnih stopenj preostale napake, o katerih poročajo revizijski organi.

Komisija pri izbiri revizijskih organov z največjim tveganjem za revizije skladnosti ni vedno uporabljala svojega pristopa, ki temelji na tveganju

31 V revizijski strategiji Komisije je določeno, da mora upoštevati pristop, ki temelji na tveganju. V ta namen opravi Komisija letno oceno tveganja, da bi izbrala najbolj tvegane revizijske organe, ki bodo zajeti v njenih revizijah skladnosti. Oba generalna direktorata za svojo letno oceno tveganja uporabljata enaka merila in pristop, pri čemer se upoštevajo tudi informacije, pridobljene v dokumentacijskem pregledu svežnjev zagotovil. Glede na rezultat ocene tveganja so revizijski organi ocenjeni na podlagi tveganja in jim je dodeljena specifična ocena tveganja.

32 Poleg tega Komisija za vsak operativni program izvede oceno specifičnih dejavnikov tveganja. Komisija izbere revizijske organe in operativne programe za svoje revizije skladnosti po oceni stopnje tveganja, povezane z operativnimi programi, za katere so bili odgovorni revizijski organi, ki so bili pred tem ocenjeni kot tvegani.

33 Sodišče je pri preučitvi ocen tveganja, ki sta jih izvedla oba generalna direktorata v letih 2018 in 2019, ugotovilo, da Komisija svojega postopka ni vedno upoštevala. Določenemu tveganju je na primer pripisala vrednost 20, čeprav je bilo v skladu s postopkom predvidenih le pet točk. V nekaterih primerih ni pripisala vrednosti 0 (za „da”) in 10 (za „ne”), ampak je dodelila pet točk, kar kaže na to, da v njenih postopkih ta možnost ni bila predvidena. Nedoslednosti so vplivale na skupno oceno tveganja za posamezne revizijske organe in posledično na to, kako jih je Komisija razvrstila pri pripravi revizijskega načrta, poleg tega pa kažejo na slabosti v tem procesu.

34 Sodišče je za to, da bi ocenilo zanesljivost ocene tveganja, ki jo je pripravila Komisija, analiziralo, ali je bila njena začetna ocena tveganja potrjena z rezultati iz končnih poročil o revizijah skladnosti za leta 2017, 2018 in 2019, tj. ali so bili revizijski organi pravilno ocenjeni kot revizijski organi z visokim ali nizkim tveganjem. Sodišče je štelo, da so revizijski organi z visokim tveganjem tisti, katerih ocena tveganja je višja od povprečne ocene tveganja, ki jo je izračunala Komisija, revizijski organi z nizkim tveganjem pa tisti, katerih ocena je nižja od povprečne. Ugotovilo je, da je Komisija skupno stopnjo preostale napake spremenila za 11 od 13 revizijskih organov z nizkim tveganjem. V dveh primerih je skupno stopnjo preostale napake spremenila z manj kot 2 % na več kot 2 %. V preostalih devetih primerih pa se zaradi te spremembe ni spremenil zaključek, da je skupna stopnja preostale napake, o kateri se je poročalo, pod 2 %. Iz tega izhaja, da dva revizijska organa dejansko nista bila revizijska organa z nizkim tveganjem. Za organe z visokim tveganjem je Komisija stopnje napake pogosteje popravljala na več kot 2 % (v 20 od 39 primerov).

35 Sodišče je na podlagi lastne izjave o zanesljivosti menilo, da bodo skupne stopnje preostale napake višje od 2 % za tri od osmih revizijskih organov z nizkim tveganjem, zajetih v preizkušanje podatkov. Kar zadeva učinek, je na sliki 6 prikazano, da je povprečna prilagoditev skupnih stopenj preostale napake, o katerih so poročali revizijski organi z nizkim tveganjem, višja kot prilagoditev, ki je bila potrebna za revizijske organe z visokim tveganjem. To pomeni, da je ocena Komisije o tem, kaj je organ z nizkim tveganjem, odvisna od informacij, ki so v danem trenutku na voljo, in da ima inherentne omejitve.

36 Sodišče je pregledalo tudi revizijski načrt Komisije za leto 2019, da bi ugotovilo, ali so bili izbrani revizijski organi, opredeljeni kot najbolj tvegani. Sodišče je ugotovilo, da je bila za osem od 12 revizijskih organov, ki jih je izbral GD EMPL, ocena tveganja nižja od splošnega povprečja 32 %. Vendar Komisija ni dokumentirala utemeljitve za to odstopanje od rezultatov svoje ocene tveganja. Zato Sodišče ni moglo potrditi, da je Komisija vedno uporabila pristop, ki temelji na tveganju, tako da je za revizije skladnosti izbrala revizijske organe z najvišjim tveganjem. V tabeli 1 so prikazane ocene tveganja in izbrani revizijski organi po GD.

Čeprav Komisija pri revizijah skladnosti odkrije nepravilne odhodke, svoje končne rezultate v fazi nadaljnje obravnave z državami članicami pogosto spremeni

Pri revizijah skladnosti so bili ugotovljeni nepravilni odhodki, vendar sta v vzorcu Sodišča dve napaki ostali neodkriti

37 Komisija želi s svojimi revizijami skladnosti pridobiti razumno zagotovilo, da je delo revizijskih organov zanesljivo. V ta namen Komisija pri vsaki reviziji skladnosti običajno pregleda osem do deset operacij, ki jih je predhodno preučil revizijski organ.

38 Sodišče je analiziralo vzorec desetih revizij skladnosti, ki jih je izvedla Komisija in ki so vključevale skupno 73 operacij. Komisija je v svojem končnem poročilu o reviziji skladnosti za 28 od teh 73 operacij poročala o ugotovitvah s finančnim učinkom. To pomeni, da so bili odkriti neupravičeni odhodki, ki bi lahko vplivali na skupno stopnjo preostale napake. Sodišče je v vzorcu desetih naključno izbranih operacij odkrilo dodatne napake za dve operaciji, ki jih Komisija ni odkrila.

39 Sodišče je v enem primeru ugotovilo, da so bili režijski stroški povrnjeni na podlagi pavšalne stopnje (poenostavljeno obračunavanje stroškov). V uredbi je sicer določeno, da je treba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov odobriti in določiti vnaprej, pa je bila pavšalna stopnja v tem primeru odobrena šele med izvajanjem operacije. Poleg tega niti revizijski organ niti revizorji Komisije niso ugotovili, da stroški niso bili prijavljeni v skladu z metodologijo, opredeljeno v sporazumu za dodelitev nepovratnih sredstev. Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da se je Komisija v svojih delovnih dokumentih sklicevala na napačno pravno določbo. Prišlo je do zaključka, da prijavljeni stroški niso bili v skladu s pravno podlago in so bili zato neupravičeni. Učinek te napake pomeni, da je bila skupna stopnja preostale napake, o kateri je poročala Komisija v svojem končnem poročilu o reviziji skladnosti, navedena prenizko.

40 V drugem primeru je operacija zadevala pridobitev dveh plovil, namenjenih za organizacijo večdnevnih rečnih križarjenj. Po navedbah organov držav članic in Komisije so bile dejavnosti opredeljene kot druge dejavnosti za prosti čas in rekreacijo, pomoč pa je bila izvzeta iz priglasitve državne pomoči. Upravičenec je v vlogi navedel, da bi plovila delno upravljali subjekti iz iste skupine, ki ji pripada upravičenec, zato je verjetno, da bo pomoč koristila dejavnostim v sektorju križarjenja. Komisija je ta sektor izrecno opredelila kot del prometnega sektorja, ki ni izvzet iz obveznosti priglasitve državne pomoči. Ker države članice ali revizorji Komisije niso analizirali strukture skupine ali operativnih sporazumov, je Sodišče prišlo do zaključka, da potrebni elementi upravičenosti za odobritev operacije morda niso bili izpolnjeni in da odhodki ne bi smeli biti prijavljeni kot upravičeni.

41 Sodišče je poleg zgoraj opredeljenih težav pri eni od desetih revizij skladnosti, ki jih je pregledalo, ugotovilo, da sta GD REGIO in GD EMPL prišla do različnega zaključka glede končnih skupnih stopenj preostale napake (glej okvir 2). V tem primeru je revizijski organ poročal o skupni stopnji napake, v kateri so zajeta sredstva obeh generalnih direktoratov. Sodišče je podobno težavo odkrilo tudi pri enem od dokumentacijskih pregledov v svojem vzorcu. V zvezi s tem je seznanjeno z ustanovitvijo skupnega direktorata za revizijo (DAC) julija 2021, ki zajema vse revizijske dejavnosti v zvezi z odhodki za kohezijo. Poslanstvo DAC je dajati zagotovila in zagotavljati revizijske funkcije obema generalnima direktorjema ter zajeti vse revizijske funkcije v njuni pristojnosti. Združitev dveh prej ločenih revizijskih direktoratov GD REGIO in GD EMPL naj bi pripomogla k zagotavljanju doslednosti revizijskega dela Komisije in njenih ocen.

42 Sodišče je pregledalo dokumentacijo Komisije o delu, ki ga je opravila za 73 operacij, zajetih v njenih revizijah skladnosti. Ustrezna dokumentacija je zahtevana v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, zlasti kadar se drugi revizorji nameravajo zanesti na revizijsko delo in ugotovitve.

43 Vsak generalni direktorat je pripravil specifične kontrolne sezname za svoj pregled izbranih operacij. Sodišče je ugotovilo, da več kot tretjina (37 %) kontrolnih seznamov ni bila zaključena, saj na eno ali več revizijskih vprašanj ni bilo odgovora. Kadar je odgovor bil, pa je bil pogosto omejen na „da” ali „ne”, brez dodatnih informacij, ki bi neodvisnemu pregledovalcu omogočile, da oceni ustreznost opravljenega dela, ki je privedlo do tega odgovora. Tudi dokumentacija v zvezi z odhodki, ki jih je preizkusila Komisija, je imela pomanjkljivosti, saj za skoraj petino (18 %) preučenih revizijskih spisov informacije o številu in vrednosti preizkušenih odhodkovnih postavk niso bile na voljo. Na sliki 7 so povzete pomanjkljivosti, ki jih je Sodišče odkrilo v revizijski dokumentaciji Komisije.

Komisija v fazi nadaljnje obravnave z državami članicami pogosto spremeni svoje končne revizijske rezultate

44 Komisija po zaključku svojega dela izda osnutek revizijskega poročila, vključno z ugotovitvami na podlagi revizij skladnosti. V skladu z določbami uredbe o skupnih določbah^[9] in mednarodnimi revizijskimi standardi imajo države članice možnost, da predložijo pripombe o prvotni oceni Komisije in to izpodbijajo. Komisija po analizi odgovorov držav članic v skladu s svojimi notranjimi pravili izda končno revizijsko poročilo, ki mora vključevati njene dokončne zaključke in po potrebi zahtevane popravke. Komisija ima po reviziji na kraju samem na voljo tri mesece, da predloži osnutek svojega poročila, in dodatne tri mesece za izdajo končnega poročila po tem, ko prejme popolni odgovor nacionalnih organov.

45 Komisija po izdaji končnega revizijskega poročila začne fazo nadaljnje obravnave, v okviru katere preveri, ali so organi držav sprejeli in izvedli popravke, ki izhajajo iz njenih ugotovitev, ali naj sama sproži postopek za finančne popravke^[10]. Komisija na splošno spodbuja organe držav članic, naj izvedejo popravke, in po potrebi sodeluje v nadaljnjih razpravah.

46 Države članice so za dve od desetih poročil o revizijah skladnosti, ki jih je Sodišče pregledalo, sprejele rezultate revizije in izvedle popravke. Sodišče je za preostalih osem poročil o revizijah skladnosti ugotovilo, da si je Komisija še naprej izmenjevala informacije in mnenja z državami članicami. Za tri od njih je Komisija spremenila svojo oceno iz končnega poročila: v enem primeru je eno ugotovitev opustila, v drugih dveh primerih pa je ponovno ocenila finančni učinek napak – glej okvir 3 spodaj. Preostalih pet primerov je v času revizije Sodišča še vedno potekalo, v enem primeru 24 mesecev po izdaji končnega revizijskega poročila, brez končne odločitve Komisije. Zato zaključki, predstavljeni v končnih revizijskih poročilih, ki jih je pregledalo Sodišče, v praksi niso bili dokončni in so lahko bili kasneje še spremenjeni. Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da Komisija formalno ne potrjuje končne stopnje napake.

Komisija še ni izvedla neto finančnih popravkov

47 Pri pregledu 26 revizij skladnosti, ki ga je Sodišče opravilo leta 2018 (najpopolnejše leto, ki je bilo na voljo na začetku revizije Sodišča), se je pokazalo, da je izvajanje popravkov dolgotrajen proces, ki lahko traja več let, saj imajo države članice zakonsko pravico, da izpodbijajo zahtevo Komisije za finančne popravke^[12]. Glede na končna revizijska poročila Komisije je bil za 19 od teh revizij skladnosti potreben finančni popravek. V devetih primerih so organi držav članic popravke v celoti izvedli do 31. decembra 2020. To je organom držav članic omogočilo, da te nepravilne odhodke nadomestijo z drugimi odhodki v poznejših obračunskih obdobjih. V vseh ostalih desetih primerih so razprave z državami članicami, vključno z dodatnim delom, ki ga morajo opraviti revizijski organi, še vedno potekale. Dve od teh desetih revizij skladnosti pomenita več kot 50 % potrebnih popravkov.

48 Organi držav članic so do konca leta 2020 popravili le tretjino zneska, ki ga je bilo treba popraviti. Ta nizka stopnja izvajanja odraža dolžino postopka.

49 V pravnem okviru za obdobje 2014–2020 je določeno, da mora Komisija v primeru resnih pomanjkljivosti, ki jih država članica ne odkrije, izvesti neto finančne popravke^[13], in sicer pod pogoji iz člena 145(7) uredbe o skupnih določbah. Neto finančni popravki pomenijo, da pride do dokončnega zmanjšanja sredstev za zadevne države članice. Komisija do novembra 2021 še ni izvedla nobenega neto finančnega popravka.

50 Za določitev kazalnika pravilnosti na ravni politike vsak generalni direktorat (REGIO in EMPL) najprej izračuna tehtano povprečje skupne stopnje preostale napake za operativne programe, ki jih upravlja, in ga objavi kot ključni kazalnik smotrnosti v zadevnih letnih poročilih o dejavnostih. Pri teh izračunih so upoštevani tako rezultati dokumentacijskih pregledov kot revizij skladnosti.

51 Čeprav generalni direktorati predstavljajo ključni kazalnik smotrnosti kot svojo najboljšo oceno skupne stopnje preostale napake, je Sodišče odkrilo več metodoloških vprašanj, zaradi katerih ključni kazalnik smotrnosti, ki ga objavijo generalni direktorati, pomeni le najmanjšo ocenjeno stopnjo napake. Sodišče ugotavlja tudi, da objavljeni ključni kazalniki smotrnosti niso dokončni, saj je z njimi povezane skupne stopnje preostale napake na ravni operativnih programov zaradi tekočega ali prihodnjega revizijskega dela mogoče še vedno spremeniti. Sodišče v naslednjih odstavkih predstavlja omenjena metodološka vprašanja.

Zaradi omejitev v metodologiji Komisije je na splošno mogoče določiti le najnižje stopnje napake na ravni operativnih programov

52 Revizije skladnosti, ki jih izvaja Komisija, temeljijo na vzorcu operativnih programov, ki jih je že revidiral revizijski organ. Komisija v skladu s svojo metodologijo običajno pregleda osem do deset operacij za vsako od svojih revizij skladnosti. Te operacije običajno izbere na podlagi presoje, pri čemer upošteva številne dejavnike tveganja, kot so morebitni obstoj državne pomoči, uporaba javnega naročanja in vrsta upravičenca. Pri izbiri operacij upošteva tudi obseg operacije in različne prednostne osi.

53 Sodišče je ocenilo, kako je Komisija izbrala svoj vzorec, in ugotovilo, da dokumentacija ni bila zadostna, da bi lahko specifična tveganja povezalo z izbranimi operacijami. Ugotavlja tudi, da število izbranih operacij Komisiji morda ne omogoča zmeraj, da bi zajela vse vrste operacij v vzorcu revizijskih organov in s temi operacijami povezana tveganja, ki bi odražali raznolikost prioritet in operacij operativnih programov, ki prejemajo kohezijska finančna sredstva. To velja zlasti, kadar je v letnem poročilu o kontroli zajetih več operativnih programov.

54 Sodišče je pri desetih revizijah skladnosti, ki jih je pregledalo, analiziralo pogostost napak (delež operacij z napakami, ki jih revizijski organi niso odkrili) in povečanje skupne stopnje preostale napake na ravni odstotnih točk – glej tabelo 2.

55 Število operacij, ki jih je vzorčila Komisija, je bilo na splošno v skladu z njeno metodologijo, kar ji omogoča, da delno zajame operacije, ki jih je revidiral revizijski organ. Pri desetih revizijah skladnosti, ki jih je pregledalo Sodišče, sta generalna direktorata zajela le 15 % operacij, ki so jih revidirali revizijski organi, tj. 24 % odhodkov, zajetih v vzorcu revizijskih organov. Pri 38 % operacijah, ki so jih revidirali, sta odkrila dodatne napake, ki jih revizijski organi v svojih revizijah niso odkrili, pri čemer sta pogosto odkrila več različnih vrst napak. Komisija je za napake, ki jih je odkrila, ocenila, ali so se enake vrste napak pojavile pri drugih operacijah, ki so jih revidirali revizijski organi. V petih od desetih revizij skladnosti, ki jih je pregledalo Sodišče, so se nekatere napake ponavljale in Komisija je določila njihov učinek. Pri devetih od desetih revizij skladnosti je za druge napake štela, da se ne ponavljajo. V teh primerih Komisija svojega vzorca ne razširi, da bi zmanjšala tveganje dodatnih različnih vrst napak, ki prej niso bile odkrite.

56 Sodišče meni, da visoka pogostost neodkritih napak, ki jih je Komisija odkrila v pogosto omejenem vzorcu operacij, kaže, da so v preostalem vzorcu revizijskega organa, ki ga Komisija ni pregledala, verjetno prisotne dodatne vrste napak. To pomeni, da je skupna stopnja preostale napake v takih primerih najnižja stopnja na ravni operativnih programov.

57 V okviru 4 je prikazano, kako lahko Komisija s svojim pristopom določi le najnižjo stopnjo napake.

Z metodologijo Komisije je na splošno mogoče oceniti le najnižjo stopnjo napake na ravni generalnega direktorata

58 Sodišče je ugotovilo, da dokumentacijski pregledi niso zasnovani za odkrivanje dodatnih neupravičenih odhodkov, kar omejuje dodano vrednost pri potrjevanju veljavnosti sporočenih stopenj napake. Dokumentacijski pregledi ne morejo nadomestiti revizij skladnosti (glej odstavek 30). Kljub temu se generalni direktorati zanašajo na dokumentacijske preglede kot del svoje metodologije za določanje stopnje napake na ravni sklada in generalnih direktoratov (ključni kazalnik smotrnosti 5). Vendar ne ocenjujejo učinka napak, odkritih v revizijah skladnosti, na nerevidirane operativne programe (dokumentacijski pregledi) pri oceni skupne stopnje napake (ključni kazalnik smotrnosti 5).

59 Sodišče meni, da ni upravičeno domnevati, da nerevidirani operativni programi ne vsebujejo dodatnih napak. Čeprav Komisija odkrije precejšnje število nesporočenih napak v vzorcu operacij/operativnih programov, ki so jih revidirali revizijski organi, pa metodološke slabosti v njenem pristopu pomenijo, da so lahko stopnje napake, o katerih poroča na ravni generalnih direktoratov kot o ključnem kazalniku smotrnosti, le najmanjše. Zato je verjetno, da je dejanska stopnja napake višja.

60 Poleg tega ključnega kazalnika smotrnosti oba generalna direktorata od leta 2018 navajata tudi ocenjeno najvišjo stopnjo napake, ki je oblikovana tako, da je v njej upoštevan morebitni učinek tekočega revizijskega dela na informacije o pravilnosti, predstavljene v letnih poročilih o dejavnostih. Za določitev te najvišje stopnje sta oba generalna direktorata za operativne programe, za katere še niso bili znani rezultati opravljenega revizijskega dela, uporabila pavšalne stopnje.

61 V obeh letnih poročilih o dejavnostih je od leta 2019 pojasnjeno tudi, da se pri najvišjih stopnjah upoštevajo vse potencialne napake, ki so zunaj vzorca operacij iz operativnih programov, ki jih revidirata Komisija ali Sodišče. Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2019 menilo, da je ta stopnja primernejša, saj se z njo upošteva morebitni učinek tekočega revizijskega dela^[14]. Medtem ko je GD REGIO uporabil pristop, kot je opisan v letnem poročilu o dejavnostih, GD EMPL ni v celoti upošteval morebitnih napak poleg odkritih. Pristop Komisije, kot ga uporablja GD REGIO, je zasnovan kot odziv na ugotovitev Sodišča^[15], da se revizijsko delo nadaljuje po tem, ko so bile stopnje sporočene v letnih poročilih o dejavnostih. Vendar pa se z njim ne obravnavajo druga metodološka vprašanja, kot so nezmožnost, da se z dokumentacijskimi pregledi opredeli neupravičene odhodke, omejena zajetost operativnih programov v revizijah skladnosti, ki jih izvaja Komisija, in tveganje, da napake pri pregledu operacij, ki ga izvede Komisija, ostanejo neodkrite.

Letne stopnje napake na ravni sklada ali generalnega direktorata niso dokončne

62 Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 opozorilo, da je zaradi večine določb o zaključitvi programov za obdobje 2014–2020 končna ocena upravičenosti stroškov, prijavljenih za nekatere operacije, odložena na kasnejšo fazo, običajno zaključitev^[16]. To velja za vrsto operacij v mnogih operativnih programih, zlasti za operacije, ki vključujejo naložbe finančnih instrumentov, obračunavanje predujmov državne pomoči, končno oceno operacij, ki ustvarjajo prihodke, in obravnavo nedelujočih operacij. Komisija je iz ključnih kazalnikov smotrnosti, o katerih poroča v svojih letnih poročilih o dejavnostih, sicer izključila predplačila za finančne instrumente, vendar pa bi lahko zapoznela ocena drugih vprašanj v zvezi z upravičenostjo vplivala na stopnje napake, sporočene za zadevna leta. To dodatno potrjuje zaključek Sodišča, da stopnje, predstavljene v letnih poročilih o dejavnostih, ne odražajo nujno končne ocene generalnih direktoratov. Če se pri tej vrsti operacij pozneje pojavijo napake, bo treba ponovno oceniti in povečati stopnje napake zadevnih operativnih programov.

Na pridržke vpliva pomanjkanje popolnih informacij

63 Generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov predložijo izjavo o zanesljivosti, da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z zaključnim računom povezanih transakcij. Generalni direktorji lahko izrazijo pridržek v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov, če menijo, da splošna izjava zanje ne velja. Na področju kohezije pridržke izrazijo na ravni operativnih programov in ne na ravni sklada.

64 V skladu z navodili Komisije je določeno, da so operativni programi vključeni v pridržek za programsko obdobje 2014–2020, če je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril^[17]:

• skupna stopnja napake nad 10 %,
• pomanjkljivosti v ključnih elementih sistemov, ki bi lahko povzročile ali privedle do nepravilnosti, višjih od 10 %, in za katere še niso bili izvedeni ustrezni popravljalni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti,
• skupna stopnja preostale napake nad 2 %,
• pomembna nerešena vprašanja v zvezi s popolnostjo, točnostjo in resničnostjo zaključnih računov.

Komisija pri odločanju, ali naj izrazi pridržek ali ne, upošteva tudi kvalitativne pomanjkljivosti, ki bistveno vplivajo na njen ugled.

65 Komisija ta merila uporablja za odhodke, prijavljene v najnovejših razpoložljivih svežnjih zagotovil. Čeprav v zvezi s tem opravi delo za sprejetje zaključnih računov v letu, v katerem se letna poročila o dejavnostih objavijo, pa dokonča svojo oceno pravilnosti in potrdi skupno stopnjo preostale napake za posamezni operativni program v letnih poročilih o dejavnostih za naslednje leto.

66 Sodišče je preučilo potrjene stopnje za obračunski leti 2016/2017 in 2017/2018 v letnih poročilih o dejavnostih za leti, ki sta sledili (2018 in 2019). Sodišče je za vsak operativni program za oba generalna direktorata analiziralo informacije iz naknadnega dela v zvezi s skladnostjo in drugega revizijskega dela po izrečenih pridržkih. Rezultati so prikazani na sliki 8 in ponazarjajo inherentne omejitve v sistemu.

67 Na splošno analiza Sodišča kaže, da so generalni direktorji izjavili, da imajo razumno zagotovilo o pravilnosti odhodkov v letnih poročilih o dejavnostih na podlagi predhodnih stopenj za operativne programe. Vendar je nadaljnje revizijsko delo pokazalo, da so prilagojene vrednosti za skupno stopnjo napake presegle 10 % in/ali za skupno stopnjo preostale napake v velikem številu primerov presegle 2 %. To ponazarja inherentne omejitve v pristopu Komisije, na podlagi katerega izreka pridržke za odhodke v koledarskem letu. Sodišče v okviru 5 daje primer teh inherentnih omejitev.

Pomanjkljivosti iz letnih poročil o dejavnostih so izražene v informacijah o pravilnosti na področju kohezije v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja

Kolegij komisarjev ob podpori osrednjih služb sprejme letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja in je odgovoren za njegovo vsebino

68 Sodišče se v naslednjih odstavkih osredotoča na predstavitev informacij o pravilnosti v oddelku 2 letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, vključno s kohezijo. Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja je glavni prispevek Komisije k letnemu postopku razrešnice in je sestavljeno iz dveh delov:

• oddelek 1 – Smotrnost in rezultati – zagotavljanje splošnega pregleda doseženih rezultatov^[18] in
• oddelek 2 – Notranja kontrola in finančno poslovodenje – prikaz, kako Komisija upravlja proračun EU, vključno s povzetkom informacij iz letnih poročil o dejavnostih, oceno stopnje napake pri porabi EU in oceno tveganja pri plačilu, ki jo Komisija pripravi za zadevne letne odhodke EU na splošno in za različna področja, vključno s kohezijo^[19].

69 Informacije o notranji kontroli in finančnem poslovodenju, predstavljene v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, temeljijo na letnih poročilih o dejavnostih različnih generalnih direktoratov Komisije. Odgovornost za informacije, razkrite v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, izhaja iz delitve odgovornosti, določene v ureditvah upravljanja Komisije. Generalni direktorji so odgovorni za zanesljivost informacij, navedenih v njihovih letnih poročilih o dejavnostih, letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja pa sprejme kolegij komisarjev, ki je tako na koncu odgovoren za pripravo poročila in informacije, ki so v njem predstavljene, ter je njegov lastnik.

70 Proces za pripravo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, v katerem je odražena ta delitev odgovornosti in orisan prispevek generalnih direktorjev (v letnih poročilih o dejavnostih), osrednjih služb in Službe za notranjo revizijo, je prikazan na sliki 9.

Omejitve informacij o pravilnosti, vključenih v letna poročila o dejavnostih GD REGIO in GD EMPL, so izražene v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja

71 Osrednji službi Komisije, GD za proračun in generalni sekretariat, sta odgovorni za pripravo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja na podlagi letnih poročil o dejavnostih različnih generalnih direktoratov. V ta namen pregledujeta vsebino letnih poročil o dejavnostih, zagotavljata povratne informacije in organizirata sestanke za medsebojne strokovne preglede z generalnimi direktorati, vendar so za morebitne spremembe še vedno pristojni posamezni generalni direktorji v skladu z njihovim statusom ohranjanja vsakodnevne odgovornosti za upravljanje svojih generalnih direktoratov.

72 Osrednji službi obvestita interni upravni odbor o vseh pomembnih zadevah, ki jih odkrijeta med medsebojnim strokovnim pregledom. V letih, ki jih je Sodišče pregledalo, ni bilo navedenih nobenih preostalih zadev v zvezi s ključnimi kazalniki smotrnosti, predstavljenimi v letnih poročilih o dejavnostih GD REGIO in GD EMPL. To dejansko pomeni, da sta osrednji službi sprejeli stopnje, sporočene v teh letnih poročilih o dejavnostih, in pristop, uporabljen za njihov izračun.

73 Za tveganje pri plačilu za kohezijo, razkrito v poročilih o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, ki jih je pregledalo Sodišče, veljajo torej enake omejitve kot za zneske, na katerih temelji, predstavljene v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov. Iz zgoraj navedenih razlogov je to le najmanjša stopnja (glej odstavke 58 do 62), ki ni dokončna in je verjetno prenizko ocenjena.

74 Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da osrednji službi izdajata navodila/smernice za letna poročila o dejavnostih, vključno s standardnimi zahtevami za kakovost in primerljivost v celotni Komisiji. Vendar te ne vsebujejo podrobnih navodil organa, odgovornega za letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, o vsebini in obsegu tega poročila ter pregledu z njim povezanih letnih poročil drugih generalnih direktoratov o dejavnostih. Če bi bila taka navodila izdana, bi kolegij komisarjev lažje zagotavljal ustrezne in zanesljive informacije v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja^[20].

Zaključki in priporočila

75 Sodišče je pri tej reviziji preučilo delo Komisije v zvezi z letnimi svežnji zagotovil držav članic, ki je podlaga za preverjanje in potrjevanje letnih stopenj preostale napake, o katerih poročajo revizijski organi. Sodišče je poleg poročanja Komisije v njenih letnih poročilih o dejavnostih in letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja analiziralo tudi zanesljivost informacij o pravilnosti, ki jih je zagotovila Komisija. Z izrekanjem priporočil si Sodišče prizadeva dodatno izboljšati delovanje sedanjega upravljavskega in kontrolnega sistema brez ustvarjanja dodatnih ravni.

76 Sodišče je na splošno ugotovilo, da Komisija opravlja veliko dela, povezanega s sprejemanjem zaključnih računov držav članic in preverjanjem zanesljivosti informacij o pravilnosti, navedenih v poročilih organov držav članic. Vendar je na podlagi svojih opažanj prišlo do zaključka, da Komisija zagotavlja le najmanjšo oceno stopnje napake, ki ni dokončna, na ravni operativnih programov in generalnih direktoratov ter posledično v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

77 Sodišče je ugotovilo, da je Komisija za obdobje 2014–2020 v skladu z regulativnim okvirom sprejela zaključne račune, ne da bi pri tem upoštevala pravilnost z njimi povezanih odhodkov (odstavek 21). Čeprav je zakonodajalec uvedel 10-odstotno zadržanje plačil z namenom varovanja proračuna EU, ga je morala Komisija sprostiti, tudi kadar so revizijski organi držav članic potrdili stopnjo preostale napake nad 2-odstotnim pragom pomembnosti in je bilo treba preglede pravilnosti, ki jih opravlja Komisija, še dokončati. Določbe o teh ureditvah so bile za programsko obdobje 2021–2027 spremenjene (odstavek 22). Komisija sicer ne more več sprejemati zaključnih računov s potrjeno skupno stopnjo preostale napake, ki presega 2-odstotni prag pomembnosti, vendar bo še naprej sproščala zmanjšano zadržanje v višini 5 %, preden bo zaključila preglede pravilnosti.

Priporočilo 1 – Komisija naj predlaga zakonodajno revizijo, da se zagotovi ustrezna zaščita zadržanja plačil, preden se ta sprostijo

Sodišče za zaščito proračuna EU priporoča, naj Komisija predlaga revizijo pravnega okvira za obdobje 2021–2027, da bi se obravnavalo preostalo tveganje ob sprostitvi 5-odstotnega zadržanja. Komisija naj ga lahko sprosti šele, ko zaključi delo v zvezi s pravilnostjo za posamezen operativni program za specifično obračunsko obdobje ali najpozneje ob zaključitvi programa.

Časovni okvir: naslednja revizija, najpozneje pri vmesnem pregledu pravnega okvira za programsko obdobje 2021–2027.

78 Komisija izvaja dokumentacijske preglede vseh letnih svežnjev zagotovil, ki jih predložijo države članice. Ti pregledi niso zasnovani za odkrivanje dodatnih neupravičenih odhodkov (odstavki 23 do 25). Prilagoditve stopenj napak po dokumentacijskih pregledih običajno izvedejo zaradi nerešenih vprašanj, odkritih v prejšnjih letih (odstavek 26). Analiza Sodišča je pokazala, da z dokumentacijskimi pregledi nepravilni odhodki niso bili odkriti in popravljeni (odstavki 28 do 30). Zato imajo ti pregledi le omejeno vrednost pri potrditvi pravilnosti z odhodki povezanih transakcij in veljavnosti skupnih stopenj preostale napake, o katerih poročajo revizijski organi.

79 Čeprav je Komisija v svoji revizijski strategiji določila, da pri izbiri revizijskih organov za svoje revizije uporablja pristop, ki temelji na tveganju, je Sodišče ugotovilo, da razvrstitev revizijskih organov glede tveganja ni vedno odražalo izbora revizijskih organov za revizijo skladnosti (odstavki 33 do 35). Poleg tega je ugotovilo, da končni izbor revizijskih organov, zlasti v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ni bil popolnoma v skladu z rezultati njene ocene tveganja in da Komisija utemeljitve za to odstopanje ni dokumentirala (odstavek 36).

80 Ocena revizijskega dela Komisije, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala več slabosti. Sodišče je odkrilo pomanjkljivosti v revizijski dokumentaciji, zaradi česar je težko ocenilo ustreznost opravljenega dela (odstavka 42 in 43). Pri dveh od desetih pregledanih operacij je odkrilo dodatne napake, ki so vplivale na pravilnost z njimi povezanih odhodkov in jih Komisija ni odkrila. To vpliva tudi na s tem povezane sporočene stopnje napake (odstavki 38 do 40).

81 Sodišče je ugotovilo, da Komisija izdaja poročila o revizijah skladnosti v rokih, določenih v zakonodaji (odstavek 44). Vendar si je Komisija v večini primerov, ki jih je Sodišče pregledalo, informacije in mnenja z državami članicami izmenjevala še naprej v fazi nadaljnje obravnave, in sicer po tem, ko je bilo poslano končno poročilo. V tej fazi je preverjala, ali so organi držav članic sprejeli in izvedli zahtevane popravke. To pomeni, da rezultati in stopnje napak, predstavljeni v končnih poročilih, niso bili vedno dokončni (odstavka 45 in 46). Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da Komisija organom držav članic formalno ne potrjuje končne stopnje napake.

82 Sodišče je izvedlo pregled vzorca popravkov, ki je pokazal, da se ti izvajajo po dolgotrajnem procesu, ki lahko traja več let in odraža zakonsko pravico držav članic, da izpodbijajo ugotovitve Komisije (odstavka 47 in 48). Komisija do novembra 2021 še ni izvedla neto finančnega popravka (odstavek 49).

83 Nekatera merila za upravičenost se lahko preverijo samo ob zaključitvi programa. To vpliva na letno oceno Komisije in pomeni, da letne stopnje napake za zadevne operativne programe morda niso dokončne in jih bo morda treba ponovno oceniti in povečati. Potencialni nepravilni odhodki v teh operativnih programih ostajajo neodkriti in nepopravljeni do zaključka v upravljavskem in kontrolnem sistemu za odhodke za kohezijo, s katerim naj bi se zagotavljalo letno sprejetje zaključnega računa. Priporočilo, ki ga je Sodišče v zvezi s tem izreklo v svojem letnem poročilu za leto 2018^[21], ostaja veljavno (odstavek 62).

Priporočilo 2 – Komisija naj izboljša svoje revizijsko delo, revizijsko dokumentacijo in postopek pregleda

Sodišče priporoča, naj Komisija sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da:

1. njen načrt za revizijo skladnosti odraža njeno oceno tveganja. Kadar so upoštevani drugi dejavniki, zaradi katerih pride do sprememb, naj Komisija razloge za to spremembo jasno dokumentira in jih pojasni;
2. je njeno revizijsko delo zadostno dokumentirano;
3. je njen postopek pregleda okrepljen, da se odkrijejo in odpravijo potencialne pomanjkljivosti v njenem delu;
4. države članice prejmejo ločeno uradno potrditev končne skupne stopnje preostale napake za operativni program in vsako obračunsko leto.

Časovni okvir: obračunsko leto 2020/2021.

84 Komisija pri svojih revizijah skladnosti na podlagi strokovne presoje običajno izbere in pregleda osem do deset operacij, izbranih iz vzorca operacij revizijskega organa, izbranega za revizijo (odstavek 52). Ta pregled je pomemben element za njeno oceno dela revizijskega organa in z njim povezanih rezultatov. Čeprav je Komisija pri revizijah skladnosti, ki jih je Sodišče pregledalo, odkrila številne neodkrite napake, bo zaradi njene omejene obravnave preizkušanj, ki jih izvajajo revizijski organi, ter glede na rezultate Sodišča več napak verjetno ostalo neodkritih in nepopravljenih (odstavki 53 do 55). Zato lahko Komisija v skladu s svojo metodologijo na splošno določi le najnižje stopnje napake na ravni operativnih programov (odstavka 56 in 57).

85 Za določitev kazalnika pravilnosti na ravni politike vsak generalni direktorat (GD za regionalno in mestno politiko in GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) najprej izračuna tehtano povprečje skupne stopnje preostale napake za operativne programe, ki jih upravlja, in ga objavi kot ključni kazalnik smotrnosti v zadevnih letnih poročilih o dejavnostih. V okviru teh izračunov so upoštevani tako rezultati dokumentacijskih pregledov kot revizij skladnosti. Oba generalna direktorata razkrivata tudi ocenjeno najvišjo stopnjo napake, ki je oblikovana tako, da je v njej upoštevan morebitni učinek tekočega revizijskega dela na informacije o pravilnosti, predstavljene v letnih poročilih o dejavnostih. Čeprav generalni direktorati predstavljajo ključne kazalnike smotrnosti kot svojo najboljšo oceno stopnje napake, Sodišče meni, da ključni kazalnik smotrnosti, ki ga objavijo generalni direktorati, pomeni najmanjšo ocenjeno stopnjo napake. To je posledica tega, da je v revizijah skladnosti, ki jih izvaja Komisija, zajetih le malo število operativnih programov in operacij, inherentnih omejitev njenih dokumentacijskih pregledov in nerešenih vprašanj v zvezi z njenim revizijskim delom (odstavka 58 in 59). Sodišče meni, da objavljeni ključni kazalniki smotrnosti niso dokončni, saj je z njimi povezane skupne stopnje preostale napake na ravni operativnih programov zaradi tekočega ali prihodnjega revizijskega dela mogoče še vedno spremeniti (odstavka 46 in 62).

86 Pridržki generalnih direktoratov v zvezi s posameznimi programi so še en ključni element, povezan s pravilnostjo odhodkov za kohezijo. GD za regionalno in mestno politiko ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje izražata pridržke na podlagi odhodkov, za katere Komisija še ni preverila pravilnosti (odstavek 65). Zaradi inherentnih časovnih omejitev, povezanih s kontrolnim postopkom, za večino operativnih programov, pri katerih je bila z revizijskim delom Komisije ugotovljena pomembna stopnja napake, v prejšnjem letnem poročilu o dejavnostih ni bil izražen pridržek (odstavka 66 in 67).

Priporočilo 3 – Komisija naj okrepi glavne elemente informacij o pravilnosti, navedenih v letnih poročilih o dejavnostih

Ocenjena stopnja napake in pridržki so ključne informacije o pravilnosti, ki bi jih morala Komisija okrepiti. Sodišče priporoča, naj Komisija:

1. obravnava metodološka vprašanja, ki jih je Sodišče odkrilo pri tej reviziji, zaradi katerih je ključni kazalnik smotrnosti (stopnja napake) minimalen. Na podlagi takega pristopa bi se omogočilo, da se za nerevidirane odhodke pri oceni skupne stopnje napake s ključnim kazalnikom smotrnosti upošteva visoka pogostost napak s finančnim učinkom, ugotovljenih pri revizijah skladnosti;
2. bralcem olajša razumevanje tehničnih in kompleksnih zadev ter v letnih poročilih o dejavnostih bolj jasno in opazno opiše, da pridržki temeljijo na stopnjah napake, ki niso potrjene, ter s tem povezana tveganja.

Časovni okvir: obračunsko leto 2020/2021.

87 Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja je ključni dokument o odgovornosti, v katerem so povzete informacije o notranji kontroli in finančnem poslovodenju, ki ju izvaja Komisija. Kolegij komisarjev ima sicer končno odgovornost za informacije, predstavljene v tem dokumentu, vendar ga osrednji službi podpirata pri njegovi pripravi. Sodišče je ugotovilo, da kljub temu, da imata osrednji službi vodilno vlogo pri pripravi letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, ni podrobnih navodil o obsegu vsebine in strukturi tega poročila ter z njim povezanih medsebojnih strokovnih pregledov letnih poročil o dejavnostih (odstavek 74).

88 Informacije o pravilnosti, sporočene za kohezijo, so samo seštevek zneskov iz letnih poročil o dejavnostih GD za regionalno in mestno politiko ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, kar pomeni, da se vse zadeve, ki jih je Sodišče odkrilo v zvezi s temi zneski, nanašajo tudi na letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja. Zato je sporočena stopnja napake lahko le najmanjša stopnja napake, s katero je dejanska stopnja napake na področju kohezije verjetno prenizko ocenjena (odstavek 73).

Priporočilo 4 – Osrednji službi naj prejmeta navodila za pripravo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja od kolegija komisarjev, ki je odgovoren zanj

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja je eden ključnih dokumentov Komisije o odgovornosti, s katerim se prispeva k postopku razrešnice. Z namenom, da organ, ki je odgovoren za letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, tj. kolegij komisarjev, v tem poročilu zagotovi ustrezne in zanesljive informacije ter da bi se bolje odražale odgovornosti različnih akterjev, vključenih v njegovo pripravo in sprejetje, Sodišče priporoča, naj organ, odgovoren za letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, osrednjima službama zagotovi navodila, v katerih bo opisana vsebina in struktura poročila, ter opredeli obseg pregleda z njim povezanih letnih poročil o dejavnostih, ki ga opravita osrednji službi.

Časovni okvir: za razrešnico za leto 2021.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Tony Murphy, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 3. novembra 2021.

Kratice in okrajšave

DAC: skupni direktorat za revizijo na področju kohezije

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS: Evropski socialni sklad

GD: generalni direktorat

IAS: Služba Komisije za notranjo revizijo

RO: revizijski organ

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

Glosar

Deljeno upravljanje: metoda porabe proračuna EU, pri kateri Komisija, za razliko od neposrednega upravljanja, izvrševanje prenese na države članice, vendar ohrani končno odgovornost.

Dokumentacijski pregled: pregled informacij iz svežnjev zagotovil na podlagi dokumentov.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v celotni EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Kohezijska politika: politika EU, katere cilj je zmanjšati ekonomske in socialne razlike med regijami in državami članicami s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti podjetij, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja ter čezmejnega in medregionalnega sodelovanja.

Količinsko opredeljiva napaka: klasifikacija, ki jo Sodišče uporablja pri poročanju o rezultatih preizkušanja transakcij, kadar je mogoče izmeriti znesek transakcije, na katero je vplivala napaka.

Kontradiktorni postopek: postopek, v katerem Komisija s pregledanim organom ali oddelkom razpravlja o rezultatih svojih kontrolnih pregledov, da bi zagotovila njihovo utemeljenost.

Letno poročilo o dejavnostih: poročilo, ki ga pripravijo vsi generalni direktorati Komisije ter institucije in organi EU in v katerem je opisana njihova smotrnost poslovanja glede na zastavljene cilje ter uporaba finančnih in človeških virov.

Letno poročilo o kontroli: dokument, ki ga pripravi revizijski organ države članice in se predloži Komisiji kot del letnega svežnja zagotovil te države.

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja: letno poročilo Komisije o njenem upravljanju proračuna EU in doseženih rezultatih, v katerem so povzete informacije iz letnih poročil generalnih direktoratov in izvajalskih agencij o njihovih dejavnostih.

Mednarodno sprejeti revizijski standardi: sklop strokovnih standardov, v katerih so določene odgovornosti revizorjev in jih izdajajo različni organi za določanje standardov.

Naključna napaka: napake, ki niso sistemske, znane ali izjemne, se uvrstijo med naključne napake. Ta koncept predpostavlja verjetnost, da so naključne napake, najdene v revidiranem vzorcu, prisotne tudi v nerevidirani populaciji.

Napaka: posledica nepravilnega izračuna ali nepravilnosti zaradi nespoštovanja pravnih in pogodbenih zahtev.

Nepravilnost: kršitev pravil EU (ali ustreznih nacionalnih pravil) ali pogodbenih obveznosti.

Ocenjena stopnja napake: statistična ocena stopnje napake v populaciji, ki temelji na preizkušanju reprezentativnega vzorca operacij.

Operativni program: v operativnem programu so določene prioritete in specifični cilji države članice, v njem pa je tudi opisano, kako bodo sredstva (sofinanciranje EU ter nacionalno javno in zasebno sofinanciranje) v danem obdobju (ponavadi sedem let) uporabljena za financiranje operacij. Operativni program se lahko financira iz sklada ESRR, Kohezijskega sklada in/ali sklada ESS.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni organ (javni ali zasebni), ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Organ za potrjevanje: organ, ki ga imenuje država članica in je pristojen za potrjevanje točnosti in skladnosti izkazov odhodkov in zahtevkov za plačilo.

Pravilnost: raven skladnosti transakcije ali dejavnosti z veljavnimi pravili in predpisi ter morebitnimi pogodbenimi obveznostmi.

Pridržek: slabost, ki jo generalni direktor opredeli v izjavi o zanesljivosti, ki jo da v letnem poročilu o dejavnostih.

Razrešnica: vsakoletni sklep, s katerim Evropski parlament dokončno odobri način, kako je Komisija izvrševala proračun.

Reprezentativna stopnja napake: statistična ocena napake v populaciji, ki temelji na preizkušanju reprezentativnega vzorca transakcij, pridobljenih iz te populacije.

Revizija skladnosti: revizija za potrditev, da je neka dejavnost skladna z veljavnimi pravili in predpisi ter pogoji, določenimi v pogodbah ali sporazumih.

Revizijski organ: neodvisen nacionalni subjekt, pristojen za revidiranje sistemov in operacij programa porabe EU.

Sistemska napaka: sistemske napake so napake, ugotovljene v revidiranem vzorcu, vplivajo na nerevidirano populacijo ter se pojavijo v jasno opredeljenih in podobnih okoliščinah. Te napake imajo običajno skupno lastnost, na primer vrsto operacije, lokacijo ali časovno obdobje. Na splošno so povezane z neuspešnimi kontrolnimi postopki v sistemih upravljanja in kontrole (ali v delu teh sistemov).

Skupna stopnja napake: skupna stopnja napake ustreza vsoti naslednjih napak: projiciranih naključnih napak (vključno z napakami, odkritimi v izčrpnih stratumih), razmejenih sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak.

Skupna stopnja preostale napake: delež populacije, za katerega se šteje, da ni pravilen, po upoštevanju učinka vseh kontrolnih postopkov, izterjav in popravkov.

Sveženj zagotovil: sveženj zagotovil, ki ga morajo organi držav članic vsako leto predložiti do 15. 2. (ali 1. 3. v izjemnih primerih, ki jih odobri Komisija), vključuje: zaključni račun, ki ga pripravi organ za potrjevanje, izjavo o upravljanju in letni povzetek končnih revizijskih poročil in opravljenih kontrol, ki jih pripravi organ upravljanja, letno revizijsko mnenje in poročilo o nadzoru, ki ju izda revizijski organ.

Tveganje ob plačilu: ocenjeno skupno tveganje „ob plačilu” je najboljša previdna ocena zneska odhodkov, ki so bili med letom odobreni ter niso skladni s pogodbenimi in regulativnimi določbami, ki so se uporabljale v času plačila. To oceno pripravi Komisija.

Uredba o skupnih določbah: uredba, v kateri so določena pravila, ki se uporabljajo za vseh pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Zaključitev: finančna poravnava programa ali sklada EU s plačilom dolgovanega zneska državi članici ali drugi državi upravičenki ali izterjavo sredstev od države članice ali druge države upravičenke.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=60065

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=60065

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Sodišča Tony Murphy. Revizijo je vodil član Sodišča Tony Murphy, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Wolfgang Stolz, ataše v njegovem kabinetu Brian Murphy, vodilni upravni uslužbenec Juan Ignacio Gonzalez Bastero, vodja naloge Susanna Rafalzik, namestnica vodje naloge Anna Despotopoulou ter revizorji Johan Adriaan Lok, Jiří Beneš, Marcel Bode, Peter Borsos, Maria Pia Brizzi, Kevin Deceuninck, Przemyslaw Dowgialo, Sandra Dreimane, Andrea Ferraris, Laure Gatter, Jorge Guevara Lopez, Martina Jurjevic, Agnieszka Kondzielska, Nikolaos Kylonis, Borja Martin Simon, Dana Christina Mohamed, Rene Reiterer, Orsolya Szarka, Peggy Vercauteren, in Dilyanka Zhelezarova. Jezikovno podporo je zagotovil James Verity.

 

Zadnja vrsta (od leve proti desni): Brian Murphy, Wolfgang Stolz, Johan Adriaan Lok, Juan Ignacio González Bastero in Nikolaos Kylonis.

Prva vrsta (od leve proti desni): Niamh Mahon, Susanna Rafalzik, Tony Murphy, Anna Despotopoulou in Peter Borsos.

Končne opombe

^[1] Letno poročilo za leto 2020, odstavek 1.21.

^[2] Letno poročilo za leto 2020, odstavek 5.17.

^[3] V skladu s členom 130 Uredbe (EU) št. 1303/2013 je dovoljeno povrniti samo 90 % vmesnih plačil.

^[4] Letno poročilo za leto 2020, odstavek 5.40.

^[5]Mnenje št. 6/2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb, odstavek 122.

^[6] Letno poročilo za leto 2017, odstavki 6.67 do 6.72.

^[7] Letno poročilo za leto 2018, odstavki 6.73 do 6.75.

^[8] Letno poročilo za leto 2019, odstavek 5.39.

^[9] Člen 75(2a)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

^[10] Člen 85 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

^[11] Sistemske napake so napake, ugotovljene v revidiranem vzorcu, ki vplivajo na nerevidirano populacijo ter se pojavijo v jasno opredeljenih in podobnih okoliščinah (smernice EGESIF_15-0002-04, str. 39).

^[12] Člen 145 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

^[13] Člen 145(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

^[14] Letno poročilo za leto 2019, odstavek 5.56.

^[15] Letno poročilo za leto 2018, odstavek 6.63.

^[16] Letno poročilo za leto 2018, odstavki 6.68 do 6.71 in priporočilo 6.3.

^[17] Kot je določeno v Prilogi IV k letnim poročilom o dejavnostih za leto 2019.

^[18] Ta del letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja je poročilo Komisije v skladu s členom 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

^[19] Člen 247(1)(b) finančne uredbe: letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, ki vsebuje jasen in natančen povzetek dosežkov na področju notranje kontrole in finančnega poslovodenja iz letnih poročil o dejavnostih, ki jih pripravi vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil in ki vsebuje informacije o ključnih ureditvah upravljanja na Komisiji ter:

(i) oceno stopnje napak v odhodkih Unije, izdelano na podlagi dosledne metodologije, in oceno prihodnjih popravkov;

(ii) informacije o preventivnih in popravljalnih ukrepih za proračun, ki predstavijo finančne posledice ukrepov, na podlagi katerih se proračun zaščiti pred odhodki, ki niso v skladu s pravom;

(iii) informacije o izvajanju strategije Komisije za boj proti goljufijam.

^[20] Letno poročilo za leto 2020, odstavek 1.36.

^[21] Letno poročilo za leto 2018, priporočilo 6.3 – ureditve za zaključitev programskega obdobja 2014–2020.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-7086-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/526799	QJ-AB-21-026-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-7107-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/598463	QJ-AB-21-026-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepomDecision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeno v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in zanje nimate licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.