Digitalizacija evropske industrije: ambiciozna pobuda, katere uspeh je odvisen od stalne zavezanosti EU, vlad in podjetij

Povzetek

Digitalizacija je povezana z boljšo uspešnostjo podjetja na področju produktivnosti, praks upravljanja, inovacij, rasti in bolje plačanih delovnih mest. Za številna podjetja EU, ki želijo ostati konkurenčna, je zato bistveno, da se digitalno preobrazijo. Podjetja EU ne izkoriščajo v celoti naprednih tehnologij za uvajanje inovacij. Ker je 99 % podjetij EU malih in srednjih podjetij, je še posebej pomembno ta sektor spodbuditi k temu, da se začne ukvarjati z digitalizacijo.

V tem kontekstu je Komisija leta 2016 začela izvajati pobudo za digitalizacijo evropske industrije (v nadaljnjem besedilu: pobuda DEI). Cilj te pravno nezavezujoče pobude je bil okrepiti konkurenčnost EU na področju digitalnih tehnologij in omogočiti, da bo vsako podjetje v Evropi, ne glede na sektor, kraj sedeža in velikost, lahko v celoti izkoristilo digitalne inovacije. V okviru pobude DEI je bila predlagana mobilizacija skoraj 50 milijard EUR javnih in zasebnih naložb v petih letih po začetku njenega izvajanja. Eden ključnih konceptov za izvajanje pobude DEI so vozlišča za digitalne inovacije, ki podjetjem zagotavljajo storitve, kot je strokovno znanje o tehnologijah, preizkušanju in mreženju. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) želi s tem poročilom državljanom EU in nosilcem odločanja zagotoviti oceno uspešnosti ukrepov EU od začetka izvajanja pobude DEI ter prispevati k vzpostavitvi ustreznih pogojev za programsko obdobje 2021–2027.

Sodišče je preučilo uspešnost EU pri podpiranju nacionalnih strategij za digitalizacijo industrije in vozlišč za digitalne inovacije ter se pri tem osredotočilo na tri od petih stebrov pobude DEI. Zlasti je ocenilo, ali je Komisija države članice uspešno podpirala pri razvoju in izvajanju njihovih strategij za digitalizacijo industrije in ali je skupaj z državami članicami ocenjevala izvajanje teh strategij. Poleg tega je pregledalo podporo Komisije in držav članic za vzpostavitev in delovanje vozlišč za digitalne inovacije, in sicer ali je Komisija opredelila in obravnavala regulativne ovire, ki bi lahko vplivale na izvajanje pobude DEI, in ali je sprejela ukrepe za zagotovitev ustrezne povezljivosti.

Sodišče je ugotovilo, da je imela strategija Komisije za podporo digitalizacije evropske industrije dobro podlago in da so jo države članice podpirale, vendar ni vsebovala informacij o načrtovanih izidih, kazalnikov rezultatov in ciljnih vrednosti. To Komisiji in državam članica otežuje, da bi sprejemale bolj informirane odločitve in bolje usmerjale svoje dejavnosti. Komisija je izvajala več dejavnosti, da bi državam članicam zagotovila smernice, vendar jih ni spodbujala k temu, da bi za pobudo dodeljevale sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI). Ni znano, koliko bo znašalo skupno financiranje, potrebno za vzpostavitev in ohranjanje okvira za podporo digitalizacije industrije EU. V večini držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, je bil učinek podpornih dejavnosti Komisije omejen.

Pobuda DEI se podpira v okviru programa Obzorje 2020, poleg tega pa je Sodišče v programih Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki jih je pregledalo, odkrilo ukrepe, ki bi morebiti lahko prispevali k njenemu izvajanju. V okviru skladov ESI pa ni bilo pravne zahteve, v skladu s katero bi države članice morale spremljati projekte, relevantne za pobudo DEI, saj se je ta začela izvajati sredi programskega obdobja 2014–2020. Zato se z ureditvami za zbiranje podatkov v večini držav članic ne zajemajo informacije o pobudi DEI, kar preprečuje spremljanje na ravni držav članic in EU. Po mnenju Komisije je za natančno ugotovitev izvedenih naložb potreben bolj strukturiran pristop držav članic. Zaradi tega Komisija težko pridobi te informacije, da bi ocenila obseg naložb v primerjavi z načrti iz prvotnega sporočila o pobudi DEI.

Komisija že od začetka pobude izvaja več dejavnosti, namenjenih podpiranju vozlišč za digitalne inovacije pri njihovi vzpostavitvi in delovanju. Vendar so bile dejavnosti v državah članicah, ki jih je Sodišče obiskalo, omejene. Štiri leta po začetku izvajanja pobude DEI imajo vozlišča za digitalne inovacije še vedno omejen dostop do financiranja, ustanavljanje je bilo po mnenju Sodišča v nekaterih primerih neusklajeno in razen za dejavnosti, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020, na ravni EU še ni podrobnega okvira za spremljanje vozlišč za digitalne inovacije. Komisija je za obdobje 2021–2027 predlagala nov program za digitalno Evropo, v katerem so opisana merila za države članice pri izbiri evropskih vozlišč za digitalne inovacije in merila za spremljanje njihovih dejavnosti, če ta vozlišča prejemajo podporo v okviru tega programa. Junija 2020 je bil ta predlagani program še vedno v fazi obravnave.

Komisija je še naprej sprejemala ustrezne ukrepe, da bi zagotovila ustrezen pravni okvir za obravnavo vse zakonodaje, opredeljene v sporočilu o pobudi DEI. Za pobudo so bistvene tudi dobre ravni širokopasovne povezljivosti (kar je bila tema Posebnega poročila Sodišča št. 12/2018), zlasti po izbruhu pandemije koronavirusa v letu 2020. Podjetja imajo lahko koristi od tega, da se je pokritost s hitrimi in ultrahitrimi širokopasovnimi povezavami v zadnjih letih stalno povečevala. Vendar vse države članice verjetno ne bodo izpolnile vseh ciljnih vrednosti EU, ki jih je treba doseči do leta 2020, izpolnitev ciljne vrednosti EU za gigabitno družbo do leta 2025 pa se zdi še večji izziv. Poleg pokritosti je za uspešno digitalizacijo industrije v EU ključen tudi delež podjetij s priključkom na širokopasovne povezave. Vendar med različno velikimi podjetji obstajajo velike razlike glede deleža podjetij s priključkom na hitre širokopasovne povezave: leta 2019 je le 46 % malih podjetij imelo priključek na hitre širokopasovne povezave.

Na podlagi teh zaključkov Sodišče priporoča Komisiji, naj skupaj z državami članicami:

• tem zagotavlja podporo pri opredelitvi njihovih vrzeli v financiranju in jih opozori na razpoložljiva sredstva EU,
• izboljša spremljanje pobude DEI z določitvijo ustreznih kazalnikov rezultatov in sledenjem porabe,
• opredeli, uskladi in sprejme okvir za mrežo evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki zajema vse evropske regije, ter
• sprejme nadaljnje ukrepe za podporo pri doseganju ustreznih ravni širokopasovne povezljivosti.

Uvod

Od industrije 1.0 do 4.0 – digitalizacija evropske industrije

Industrija napreduje na podlagi tehnološkega razvoja. Na sliki 1 je prikazan prehod industrije v zadnjih 250 letih z mehanizacije in parnih motorjev preko proizvodnje za tekočim trakom do uvedbe industrijske robotike in avtomatizirane proizvodnje v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

© Shutterstock/elenabsl

Četrti val industrijskega razvoja (ki se pogosto imenuje industrija 4.0) zajema vse vrste panog in gospodarskih sektorjev. Podjetjem bi lahko omogočal veliko večji nadzor nad njihovimi proizvodi: na primer, podjetja bi lahko proizvode bolje prilagajala vse bolj individualiziranim potrebam strank. Ta večji nadzor potencialno zajema celoten življenjski ciklus proizvoda, od zasnove prek razvoja in proizvodnje do dobave končnemu uporabniku, poprodajnih storitev in na koncu recikliranja.

Podlaga za to četrto industrijsko revolucijo je razpoložljivost vseh relevantnih informacij o vseh elementih proizvodnje v realnem času. To podjetjem omogoča, da lahko prilagodijo in optimizirajo svoje procese v skladu z različnimi merili, kot so stroški, razpoložljivost in poraba virov. Dobre ravni širokopasovne povezljivosti so zato bistven osnovni pogoj za omogočanje pretoka informacij v realnem času in za to, da imajo podjetja koristi od te zadnje industrijske revolucije.

Na sliki 2 so prikazani glavni elementi industrije 4.0, od računalništva v oblaku, velepodatkov in analitike do robotike in interneta stvari¹.

Vir: Evropsko računsko sodišče

Digitalna preobrazba industrije ali digitalizacija ne pomeni le pridobivanja nove opreme in sistemov IT. Vključuje tudi razmislek o vseh vidikih poslovnega procesa ob upoštevanju možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije. Odprtost za digitalno preobrazbo je bistvena za veliko podjetij EU, ki želijo ostati konkurenčna. Po ocenah nekaterih študij bo digitalizacija proizvodov in storitev za industrijo v Evropi pomenila več kot 110 milijard EUR dodatnih prihodkov na leto². V skladu s študijo Evropske investicijske banke (EIB) je digitalizacija povezana z boljšo uspešnostjo podjetij na področju produktivnosti, praks upravljanja, inovacij, rasti in bolje plačanih delovnih mest³.

Podjetja EU ne izkoriščajo v celoti naprednih tehnologij za inovacije, njihova uporaba v industriji pa se razlikuje med sektorji ter državami in regijami EU⁴. Obstajajo tudi velike razlike med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji (MSP). Na primer, 54 % velikih podjetij je visoko digitaliziranih v primerjavi z le 17 % MSP⁵.

Ker je 99 % podjetij EU malih in srednjih podjetij⁶, je še posebej pomembno, da začnejo obravnavati izziv digitalizacije. Glede na študijo EIB⁷ je leta 2018 poraba evropskih MSP za digitalizacijo znašala približno 57 milijard EUR, kar je 30 % skupne letne porabe za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v Evropi⁸. Po pričakovanjih naj bi poraba MSP za digitalizacijo hitro naraščala in do leta 2022 dosegla 65 milijard EUR (glej sliko 3), kar pa se zaradi izbruha koronavirusa lahko spremeni⁹.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov EIB, ki jih je zbralo podjetje Gartner

Politika in pobude EU v zvezi z digitalizacijo industrije

Evropa 2020 je strategija EU za obdobje 2010–2020. Ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020 je „Evropska digitalna agenda”¹⁰, katere namen je zagotoviti trajnostne gospodarske in družbene koristi enotnega digitalnega trga. V tem kontekstu je Komisija leta 2015 začela izvajati strategijo EU za enotni digitalni trg¹¹.

Komisija je v okviru strategije za enotni digitalni trg in ob spodbudi Sveta¹² aprila 2016 začela izvajati pobudo za digitalizacijo evropske industrije (pobudo DEI)¹³. Industrija je področje, na katerem je vloga EU omejena na podpiranje ukrepov držav članic¹⁴. Pobuda zato temelji na sporočilu Komisije in ne uredbi EU: cilj Komisije je podpreti države članice pri razvoju in izvajanju lastnih strategij za digitalizacijo. Po mnenju Komisije ji je izbira sporočila omogočila, da je lahko začela hitro sodelovati z državami članicami in zasebnim sektorjem, čeprav na podlagi sporočila nima nobenih regulativnih pooblastil. Namen te pravno nezavezujoče pobude je „okrepiti konkurenčnost EU na področju digitalnih tehnologij in omogočiti, da bo vsaka panoga v Evropi, ne glede na sektor, kraj sedeža in velikost, lahko v celoti izkoristila digitalne inovacije”. Glede na sporočilo naj bi bilo s pobudo DEI v petih letih od začetka njenega izvajanja leta 2016 mobiliziranih do 50 milijard EUR javnih in zasebnih naložb na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni. V sporočilu je izrecno naveden znesek financiranja EU v okviru neposrednega upravljanja, niso pa navedeni zneski drugih vrst financiranja EU.

Pobuda DEI temelji na nacionalnih pobudah za digitalizacijo industrije in jih dopolnjuje ter je strukturirana okoli petih glavnih stebrov (glej sliko 4; podrobnejši opis vsakega stebra je v Prilogi I).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropske komisije

Na ravni EU so glavni generalni direktorati Komisije, ki sodelujejo pri digitalizaciji in industrijski politiki:

• Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CNECT), ki vodi in usklajuje pobudo DEI. Ukvarja se s politiko in zagotavlja nekolikšno finančno podporo v okviru programa EU za raziskave in inovacije, Obzorje 2020, ki ga neposredno upravlja Komisija,
• Generalni direktorat za konkurenco (GD COMP), ki je pristojen za oblikovanje in izvajanje politike EU na področju konkurence,
• Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), ki je pristojen za politiko EU na področju zaposlovanja, socialnih zadev, spretnosti in znanja, mobilnosti delovne sile in s tem povezanih programov financiranja EU, ki jih izvajajo države članice in ki se podpirajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS) v okviru deljenega upravljanja,
• Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), ki je pristojen za dokončno vzpostavitev notranjega trga blaga in storitev,
• Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), ki je pristojen za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU, in sicer v okviru programov ESRR in Kohezijskega sklada, ki jih v okviru deljenega upravljanja izvajajo države članice, ter
• Generalni direktorat za raziskave in inovacije (GD RTD), ki je glavni generalni direktorat za program Obzorje 2020.

Komisija je leta 2018 za obdobje 2021–2027 predlagala prvi program za digitalno Evropo¹⁵, tj. uredbo s proračunom v višini 9,2 milijarde EUR. Program naj bi upravljala Komisija, prispeval pa naj bi k pobudi DEI. Z njim se bodo dopolnjevala druga sredstva, ki so na voljo za digitalizacijo industrije za obdobje 2021–2027, na primer tista iz programa Obzorje Evropa in skladov ESI. Program bo osredotočen na pet področij: visokozmogljivostno računalništvo; umetno inteligenco; kibernetsko varnost in zaupanje; napredna digitalna znanja in spretnosti; uvedbo, najboljšo uporabo digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. V skladu s predlogom namerava Komisija zaradi krepitve zmogljivosti po vsej EU dodeliti približno 10 % financiranja evropskim vozliščem za digitalne inovacije. Ta vozlišča za digitalne inovacije bodo kot strokovne centre za pomoč lokalnim podjetjem pri digitalnem razvoju sofinancirale tudi države članice.

Aprila 2020 sta Svet in Komisija Parlamentu skupaj predstavila načrt za okrevanje po izbruhu koronavirusa, katerega končni cilj je oblikovanje bolj odporne, trajnostne in pravične Evrope¹⁶. V njem je navedeno, da bo imela digitalna preobrazba, skupaj z zelenim prehodom, „osrednjo in prednostno vlogo pri ponovnem zagonu in posodobitvi našega gospodarstva”.

Obseg digitalizacije industrije v EU

Komisija je leta 2014 za spremljanje digitalnega napredka držav članic uvedla indeks digitalnega gospodarstva in družbe (indeks DESI), tj. sestavljen indeks, v katerem so združeni relevantni kazalniki smotrnosti Evrope na področju digitalizacije in s katerim se spremlja napredek držav članic na področju digitalne konkurenčnosti.

Indeks DESI zajema kazalnike za pet glavnih razsežnosti¹⁷:

1. povezljivost;
2. človeški kapital;
3. uporaba spletnih storitev;
4. integracija digitalne tehnologije in
5. digitalne javne storitve.

Po mnenju Sodišča so najrelevantnejše razsežnosti za digitalizacijo evropske industrije povezljivost, človeški kapital in integracija digitalne tehnologije. Na sliki 5 je prikazano, da se stopnja digitalizacije med državami članicami razlikuje.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi indeksa DESI

Mednarodna različica indeksa DESI (I-DESI)¹⁸ zagotavlja celovito oceno položaja EU v primerjavi s 17 gospodarstvi držav, ki niso članice EU (glej sliko 6).

Opomba: Vrednosti niso neposredno primerljive s tistimi v indeksu DESI, saj ni bilo mogoče zbrati vseh kazalnikov za vse države.

Vir: Evropska komisija

Indeks DESI dopolnjujejo profili držav, ki jih vsako leto objavlja Komisija in v katerih so kvantitativni dokazi, pridobljeni na podlagi kazalnikov indeksa DESI, kombinirani z uvidi v politiko posameznih držav in najboljšimi praksami¹⁹. Vrsta poročil o posameznih državah, ki jih je naročila Komisija ter so bila objavljena oktobra/novembra 2017²⁰ in julija 2019²¹, vsebuje ločeno analizo, ki se nanaša posebej na pobudo DEI.

Obseg revizije in revizijski pristop

Sodišče je preučilo uspešnost ukrepov EU za podpiranje nacionalnih strategij za digitalizacijo industrije in vozlišč za digitalne inovacije. V tem kontekstu je bila revizija osredotočena na tri od petih stebrov pobude DEI (glej sliko 4 in Prilogo I): 1. steber: evropska platforma nacionalnih pobud za digitalizacijo industrije, 2. steber: digitalne inovacije za vse: vozlišča za digitalne inovacije in 4. steber: regulativni okvir, primeren za digitalno dobo. Sodišče je zato analiziralo, ali:

• je Komisija uspešno podpirala države članice pri razvoju in izvajanju njihovih strategij za digitalizacijo industrije,
• je Komisija skupaj z državami članicami ocenila izvajanje nacionalnih strategij,
• je bila podpora Komisije in držav članic pri vzpostavitvi in delovanju vozlišč za digitalne inovacije uspešna,
• je Komisija z obravnavanjem morebitnih regulativnih ovir in pomočjo državam članicam pri zagotavljanju ustrezne povezljivosti uspešno prispevala k vzpostavitvi okvira, s katerim se spodbuja digitalizacija industrije.

Revizijsko delo Sodišča je vključevalo pregled dokumentov, relevantnih za pobudo DEI, ter strukturirane razgovore s predstavniki Komisije, nacionalnih/regionalnih organov in vozlišč za digitalne inovacije ter deležniki v državah članicah. Sodišče je obiskalo štiri države članice: Nemčijo, Madžarsko, Poljsko in Portugalsko ter zbralo informacije pri 28 vozliščih za digitalne inovacije v teh državah članicah. Z izbiro teh držav članic je želelo zagotoviti uravnotežen pregled glede na napredek pri digitalizaciji njihove industrije in geografsko porazdelitev.

Poleg tega je pregledalo osem operativnih programov za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: programi) ter s predstavniki Komisije in relevantnih organov upravljanja razpravljalo o tem, kako podpirajo pobudo DEI. Pregledalo je tudi devet projektov, izbranih iz teh programov, da bi razumelo, kako se sredstva EU uporabljajo za spodbujanje digitalizacije industrije v državah članicah (glej sliko 7 in Prilogo II).

Vir: Evropsko računsko sodišče

EU vlaga znatna sredstva za podporo podjetij, zlasti MSP, pri njihovem digitalnem razvoju, da bi jim pomagala, da ostanejo konkurenčna na svetovnem trgu. Ta cilj je postal še toliko pomembnejši zaradi izbruha koronavirusa in potrebe po obnovi gospodarstev. Sodišče želi s tem poročilom državljanom EU in nosilcem odločanja zagotoviti oceno uspešnosti ukrepov EU od začetka izvajanja pobude DEI ter prispevati k vzpostavitvi ustreznih pogojev za programsko obdobje 2021–2027.

Opažanja

Pobuda DEI ima dobro podlago, države članice pa jo podpirajo, vendar je bil učinek ukrepov Komisije na strategije večine držav članic, ki jih je Sodišče obiskalo, omejen

Sodišče je preučilo, ali je Komisija:

• razvila trdno pobudo za digitalizacijo industrije EU, vključno z ustreznimi cilji in navedbami o financiranju, ki so jo podprle države članice, industrija in drugi deležniki,
• svetovala državam članicam in jim zagotovila smernice o relevantnih vprašanjih, vključno z znanji in spretnostmi, financiranjem in tehnološkim razvojem, kot so umetna inteligenca, velepodatki, 5G, blokovna veriga, računalništvo v oblaku in kibernetska varnost.

Pobuda DEI ima dobro podlago, vendar ne vključuje podrobnosti o načrtovanih izidih in financiranju

Pobuda Komisije za digitalizacijo evropske industrije temelji na različnih nacionalnih in regionalnih pobudah za digitalizacijo industrije ter različnih študijah in posvetovanjih z deležniki. Na primer, več predstavnikov industrije je za srečanje skupine zunanjih deležnikov novembra 2015 v okviru priprave sporočila o pobudi DEI pripravilo prispevke, s katerimi so potrdili, da je pobuda ustrezna, in podprli predloge, kot so vozlišča za digitalne inovacije.

Organi, predstavniki industrije in deležniki, s katerimi je Sodišče v okviru obiskov držav članic opravilo razgovore, so podpirali pobudo DEI in menili, da je koncept vozlišč za digitalne inovacije uspešen odziv na potrebe podjetij, zlasti MSP, v zvezi z digitalizacijo.

Pobuda DEI je pobuda na visoki ravni, iz katere sta razvidni potreba po javni intervenciji in medsebojna povezanost različnih ukrepov politike. Vendar v okviru pobude niso bili določeni načrtovani izidi (rezultati in učinki) ter ustrezni kazalniki rezultatov in ciljne vrednosti. Poleg tega niti sporočilo o pobudi DEI niti z njo povezani dokumenti niso vsebovali smernic za države članice o možnostih uporabe pobude DEI v državah članicah in njihovih regijah.

Eden od glavnih ciljev pobude DEI se nanaša na vložke: v petih letih od leta 2016 mobilizirati skoraj 50 milijard EUR javnih in zasebnih naložb v dejavnosti pobude DEI (glej odstavek 09). Ni znano, koliko bo znašalo skupno financiranje, potrebno za vzpostavitev in ohranjanje okvira za podporo digitalizacije industrije EU.

Z izjemo zaveze v okviru programa Obzorje 2020, da se 500 milijonov EUR usmeri v vozlišča za digitalne inovacije in 5 milijard EUR v javno-zasebna partnerstva²², digitalne industrijske platforme in ekosisteme na področjih, kot so umetna inteligenca, robotika, fotonika, 5G, visokozmogljivostno računalništvo in internet stvari, je bilo v zvezi z razčlenitvijo financiranja na javne in zasebne naložbe danih na voljo le malo podrobnosti. V sporočilu je navedeno, da bi se za podporo pobude lahko uporabili skladi ESI in evropski sklad za strateške naložbe (sklad EFSI). Vendar so v zvezi z razpoložljivimi sredstvi v njem podrobno navedeni le podatki za program Obzorje 2020, ni pa poudarjenih več kot 20 milijard EUR, ki so v obdobju 2014–2020 na voljo za digitalne naložbe v okviru skladov ESI, zlasti ESRR. Predstavniki organov držav članic, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so izrazili zaskrbljenost glede tega, kako naj bi ti organi financirali dejavnosti v zvezi s pobudo DEI iz javnih in zasebnih virov.

Sodišče je v enem od svojih prejšnjih posebnih poročil opozorilo na tveganja v zvezi s tem, da se z napovedmi politike na visoki ravni ustvarjajo pričakovanja, ki jih ne bo mogoče izpolniti²³. Po navedbah Komisije vse države članice vlagajo v digitalno preobrazbo industrije. Vendar je po njenem mnenju za natančno ugotovitev izvedenih naložb potreben bolj strukturiran pristop držav članic.

Učinek dejavnosti, s katerimi je Komisija podpirala države članice pri razvoju in izvajanju njihovih strategij za digitalizacijo, je bil v obiskanih državah članicah omejen

Smernice Komisija za države članice

Indeks DESI in njegovi profili držav (glej odstavek 18) so glavno orodje, s katerim Komisija spremlja napredek in opredeljuje vrzeli v strategijah držav članic za digitalizacijo njihove industrije. Komisija v teh poročilih opredeljuje glavne razlike med državami članicami in/ali regijami, ki so dosegle najboljše rezultate, in tistimi, ki so dosegle podpovprečne rezultate. V poročilih državam članicam predlaga tudi ukrepe za spodbujanje digitalne preobrazbe.

Komisija vse pogosteje uporablja tudi proces evropskega semestra, da bi države članice spodbudila k reševanju izzivov digitalizacije, zlasti s priporočili za posamezne države. Število priporočil za posamezne države, ki so neposredno relevantna za pobudo DEI, se sčasoma povečuje. Leta 2020 so se ta priporočila nanašala na vse države članice (glej Prilogo III).

Komisija je poleg procesa v zvezi s priporočili za posamezne države izvajala vrsto dejavnosti za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju pobude DEI (glej okvir 1).

Države članice si izkušnje in dobro prakso izmenjujejo predvsem v okviru prireditev, kot so forumi evropskih deležnikov, okrogle mize in srečanja na visoki ravni v zvezi z upravljanjem. Vendar je Sodišče ugotovilo, da niti Komisija niti države članice, ki jih je obiskalo, ne izmenjujejo svojih izkušenj s pristopi k digitalni preobrazbi industrije, ki so se izkazali za neuspešne. To bi morda bilo koristno za druge države članice, ki razvijajo in izvajajo svoje strategije, da ne bi ponavljale istih napak.

Razpoložljivo financiranje iz skladov ESI za podporo pobude

Čeprav je v skladih ESI potencialno na voljo 20 milijard EUR (glej odstavek 28), Komisija ni kontaktirala nobenega od osmih organov upravljanja, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, da bi jim svetovala o uporabi tega vira financiranja za podporo pobude. Dva organa upravljanja sta Sodišču povedala, da nista vedela za pobudo DEI, dokler ju ni Sodišče kontaktiralo v okviru revizije.

V obdobju 2014–2020 se s skladi ESI podpira 11 tematskih ciljev. Sodišče meni, da bi tematski cilj 11 („izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih skupin in učinkovita javna uprava”) lahko bil podlaga za podporo iz skladov ESI državam članicam pri razvoju strategij za digitalizacijo industrije ali podlaga za krepitev institucionalnih zmogljivosti za oblikovanje ukrepov, povezanih s pobudo DEI. Vendar Komisija držav članic na to možnost ni opozorila.

Vpliv Komisije na strategije držav članic za digitalizacijo

Komisija je državam članicam zagotovila splošne smernice (odstavki 30 do 33). Vendar razen tega, da se je odzvala na prošnjo ene od držav članic (glej naslednji odstavek), ni predlagala nobenih ukrepov, posebej namenjenih za izboljšanje rezultatov držav članic, ki so bile na indeksu DESI uvrščene nižje.

Eno od redkih orodij, s katerimi lahko Komisija državam članicam zagotovi prilagojeno podporo, je njena podporna služba za strukturne reforme. Ta služba lahko vsaki državi članici na njeno prošnjo zagotovi prilagojeno podporo pri njenih institucionalnih in upravnih reformah ter reformah za spodbujanje rasti. Do konca leta 2019 je bila Litva edina država članica, ki je v zvezi s pobudo DEI zaprosilo za to podporo. Glede na indeks DESI za leto 2019 je Litva tik pod povprečjem EU (glej sliko 5).

Nacionalni organi, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so menili, da so dejavnosti Komisije nekoliko vplivale na njihove nacionalne strategije, na razvoj in izvajanje njihovih strategij pa so na splošno imele le omejen učinek (glej okvir 2). To je deloma posledica različnih stopenj razvoja digitalizacije v državah članicah. Ker je na primer Nemčija dobro razvita, je Komisija kot vir za pobudo DEI lahko uporabila nemško strategijo Industrie 4.0.

Kar zadeva uporabo dobre prakse, je slika podobna: Sodišče v obiskanih državah članicah ni našlo jasnih dokazov o tem, da bi te uporabljale dobro prakso, ki je bila razširjena, kot na primer to, da bi države članice zaradi prireditev, ki jih je organizirala Komisija, spremenile svoje strategije.

Sodišče je v poročilih o posameznih državah v zvezi s spremljanjem napredka pri nacionalnih pobudah za digitalizacijo industrije našlo primere, v katerih je Komisija opozorila na to, da so za uspešno izvajanje nacionalnih strategij potrebne izboljšave (glej okvir 3). Vendar Komisija v teh primerih ni predlagala popravljalnih ukrepov, zadevna država članica pa naknadno ni sprejela ukrepov za obravnavanje opozorila Komisije.

Komisija in države članice ne morejo v celoti oceniti napredka pobude DEI

Sodišče je za to, da bi ocenilo, koliko so Komisija in države članice lahko spremljale napredek pri izvajanju nacionalnih strategij za digitalizacijo industrije, preučilo, ali je Komisija:

• zagotovila, da se s programom Obzorje 2020 podpira izvajanje pobude DEI,
• skupaj z državami članicami opredelila skupne kazalnike za spremljanje podpore iz skladov ESI, namenjene izvajanju pobude DEI, ter ali so programi, ki jih je Sodišče pregledalo, omogočali podporo projektov, ki prispevajo k digitalizaciji industrije.

Komisija se pri spremljanju izvajanja strategij držav članic za digitalizacijo zanaša predvsem na poročila o posameznih državah v zvezi s spremljanjem napredka pri nacionalnih pobudah za digitalizacijo industrije (glej odstavek 18). Ta poročila zagotavljajo nekatere finančne informacije na ravni financiranja EU in nacionalnega financiranja. Vendar so glede na študijo na ravni EU, ki je priložena tem poročilom o posameznih državah²⁴, obstajali izzivi pri opredeljevanju zneskov financiranja za različne nacionalne pobude, in sicer zaradi pomanjkanja preglednosti in doslednih struktur poročanja v večini držav članic. Na ravni držav članic se spremljanje nacionalnih pobud zelo razlikuje (glej okvir 4).

Pobuda DEI se podpira s programom Obzorje 2020

Eden od glavnih ciljev pobude DEI je v petih letih od začetka njenega izvajanja leta 2016 mobilizirati približno 50 milijard EUR javnih in zasebnih naložb (glej odstavek 27). Kar zadeva prispevek EU k temu znesku, so bili v sporočilu o pobudi DEI opredeljeni viri v okviru progama Obzorje 2020: 500 milijonov EUR za podporo vozlišč za digitalne inovacije in 5 milijard EUR v okviru javno-zasebnih partnerstev na področjih, kot so robotika, fotonika, 5G in visokozmogljivostno računalništvo. Iz tabele 1je razvidno, da so bili razpisi, ki so bili od leta 2016 objavljeni ali načrtovani v okviru programa Obzorje 2020, skladni s temi zneski.

* Skupno podjetje ECSEL (javno-zasebno partnerstvo za elektronske komponente in sisteme) financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte na področju teh ključnih omogočitvenih tehnologij https://www.ecsel.eu/.

Opomba: Ciljna vrednost glede podpore javno-zasebnih partnerstev v višini 5 milijard EUR je dosežena le, če se upošteva podpora, dodeljena pred sprejetjem in objavo pobude DEI (element podpore (4)).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

Čeprav so se v okviru programa Obzorje 2020 v obdobju 2016–2017 že financirale dejavnosti, povezane s pobudo DEI, je bil v obdobju 2018–2020 program bolj neposredno povezan s pobudo. V tem obdobju je treba v skladu s pravili za financiranje vozlišč za digitalne inovacije predlagane projekte uskladiti z nacionalno ali regionalno pobudo za digitalizacijo industrije. Vendar v delovnem programu ali pravilih za vrednotenje ni enakovredne zahteve za financiranje drugih področij pobude DEI – tistih, ki niso povezana z vozlišči za digitalne inovacije – na primer pogodbenih javno-zasebnih partnerstev za ciljna področja.

Ureditve skladov ESI v zvezi z zbiranjem podatkov sedaj zagotavljajo omejene informacije o pobudi DEI

S programi, ki jih je Sodišče pregledalo v vseh štirih državah članicah, je bilo mogoče podpirati projekte, povezane s pobudo DEI. Sodišče je v okviru teh programov preučilo devet projektov. Čeprav je pri odobritvi in izvajanju nekaterih pregledanih projektov prihajalo do zamud (glej primer v okviru 5), so bili vsi relevantni za pobudo DEI.

Organi držav članic programov niso spreminjali neposredno v odziv na pobudo DEI, da bi jih bolj osredotočili nanjo. Vendar je bil na Poljskem v letih 2018 in 2019 za zagotovitev dodatnih možnosti za podporo digitalizacije industrije spremenjen program Smart Growth, ki je glavni program, namenjen krepitvi inovativnosti in konkurenčnosti poljskega gospodarstva (glej okvir 6). Na Portugalskem programi, ki jih je pregledalo Sodišče, niso vključevali ukrepov, ki bi bili neposredno namenjeni digitalizaciji. Kljub temu so organi menili, da so programi imeli potrebno fleksibilnost za vključitev dodatnih tematskih prioritet, opredeljenih v obdobju izvajanja programa. Od leta 2017 so bili objavljeni tematski razpisi za projekte, ki so specifični za industrijo 4.0.

Ker se je pobuda DEI začela izvajati sredi programskega obdobja 2014–2020, ni bilo pravne zahteve, v skladu s katero bi države članice morale spremljati projekte, relevantne za pobudo. Od držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, je bil na Portugalskem sicer vzpostavljen sistem za spremljanje izvajanja financiranja iz sklada ESRR, ki prispeva k pobudi (glej okvir 7), šest od ostalih sedmih organov upravljanja, s predstavniki katerih je Sodišče opravilo razgovore, pa ni imelo enakovredne ureditve.

Brez informacij držav članic o porabi za obdobje 2014–2020 Komisija težko ugotovi, koliko se s skladi ESI podpira pobuda DEI. Na primer, evidentiranje podpore iz sklada ESRR za pobudo DEI se med državami članicami in/ali programi razlikuje. Ureditve spremljanja in poročanja so bile določene na začetku programskih obdobij in niso bile zasnovane tako, da bi se z njimi upoštevale pobude politike, kot je pobuda DEI, ki so bile uvedene kasneje v obdobju. Sodišče meni, da bi fleksibilen sistem spremljanja lahko Komisiji omogočil zbiranje informacij o finančni podpori projektov, s katerimi se podpira pobuda DEI²⁶. Tak sistem bi lahko bil koristen tudi za druge pomembne pobude, ki so se začele izvajati po začetku programskega obdobja.

Komisija je v svojem predlogu uredbe o skladih ESI za obdobje 2021–2027 uvedla namenske kode za evidentiranje ukrepov, s katerimi se podpira digitalizacija²⁷. Če bo ta določba vključena v sprejeto uredbo, bo lažje ugotoviti, koliko skladi ESI prispevajo k pobudi DEI.

Komisija je spodbujala koncept vozlišč za digitalne inovacije, vendar so bile dejavnosti v državah članicah omejene

Cilj vozlišč za digitalne inovacije je pomagati podjetjem (zlasti MSP) pri izkoriščanju digitalnih priložnosti. Vozlišča za digitalne inovacije bi morala nuditi strokovno znanje o tehnologijah, preizkušanju, znanju in spretnostih, poslovnih modelih, financah, informacijah o trgu in mreženju. Morala bi delovati kot točka vse na enem mestu ter pri tem podpirati podjetja v svoji regiji in zunaj nje z namenom digitalizacije njihovega poslovanja.

Da bi Sodišče ocenilo, ali je bila podpora Komisije in držav članic za vzpostavitev in delovanje vozlišč za digitalne inovacije uspešna, je preučilo, ali je Komisija skupaj z državami članicami:

• pripravila smernice in merila za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije ter razvila mehanizem za zagotovitev, da vozlišča ta merila izpolnjujejo,
• opredelila in spodbujala dobro prakso za delovanje vozlišč za digitalne inovacije ter vzpostavila uspešen okvir za spremljanje, da bi ocenila napredek, vključno s tem, kako vozlišča uporabljajo sredstva za podporo podjetjem pri njihovem procesu digitalizacije.

Komisija si je od začetka pobude DEI prizadevala za podporo vozlišč za digitalne inovacije, vendar je bil napredek v nekaterih državah članicah majhen

Merila za vozlišča za digitalne inovacije

Komisija je oktobra 2017 pripravila spletni katalog za vozlišča za digitalne inovacije, ki je bil mišljen kot rumene strani za vozlišča. Namen tega kataloga je zagotoviti pregled nad vozlišči za digitalne inovacije v Evropi in podpreti njihovo mreženje, in sicer v sodelovanju z regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi pobudami za digitalizacijo industrije. Glede na katalog je bilo konec leta 2019 v EU registriranih 498 vozlišč za digitalne inovacije, od tega jih je delovalo 309, 189 pa jih je bilo v fazi priprave (glej Prilogo IV).

Komisija je opredelila nekaj splošnih značilnosti in meril, ki jih mora izpolnjevati organizacija, ki se v katalogu vozlišč za digitalne inovacije želi registrirati kot vozlišče (glej okvir 8).

Organizacije, ki se v katalogu vozlišč za digitalne inovacije želijo registrirati kot vozlišča, morajo predložiti izjavo o izpolnjevanju vrste meril. Komisija je za zagotovitev, da so registrirana vozlišča za digitalne inovacije ta merila izpolnjevala, izvedla preverjanje, in sicer je najela svetovalce, ki so ovrednotili informacije, ki so jih predložila vozlišča za digitalne inovacije. Glede na navedbe predstavnikov nacionalnih organov, s katerimi je Sodišče v obiskanih državah članicah opravilo razgovore, ti organi pri tem preverjanju niso sodelovali.

Komisija je novembra 2019 v kontekstu priprav na program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 objavila predlog o tem, kako bi program lahko prispeval k vzpostavitvi mreže vozlišč za digitalne inovacije, ki bi zajemala vse regije v Evropi²⁸. V tem dokumentu je predlagala nov dvostopenjski izbirni postopek za vozlišča za digitalne inovacije: nacionalni organi držav članic bodo imenovali potencialna vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo nato pozvana, da se odzovejo na omejene razpise za zbiranje predlogov, ki jih bo vodila Komisija. Nova predlagana merila za države članice pri izbiri vozlišč za digitalne inovacije (ki se bodo nato imenovala evropska vozlišča za digitalne inovacije) so bolj specifična od tistih, ki so določena v katalogu vozlišč za digitalne inovacije. Marca 2020 je bilo v posodobljeni različici predloga za vsako državo članico določeno najmanjše in največje število vozlišč za digitalne inovacije, ki bodo del evropske mreže, financirane v okviru programa za digitalno Evropo. Skupno število bo tako med 128 in 260, kar je precej manj kot sedaj (glej Prilogo V). Vendar junija 2020 ta novi postopek še ni bil formaliziran.

Smernice za vozlišča za digitalne inovacije

Komisija izvaja vrsto dejavnosti za podporo vozlišč za digitalne inovacije. Med njimi so sestanki delovnih skupin, usposabljanje in mentorstvo, specifične pobude, ki jih neposredno upravlja Komisija, kot so I4MS in SAE (s katerima se MSP zagotavljajo možnosti za uporabo projektov v okviru vozlišč za digitalne inovacije) ter projekt pametne tovarne in program DIHELP, ki sta prejela tudi sredstva Evropskega parlamenta.

Delovna skupina za vozlišča za digitalne inovacije, ki jo je vzpostavila Komisija (glej okvir 1), redno razpravlja o dobrih praksah za operacije vozlišč. Leta 2017 je sklenila, da bi morala vsa vozlišča za digitalne inovacije zagotavljati minimalni sklop storitev:

• ozaveščanje o poslovnem potencialu digitalnih tehnologij,
• zbiranje informacij o inovacijah (innovation scouting),
• podpiranje razvoja strategij (razvoj vizij in strategij),
• sodelovanje s podjetji za oceno njihove digitalne zrelosti in razvoj ustreznih načrtov,
• posredovanje pri vzpostavljanju odnosov s potencialnimi ponudniki storitev,
• izvajanje mentorstva in usposabljanja ter
• zagotavljanje stroškovno učinkovitega dostopa do specializiranih objektov za poskuse, preizkušanje in proizvodnjo.

Poleg tega je ta delovna skupina razvila smernice za organe, ki želijo ustanoviti ali razviti vozlišče za digitalne inovacije (glej okvir 9). Razvoj smernic se je nadaljeval na sejah delovne skupine, ki so sledile, in v okviru programov usposabljanja za vozlišča za digitalne inovacije (glej odstavek 56).

Kljub dejavnostim Komisije noben od nacionalnih organov v štirih državah članicah, ki jih je obiskalo Sodišče, do konca leta 2019, skoraj štiri leta po začetku izvajanja pobude DEI in koncepta vozlišč za digitalne inovacije, ni poročal o tem, da je v sodelovanju s Komisijo ali samostojno razvil dobro prakso za vozlišča. Po mnenju predstavnikov vozlišč za digitalne inovacije, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, to ovira sposobnost vozlišč, da uspešno izvajajo storitve za podjetja.

Pristopi Komisije in držav članic k vozliščem za digitalne inovacije niso v celoti razviti in usklajeni

Financiranje EU za vozlišča za digitalne inovacije

Delovna skupina za vozlišča za digitalne inovacije je program Obzorje 2020 in sklad ESRR opredelila kot glavna vira financiranja vozlišč za digitalne inovacije. Od 28 vozlišč za digitalne inovacije, pri katerih je Sodišče zbralo informacije, jih je 16 poročalo, da so imeli dostop do financiranja v okviru programa Obzorje 2020 za podporo dejavnosti, povezanih z vozlišči. Podpora, ki so jo vozlišča za digitalne inovacije iz tega vzorca prejela iz sklada ESRR, je bila bolj omejena, saj so samo štiri od 28 vozlišč za digitalne inovacije potrdila, da so iz njega prejela financiranje.

Komisija je leta 2018 ocenila, da v 13 državah članicah ni bilo dovolj vozlišč za digitalne inovacije, predvsem v državah članicah EU Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje²⁹. Zato je novembra 2018 poslala dopis vladam teh držav, da bi spodbudila nadaljnjo podporo vozlišč za digitalne inovacije, po možnosti z uporabo sklada ESRR.

Vzpostavitev in spremljanje vozlišč za digitalne inovacije

Sodišče je odkrilo primere neusklajenega pristopa med Komisijo in državami članicami k vzpostavitvi in dejavnostim vozlišč za digitalne inovacije. Na Poljskem in v Nemčiji so organi, pristojni za nacionalne strategije za digitalizacijo, podprli razvoj lastne mreže nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije. Te nacionalne mreže ne vključujejo vedno organizacij, registriranih v katalogu vozlišč za digitalne inovacije, ki ga je vzpostavila Komisija.

• Konec leta 2019 je bilo v katalogu Komisije registriranih 55 nemških organizacij. Nemčija neposredno podpira dve mreži vozlišč za digitalne inovacije oz. podobnih organizacij: mrežo strokovnih centrov³⁰ in mrežo digitalnih vozlišč³¹. Od teh je bilo v katalogu Komisije registriranih le devet od 26 strokovnih centrov in pet od 12 digitalnih vozlišč.
• Avgusta 2019 je poljsko ministrstvo za podjetništvo in tehnologijo objavilo prvi razpis za poljska vozlišča za digitalne inovacije³². Takrat je bilo v katalogu Komisije kot vozlišče za digitalne inovacije registriranih 13 organizacij, ki so sodelovale v različnih projektih, ki jih je sofinancirala EU, vendar sta bili od teh le dve med petimi organizacijami, ki so bile uspešne pri tem razpisu.

Drug primer neusklajenosti med Komisijo in državami članicami se nanaša na razvoj orodij za ocenjevanje digitalne zrelosti, ki jih vozlišča za digitalne inovacije uporabljajo pri prvi oceni stopnje digitalizacije podjetij, ki jih nameravajo podpreti. Sodišče je na Poljskem in Madžarskem odkrilo primere več orodij za ocenjevanje digitalne zrelosti, ki so bila razvita za iste namene. Na Poljskem je odkrilo metodologijo, razvito v okviru projekta European Advanced Manufacturing Support Centre³³, ki ga neposredno upravlja Komisija, in tri različne nacionalne metodologije (vključno z dvema, razvitima v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za nacionalno strategijo za digitalizacijo). Na Madžarskem sta dve vozlišči za digitalne inovacije uporabljali metodologijo, razvito v okviru zgoraj navedenega projekta, dve vozlišči sta uporabljali lastno metodologijo, tri druge organizacije pa so uporabljale lastna orodja za ocenjevanje digitalne zrelosti, razvita v okviru nekega projekta, ki ga je sofinancirala EU.

Glede na spremljanje Komisije so vozlišča za digitalne inovacije s podporo v okviru programa Obzorje 2020 do konca leta 2019 podpirala približno 2 000 MSP pri preizkušanju digitalnih inovacij. To je zelo majhen delež, ki znaša manj kot 0,01 % vseh MSP v EU. Razen spremljanja dejavnosti vozlišč za digitalne inovacije, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020, na ravni EU ni okvira za spremljanje vozlišč za digitalne inovacije. Komisija zato ne more presoditi, ali vozlišča za digitalne inovacije delujejo uspešno. Države članice, ki jih je Sodišče obiskalo, prav tako niso imele sistemov spremljanja za ocenjevanje operacij vozlišč za digitalne inovacije. Kljub temu predlog Komisije za naslednje obdobje (odstavek 55) vključuje začasni seznam obveznih ključnih kazalnikov smotrnosti, o katerih bodo morala poročati vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo prejela podporo v okviru programa za digitalno Evropo. Poleg tega Komisija pripravlja smernice za spremljanje in vrednotenje vozlišč za digitalne inovacije in njihovega prispevka k digitalni preobrazbi podjetij, regij in držav članic, ki jih namerava objaviti do konca leta 2020.

Vzpostavlja se ustrezen pravni okvir, vendar pri doseganju ustrezne ravni širokopasovne povezljivosti za digitalizacijo industrije prihaja do zamud

Za digitalen razvoj svojih industrijskih panog mora EU zagotoviti ustrezno okolje. To vključuje zakonodajni okvir in dobre ravni širokopasovne povezljivosti, ki so osnovni pogoj za uspešno digitalizacijo podjetij. Sodišče je zato preučilo, ali je Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev, da se z zakonodajnim okvirom spodbuja digitalizacija evropske industrije, in ali so države članice zagotavljale boljše ravni širokopasovnih povezav po vsej Evropi. V zvezi s tem zadnjim vidikom se je Sodišče oprlo na svoje posebno poročilo iz junija 2018³⁴.

Komisija sprejema ukrepe za zagotovitev ustreznega pravnega okvira za pobudo DEI

Komisija se v sporočilu o pobudi DEI iz leta 2016 zavezala, da bo do leta 2020 preučila regulativni okvir za digitalne inovacije, in sicer z namenom, da:

• predlaga pobudo o prostem pretoku podatkov znotraj EU ter podrobneje preuči nastajajočo problematiko glede ureditve lastništva podatkov, dostopa do njih in njihove ponovne uporabe, tudi glede podatkov v industrijskem okolju, zlasti pa podatkov, ki jih ustvarjajo tipala,
• preuči pravne okvire za samostojne sisteme in aplikacije interneta stvari, zlasti pravila o varnosti in odgovornosti, in pravne pogoje za omogočanje preskušanja v resničnem okolju v velikem obsegu ter
• začne delo na področju varnosti aplikacij in druge nevgrajene programske opreme, ki ni zajeta v sektorski zakonodaji, da bi ocenila morebitno potrebo po nadaljnjih ukrepih na ravni EU.

Komisija je v okviru te zaveze izvedla študije, oceno učinka in javno posvetovanje³⁵ o prostem pretoku podatkov, na podlagi katerih je bila leta 2018 sprejeta nova uredba³⁶. Poleg tega je Komisija na podlagi direktive³⁷ sprejela tudi ukrepe v zvezi z lastništvom podatkov ter tako olajšala ponovno uporabo javno financiranih podatkov v komercialne in nekomercialne namene. Februarja 2020 je objavila sporočilo o evropski strategiji za podatke³⁸, leta 2021 pa naj bi sprejela izvedbeno uredbo, vključno s seznamom naborov podatkov, ki bodo brezplačno na voljo za ponovno uporabo.

Komisija je junija 2018 v zvezi s pravnimi okviri, ki zajemajo pravila glede varnosti in odgovornosti v okviru samostojnih sistemov in aplikacij interneta stvari, ustanovila strokovno skupino za odgovornost in nove digitalne tehnologije³⁹, katere poročilo je bilo objavljeno maja 2019⁴⁰. Komisija je februarja 2020 objavila Poročilo o vprašanjih varnosti in odgovornosti, ki jih sprožajo umetna inteligenca, internet stvari in robotika⁴¹.

Komisija je v skladu z zavezami, ki jih je dala v sporočilu o pobudi DEI, začela tudi delo v zvezi z varnostjo aplikacij in druge nevgrajene programske opreme. Leta 2016 je začela javno posvetovanje o tem vprašanju⁴², leta 2017 pa je najela svetovalce, da bi analizirali pravno in poslovno okolje ter izzive in priložnosti, povezane z novimi tehnologijami. Poročilo v zvezi s tem je bilo objavljeno aprila 2019⁴³.

Ustrezne ravni širokopasovne povezljivosti še niso bile dosežene

Razpoložljivost hitre in zanesljive širokopasovne povezave je bistveni osnovni pogoj za digitalizacijo industrije, potreben za pretok informacij v realnem času in medsebojno povezanost vseh elementov poslovnega procesa. Poleg tega so kakovostne širokopasovne povezave eden od načinov za ublažitev učinkov izjemnih situacij na podjetja, kot je pandemija koronavirusa v letu 2020.

Leta 2010 je Komisija v okviru strategije Evropa 2020 določila tri cilje za zagotavljanje širokopasovnih povezav⁴⁴, leta 2016 pa je sprejela strategijo o povezljivosti za evropsko gigabitno družbo⁴⁵ s tremi dodatnimi strateškimi cilji, ki jih je treba doseči do leta 2025 (glej okvir 10).

Komisija je predlagala več ukrepov politike in regulativnih ukrepov ter finančnih programov in instrumentov za spodbujanje zasebnih in javnih naložb v hitra in ultrahitra omrežja. Sodišče je svojem zgoraj navedenem posebnem poročilu iz leta 2018 ugotovilo, da je Komisija v obdobju 2014–2020 za širokopasovne povezave državam članicam dala na voljo približno 15 milijard EUR, vključno s 5,6 milijarde EUR posojil EIB. V poročilu je prišlo do zaključka, da so do leta 2016 vse države članice dosegle osnovno širokopasovno pokritost (ciljna vrednost 1), vendar je izpostavilo težave pri doseganju dveh neizpolnjenih ciljnih vrednosti EU, ki ju je treba doseči do leta 2020 (ciljni vrednosti 2 in 3).

Ciljne vrednosti v okviru strategije Evropa 2020

Glede na indeks DESI je imelo do sredine leta 2019 86 % evropskih gospodinjstev (v primerjavi s 100 %, kolikor znaša ciljna vrednost 2) dostop do širokopasovne povezave nad 30 Mb/s; leta 2014 je delež znašal 67 % (glej sliko 8). Leta 2019 je le 26 % evropskih gospodinjstev (v primerjavi s 50 %, kolikor znaša ciljna vrednost 3 za leto 2020) imelo priključek na širokopasovno povezavo s hitrostjo 100 Mb/s ali več, kar pa je vseeno veliko več od 3 % leta 2014 (glej sliko 9). Medtem ko se glede na podatke pokritost s širokopasovnim omrežjem in število priključkov na širokopasovne povezave po vsej EU še naprej izboljšujeta, bo verjetno le malo držav članic doseglo vse ciljne vrednosti za leto 2020.

Vir: analiza Evropskega računskega sodišča, ki temelji na kazalniku indeksa DESI za leto 2019 z imenom 1c1 Fast broadband (NGA) coverage (stanje: 28. februar 2020)

(1) Za Nizozemsko so bili prvi podatki o priključkih na voljo za leto 2016 in ne za leto 2014.

(2) Za Hrvaško so bili so bili prvi podatki o priključkih na voljo za leto 2015 in ne za leto 2014.

Vir: analiza Evropskega računskega sodišča, ki temelji na kazalniku indeksa DESI za leto 2020 z imenom 1a2 At least 100 Mbps fixed BB take-up (stanje: 15. junij 2020)

Ciljne vrednosti strategije za gigabitno družbo, ki jih je treba doseči do leta 2025

Komisija je leta 2019 začela izvajati raziskavo o nacionalnih načrtih držav članic na področju širokopasovnih povezav in ciljnih vrednosti glede širokopasovnih povezav v okviru strategije za gigabitno družbo, ki jih je treba doseči do leta 2025 (okvir 10, ciljne vrednosti 4, 5 in 6). V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je svoje načrte na področju širokopasovnih povezav s ciljnimi vrednostmi strategije za gigabitno družbo, ki jih je treba doseči do leta 2025, posodobila manj kot polovica držav članic. V zvezi s preostalimi državami članicami je bilo v času revizije znano samo to, da bodo svoje nacionalne načrte na področju širokopasovnih povezav posodobile do konca leta 2020. Glede na zamude pri doseganju ciljnih vrednosti EU do leta 2020 ter počasen napredek držav članic pri obravnavanju ciljnih vrednosti gigabitne družbe v njihovih nacionalnih načrtih na področju širokopasovnih povezav bo doseganje ciljnih vrednosti strategije za gigabitno družbo do leta 2025 izziv.

Komisija je posodobila indeks DESI (glej odstavek 14) da bi odražal pomembnost dobre povezljivosti in ciljne vrednosti strategije Evropa 2020. Leta 2019 je na primer dodala element, ki se nanaša na ultrahitre širokopasovne povezave (ciljna vrednost 3) in pripravljenost na 5G (5G readiness). Poleg tega je bilo v okviru indeksa DESI za leto 2020 uvedeno poročanje o omrežjih s hitrostjo 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi na gigabitno hitrost (ciljna vrednost 5). Vendar indeks DESI še ne odraža preostalih dveh ciljnih vrednosti EU, ki ju je treba doseči do leta 2025.

Pravila o državni pomoči za širokopasovne povezave

Sodišče je v svojem poročilu iz leta 2018 Komisiji priporočilo, naj državam članicam pojasni uporabo smernic o državni pomoči v zvezi s ciljnimi vrednostmi glede hitrosti 100 Mb/s in strategije za gigabitno družbo, saj si nekatere države članice smernice razlagajo na način, ki bi lahko omejeval javno financiranje, ki ga dajejo na voljo za širokopasovne povezave na območjih, na katerih je že zdaj zagotovljena pokritost s hitrostjo 30 Mb/s⁴⁶. Komisija se je strinjala, da bo državam članicam to vprašanje pojasnila do konca leta 2018 s posodobitvijo svojih smernic za naložbe v širokopasovne povezave visokih hitrosti z naslovom Guide to High-Speed Broadband Investment, ki naj bi vključevale dodatne informacije o dodeljevanju pomoči na področjih, na katerih delujejo zasebni ponudniki, zlasti v zvezi s ciljnimi vrednostmi glede hitrosti 100 Mb/s in strategije za gigabitno družbo. Junija 2020 te smernice še niso izšle.

Predstavniki organov držav članic, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so še vedno menili, da so pravila o državni pomoči nejasna in da bi jih bilo treba posodobiti, da bi se upoštevala hitra digitalizacija in potreba po znatnih javnih naložbah za dosego ciljev strategije za gigabitno družbo do leta 2025.

Priključki podjetij na hitrejše širokopasovne povezave

Ciljne vrednosti strategije Evropa 2020, opisane v okviru 10, se nanašajo na gospodinjstva. Čeprav je povezljivost podjetij ključna za uspešen izid pobude DEI, ni ciljnih vrednosti EU glede pokritosti, ki bi se specifično nanašale nanje. Od leta 2014 se število priključkov podjetij EU na hitre ali ultrahitre širokopasovne povezave stalno povečuje. Vendar je konec leta 2019 50 % podjetij še vedno imelo priključek na širokopasovno hitrost, nižjo od 30 Mb/s (glej sliko 10). V letu 2019 je imelo 80 % velikih podjetij priključek na širokopasovno povezavo s hitrostjo najmanj 30 Mb/s, delež MSP s takšnim priključkom pa je bil le 46-odstoten⁴⁷. Kot je prikazano na sliki 11, je povprečen delež podjetij EU s priključkom na ultrahitro širokopasovno povezavo (> 100 Mb/s) podoben deležu gospodinjstev, vendar se počasneje povečuje.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Eurostata

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Eurostata in indeksa DESI za leto 2020 (za priključke gospodinjstev)

Zaključki in priporočila

Pobuda DEI je temeljila na nezavezujoči zakonodaji, njen cilj pa je bil okrepiti konkurenčnost industrije EU z digitalnimi inovacijami. Kljub temu, da si je Komisija pri izvajanju pobude DEI prizadevala podpirati nacionalne organe in vozlišča za digitalne inovacije, je bil napredek pri razvoju in izvajanju nacionalnih strategij za digitalizacijo ter vzpostavitvi vozlišč za digitalne inovacije v nekaterih državah članicah omejen.

Strategija Komisije za podporo digitalizacije evropske industrije je imela dobro podlago, države članice pa so jo podpirale, vendar v okviru pobude niso bili določeni načrtovani izidi ter ustrezni kazalniki rezultatov in ciljne vrednosti. To Komisiji in državam članica otežuje, da bi sprejemale informirane odločitve in bolje usmerjale svoje dejavnosti. Komisija je izvajala več dejavnosti, da bi državam članicam zagotovila smernice, vendar jih ni spodbujala k temu, da bi za pobudo dodeljevale sredstva iz skladov ESI. Ni znano, koliko bo znašalo skupno financiranje, potrebno za vzpostavitev in ohranjanje okvira za podporo digitalizacije industrije EU. V večini državah članic, ki jih je Sodišče obiskalo, je bil učinek podpornih dejavnosti, ki jih je izvajala Komisija, omejen (odstavki 24 do 40).

1. Komisija naj državam članicam zagotavlja podporo pri opredeljevanju njihovih vrzeli v financiranju v zvezi z digitalizacijo industrije, na primer v okviru relevantnega omogočitvenega pogoja v zvezi s strategijami za pametno specializacijo za obdobje 2021–2027.

Časovni okvir: za programsko obdobje 2021–2027.

2. Komisija naj relevantne organe bolje seznani s ključnimi sredstvi EU, ki so na voljo za izvajanje pobude DEI, ter potencialnimi zahtevami za sofinanciranje.

Časovni okvir: 30. junij 2021

81

Komisija in države članice ne morejo v celoti oceniti napredka pobude DEI. Pobuda se podpira v okviru programa Obzorje 2020, razpisi, ki so bili od leta 2016 objavljeni in načrtovani v okviru tega programa, pa so skladni z zneski, opredeljenimi v sporočilu o pobudi DEI. Sodišče je v vseh programih sklada ESRR, ki jih je pregledalo, odkrilo ukrepe, s katerimi bi se lahko podpiralo izvajanje pobude DEI. Kljub temu v zvezi s skladi ESI ni bilo pravne zahteve, v skladu s katero bi države članice morale spremljati projekte, povezane s pobudo DEI. Zato se z ureditvami za zbiranje podatkov v večini držav članic ne zajemajo informacije o pobudi DEI, kar preprečuje spremljanje na ravni držav članic in EU. Po mnenju Komisije je za natančno ugotovitev izvedenih naložb potreben bolj strukturiran pristop držav članic. Zaradi tega Komisija težko pridobi te informacije, da bi ocenila obseg naložb v primerjavi z načrti iz prvotnega sporočila o pobudi DEI (odstavki 42 do 49).

Priporočili 3 in 4 – Izboljšati spremljanje pobude DEI z določitvijo ustreznih kazalnikov rezultatov in sledenjem porabe
3. Komisija naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da je vzpostavljen sistem za spremljanje porabe sredstev EU v okviru deljenega upravljanja za pomembne pobude, ki se začnejo izvajati po začetku programskega obdobja, če Komisija oceni, da je takšna prilagoditev potrebna.

Časovni okvir: 31. december 2021.

4. Komisija naj v sodelovanju z državami članicami razjasni načrtovane izide pobude DEI, in sicer z določitvijo skupnih kazalnikov rezultatov in ciljnih vrednosti za oceno izvajanja v državah članicah in na ravni EU.

Časovni okvir: 30. junij 2021.

82

Vozlišča za digitalne inovacije so ključni koncept pobude DEI, Komisija pa že od začetka pobude izvaja več dejavnosti, namenjenih podpiranju vozlišč pri njihovi vzpostavitvi in operacijah. Vendar so bile dejavnosti v državah članicah omejene. V državah članicah, ki jih je Sodišče obiskalo, so vozlišča za digitalne inovacije v štirih letih od začetka izvajanja pobude DEI le omejeno uporabljala financiranje EU, poleg tega pa je Sodišče odkrilo primere neusklajenih pristopov. Razen dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020, na ravni EU še ni podrobnega okvira za spremljanje vozlišč za digitalne inovacije. Glede na razpoložljive informacije je bila podpora digitalizacije podjetij omejena. Komisija je za obdobje 2021–2027 predlagala nov program za digitalno Evropo, v katerem so opisana merila za države članice pri izbiri evropskih vozlišč za digitalne inovacije in merila za spremljanje njihovih dejavnosti, če ta vozlišča prejemajo podporo v okviru tega programa. Junija 2020 je bil ta predlagani program še vedno v fazi obravnave (odstavki 52 do 64).

Priporočila 5 do 7 – Opredeliti, uskladiti in sprejeti okvir za mrežo evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki zajema vse evropske regije

Komisija naj usklajeno z državami članicami:

5. sprejme merila za izbiro organizacij, ki jih imenujejo nacionalni organi in ki bodo priznane kot evropska vozlišča za digitalne inovacije;

Časovni okvir: 31. december 2020.

6. opredeli minimalne storitve, ki jih morajo ponujati vsa evropska vozlišča za digitalne inovacije, vključno z izložki in rezultati;

Časovni okvir: 31. december 2020.

7. razvije skladen okvir za spremljanje izložkov in rezultatov dejavnosti evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki naj bo obvezen za vozlišča, ki prejemajo sredstva EU.

Časovni okvir: 30. junij 2021.

83

Komisija je še naprej sprejemala ustrezne ukrepe, da bi zagotovila ustrezen pravni okvir za obravnavo vse zakonodaje, opredeljene v sporočilu o pobudi DEI. Za digitalizacijo industrije so bistvene tudi dobre ravni širokopasovne povezljivosti, zlasti po izbruhu pandemije koronavirusa v letu 2020. Ciljne vrednosti strategije Evropa 2020 bodo dosežene le v nekaj državah članicah, doseganje ciljnih vrednosti strategije EU za gigabitno družbo do leta 2025 pa bo še večji izziv. Za digitalizacijo industrije v EU je ključna povezljivost podjetij. V letu 2019 je imelo 80 % velikih podjetij priključek na širokopasovno povezavo s hitrostjo najmanj 30 Mb/s, delež MSP s takšnim priključkom pa je bil le 46-odstoten (odstavki 66 do 78).

Priporočili 8 in 9 – Sprejeti nadaljnje ukrepe za podporo pri doseganju ustreznih ravni širokopasovne povezljivosti
8. Komisija naj dokončna in objavi svoje smernice za naložbe v širokopasovne povezave visokih hitrosti z naslovom Guide to High-Speed Broadband Investment, vključno z dodatnimi informacijami o dodeljevanju pomoči na področjih, na katerih delujejo zasebni ponudniki, zlasti v zvezi s ciljnimi vrednostmi glede hitrosti 100 Mb/s in strategije za gigabitno družbo, ter spodbuja ozaveščanje o njih v državah članicah.

Časovni okvir: 31. december 2020, odvisno od datuma zaključka razprav o večletnem finančnem okviru.

9. Komisija naj v dogovoru z državami članicami prilagodi in okrepi svoj okvir za spremljanje doseganja ciljnih vrednosti strategije za gigabitno družbo, ki jih je treba doseči do leta 2025, in za poročanje o njih.

Časovni okvir: 31. december 2021.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu na zasedanju 15. julija 2020.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner Lehne
Predsednik

Priloge

Priloga I – Stebri pobude DEI

Cilj prvega stebra (evropska platforma nacionalnih pobud za digitalizacijo industrije) je usklajevanje različnih nacionalnih in regionalnih pobud za digitalizacijo industrije po vsej Evropi. Komisija je marca 2017 vzpostavila okvir upravljanja, s katerim želi (i) omogočiti lažje usklajevanje pobud na ravni EU in nacionalnih pobud na področju digitalizacije, (ii) pritegniti deležnike in sredstva v celotni verigi vrednosti za ukrepe, katerih cilj je vzpostaviti enotni digitalni trg, pri čemer se bo oprla na obstoječe dialoge, v katerih sodeluje več deležnikov, in (iii) izmenjati najboljše prakse.

Drugi in tretji steber zajemata spodbujanje digitalnih inovacij v vseh sektorjih, in sicer:

• drugi steber (digitalne inovacije za vse: vozlišča za digitalne inovacije) naj bi pomagal podjetjem izkoristiti digitalne priložnosti. Vozlišča za digitalne inovacije lahko pomagajo podjetjem (zlasti manjšim in zagonskim), da z digitalnimi inovacijami izboljšajo svoje poslovanje, proizvodne procese, proizvode in storitve. Namen Komisije je bil ustvariti vozlišča za digitalne inovacije, ki bi bila povezana z obstoječimi zasebnimi ali javnimi strokovnimi centri⁴⁸ (npr. univerzitetnimi oddelki) po vsej Evropi, tretji steber (digitalne inovacije za vse: krepitev vodilne vloge prek partnerstev in industrijskih platform) je namenjen zagotavljanju ponudbe digitalnih inovacij in standardizacije. Komisija je nameravala podpreti javno-zasebna partnerstva in industrijske platforme pri razvoju gradnikov prihodnje digitalne tehnologije. V ta namen je v okviru programa EU Obzorje 2020 ustanovila javno-zasebna partnerstva in skupna podjetja na področju ključnih digitalnih tehnologij, kot so 5G, velepodatki, visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, fotonika, robotika ter elektronske komponente in sistemi.

Komisija je v okviru četrtega stebra (regulativni okvir, primeren za digitalno dobo) načrtovala oceniti potrebo po posodobitvi regulativnega okvira, in sicer glede na to, ali je primeren za digitalno dobo. Deležniki so izrazili potrebo po nadaljnji pojasnitvi vidikov (i) lastništva in uporabe podatkov, ustvarjenih v industrijskem okolju, (ii) samostojno delujočih sistemov in (iii) nevgrajene programske opreme.

Peti steber (priprava Evropejcev na digitalno prihodnost) se nanaša na pobude Komisije, s katerimi se podpirajo digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti, katerih namen je pripraviti Evropejce na digitalno prihodnost. To zajema:

• koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta⁴⁹, ki je bila vzpostavljena 1. decembra 2016 kot eden od ključnih ukrepov novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je pripravila Komisija⁵⁰,
• pobudo za prakse Digital Opportunity⁵¹, ki je financirana s sredstvi v višini 10 milijonov EUR iz programa Obzorje 2020, in
• sprejetje akcijskega načrta za digitalno izobraževanje⁵², s katerim naj bi se podprl razvoj digitalnih kompetenc, potrebnih za življenje in delo v času hitrih digitalnih sprememb.

Priloga II – Pregledani projekti

Vir: organi upravljanja

Priloga III – Časovnica priporočil za posamezne države, relevantnih za pobudo DEI

¹ Grčija v obdobju 2016–2018 ni prejela priporočil za posamezno državo, saj se je v zvezi z njo izvajal program za ekonomsko prilagoditev.

Vir: analiza Evropskega računskega sodišča na podlagi priporočil za posamezne države

Priloga IV – V katalogu registrirana vozlišča za digitalne inovacije

Vir: katalog vozlišč za digitalne inovacije (stanje konec leta 2019)

Priloga V – Predlagano število vozlišč za digitalne inovacije, ki bi jih države članice morale imenovati

Vir: European Digital Innovation Hubs in Digital Europe Programme, osnutek delovnega dokumenta, 30. marec 2020

V EU je približno 23 milijonov MSP⁵⁶. Če bi vse države članice imenovale maksimalno število vozlišč za digitalne inovacije, ki se bodo financirala iz programa za digitalno Evropo, bi to v teoriji pomenilo eno vozlišče za digitalne inovacije na približno 88 000 MSP. Vendar se za tem povprečjem skrivajo velike razlike med državami članicami.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov iz informativnih pregledov dokumenta „Small Business Act” za Evropo in na podlagi delovnega dokumenta Komisije za vozlišča za digitalne inovacije z dne 30. marca 2020

Glosar, kratice in okrajšave

Aditivna proizvodnja: računalniško voden proces za izdelavo tridimenzionalnih predmetov z odlaganjem materialov, običajno v plasteh (znan tudi pod imenom 3D-tiskanje).

DIHELP: je bil program mentorstva Digital Innovation Hub Enhanced-Learning Programme, v okviru katerega se je devet mesecev podpiralo 30 vozlišč za digitalne inovacije, in sicer za razvoj in/ali razširitev njihovih dejavnosti.

Evropski sklad za strateške naložbe (sklad EFSI): mehanizem za podporo naložbam, ki sta ga vzpostavili Evropska investicijska banka (EIB) in Komisija v okviru naložbenega načrta za Evropo zaradi spodbujanja zasebnih naložb v projekte strateškega pomena za EU.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): sklade ESI sestavlja pet ločenih skladov, katerih cilj je zmanjšati regionalna neravnovesja v Evropski uniji, njihovi okviri politik pa so določeni za sedemletno proračunsko obdobje večletnega finančnega okvira. Ti skladi so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

I4MS: pobuda za inovacije na področju informacijske in komunikacijske tehnologije za proizvodna MSP je program, ki ga spodbuja Evropska komisija za razširitev digitalnih inovacij v proizvodih MSP v Evropi.

Izid: sprememba, ki izhaja iz izvedbe intervencije in je običajno povezana s cilji te intervencije. Izidi zajemajo rezultate in učinke ter so lahko pričakovani ali nepričakovani, pozitivni ali negativni (npr. nova avtocesta, s katero se v regijo privabljajo vlagatelji, ki pa na območjih, po katerih poteka, povzroča nesprejemljive ravni onesnaževanja).

Kibernetska varnost: varnost kibernetskega prostora, pri čemer se kibernetski prostor nanaša na niz povezav in razmerij med predmeti, ki so dostopni prek splošnega telekomunikacijskega omrežja, in na niz predmetov samih, in sicer vmesnikov, ki omogočajo njihovo daljinsko upravljanje, dostop do podatkov na daljavo ali njihovo sodelovanje pri kontrolnih ukrepih v tem kibernetskem prostoru.

Kibernetsko-fizični sistem: sistem, pri katerem sta njegov računalniški in fizični element tesno povezana in usklajena ter ki se v literaturi imenuje tudi industrijski internet stvari.

Mala in srednja podjetja (MSP): Opredelitev velikosti, ki se uporablja za gospodarske družbe in druge organizacije in temelji na številu zaposlenih in nekaterih finančnih merilih. Mala podjetja imajo manj kot 50 zaposlenih ter promet ali bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Srednja podjetja imajo manj kot 250 zaposlenih ter promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, ali bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

Operativni program: program, v katerem so določeni prioritete in specifični cilji države članice ter v katerem je opisano, kako se bo financiranje (sofinanciranje EU ter nacionalno javno in zasebno sofinanciranje) v danem obdobju (običajno v sedmih letih) uporabilo za financiranje projektov. Projekti v operativnem programu morajo prispevati k doseganju danega števila ciljev, določenih na ravni EU za prednostne osi operativnih programov. Operativni program se lahko financira iz sklada ESRR, Kohezijskega sklada in/ali sklada ESS. Pripravi ga država članica, preden pa so mogoča plačila iz proračuna EU, ga mora odobriti Komisija. Programe je mogoče v programskem obdobju spremeniti le, če se s tem strinjata obe strani.

Pametne tovarne: projekt Smart Factories in new EU Member States, ki ga za Evropski parlament upravlja Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, se je začel izvajati maja 2017. V kontekstu pobude DEI naj bi se z njim prispevalo k prizadevanjem za vzpostavitev mreže vozlišč za digitalne inovacije v Evropi.

Pobuda DEI: pobuda za digitalizacijo evropske industrije.

Povezovanja sistemov: postopek ali faza povezovanja različnih podsistemov ali komponent v en velik sistem.

Priporočila za posamezne države: dokumenti, ki jih pripravi Evropska komisija za vsako posamezno državo. Vsebujejo analizo gospodarskih razmer v državi ter priporočila za ukrepe, ki bi jih ta morala sprejeti v obdobju 12–18 mesecev.

Računalništvo v oblaku: shranjevanje podatkov in programov ter dostopanje do njih na spletu namesto na osebnem računalniku ali omrežju podjetja. To pomeni, da uporabnikom ni treba vlagati v lastno infrastrukturo. Shranjevanje in obdelava se izvajata v oblaku in ne v prostorih uporabnika ali na njegovih napravah.

Robotika: zasnova, konstrukcija, delovanje in uporaba robotov ter računalniških sistemov za njihov nadzor. Je hitro razvijajoč se trg, na katerega vse bolj vpliva razvoj novih in izboljšanih proizvodov na različnih področjih, kot so proizvodnja, iskanje in reševanje ter evakuacija, inšpekcija in spremljanje, kirurgija in zdravstveno varstvo, domovi in avtomobili, prevoz in logistika, kmetijstvo ter številna druga.

SAE: cilj pobude Smart Anything Everywhere je SMP, zagonskim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo omogočiti, da svoje proizvode in storitve izboljšajo z vključevanjem inovativnih digitalnih tehnologij.

Umetna inteligenca: simulacija človeške inteligence s stroji.

Velepodatki in analitika: velepodatki se nanašajo na velike količine podatkov, ki jih zelo hitro proizvede veliko število različnih virov. Za zagotovitev uvida v procese in vedenje ljudi jih je mogoče prenašati, zbirati, združevati in analizirati. Z velepodatki in analitiko se lahko ugotovi povečanje učinkovitosti, ki jo je mogoče doseči v zelo različnih sektorjih, poleg tega pa lahko analitika in velepodatki privedejo do inovativnih novih proizvodov in storitev, večje konkurenčnosti in gospodarske rast.

Visokozmogljivostno računalništvo: računalništvo, ki se izvaja kot gruča več procesorjev, povezanih prek hitrih komunikacijskih vodov in programske opreme za gruče. Računalniško visoko zmogljive e-infrastrukture omogočajo obravnavanje podatkovno intenzivnih in kompleksnih izzivov sodobne znanosti in industrije z novimi računalniškimi in simulacijskimi zmogljivostmi.

5G: omrežja 5G pomenijo sklop vseh relevantnih elementov omrežne infrastrukture za mobilno in brezžično komunikacijsko tehnologijo, ki se uporabljajo za povezljivost in storitve z dodano vrednostjo, z značilnostmi naprednega delovanja, kot so zelo velika hitrost prenosa podatkov in zmogljivost, komunikacije z nizko stopnjo zakasnitve, ultravisoka stopnja zanesljivosti ali podpiranje številnih povezanih naprav. Ta omrežja vključujejo podedovane omrežne elemente, ki temeljijo na prejšnjih generacijah mobilne in brezžične komunikacijske tehnologije, kot sta 4G ali 3G, ter jih je treba razumeti kot omrežja, ki vključujejo vse relevantne dele omrežja.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Mihail Stefanov, ataše v njenem kabinetu James Verity, vodilni upravni uslužbenec Niels-Erik Brokopp, vodja naloge Paolo Pesce in njegov namestnik Rafal Gorajski ter revizorji Dieter Böckem, Mariya Byalkova, Francisco Carretero Llorente, Zuzana Gullova, Kristina Maksinen, Janka Nagy-Babos, Rene Reiterer in Nikolaos Zompolas.

Zaradi pandemije COVID-19 in strogih karantenskih ukrepov revizijska ekipa ni bila fotografirana.

Končne opombe

¹ Za več informacij o različnih elementih industrije 4.0 glej glosar.

² Na primer, PwC, Opportunities and Challenges of the industrial internet (2015) in Boston Consulting Group, The Future of Productivity and Growth in Manufacturing Industries (2015).

³ Evropska investicijska banka, Who is prepared for the new digital age? – Evidence from the EUB Investment Survey, februar 2020.

⁴ https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/advanced-technologies_en

⁵ Evropska komisija, Roundtable on Digitising European Industry: Working Group 1 - Digital Innovation Hubs (2017), str. 4.

⁶ https://ec.europa.eu/growth/smes_en

⁷ Evropska investicijska banka, Financing the digitalisation of small and medium-sized enterprises: The enabling role of digital innovation hubs, 14. november 2019.

⁸ EIB razlikuje med dvema vrstama porabe za IKT: konvencionalno porabo za opremo, povezljivost itd. ter porabo za projekte digitalne optimizacije in preobrazbe.

⁹ Poročilo IDC Market Perspective Report, COVID-19 Impact on European ICT Markets – Mid-March 2020 View.

¹⁰ Evropska komisija, Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 final/2 z dne 26.8.2010, Bruselj.

¹¹ Evropska komisija, Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, COM(2015) 192 final z dne 6.5.2015, Bruselj.

¹² Svet Evropske unije, Sklepi Sveta o digitalizaciji evropske industrije z dne 29.5.2015 (9340/15).

¹³ Evropska komisija, Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga, COM(2016) 180 final z dne 19.4.2016, Bruselj.

¹⁴ Člen 6 PDEU.

¹⁵ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, COM(2018) 434.

¹⁶ https://www.consilium.europa.eu/media/43384/roadmap-for-recovery-final-21-04-2020.pdf

¹⁷ Podrobnosti o metodologiji, ki je bila uporabljena za pripravo indeksa, so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/desi.

¹⁸ International Digital Economy and Society Index 2018, končno poročilo SMART 2017/0052, ISBN 978-92-79-85699-0.

¹⁹ https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/countries-performance-digitisation

²⁰ https://ec.europa.eu/futurium/en/implementing-digitising-european-industry-actions/national-initiatives-digitising-industry

²¹ https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/workshop-monitoring-progress-national-initiatives-digitising-industry

²² Glej Posebno poročilo Sodišča št. 9/2018 – Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi za pregled javno-zasebnih partnerstev.

²³ Odstavka 78 in 159 Posebnega poročila Sodišča št. 5/2017 – Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?

²⁴ Study on Monitoring Progress in National Initiatives on Digitising Industry, SMART 2018/0002.

²⁵ https://www.bundesregierung.de/breg-en/issues/umsetzungsstrategie-digital-1679944

²⁶ Podoben koncept je bil leta 2016 uveden za programe razvoja podeželja: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe. Sistem je Komisiji omogočal, da opredeli operacije, ki bi lahko prispevale k vključevanju državljanov tretjih držav.

²⁷ COM(2018) 375 final. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume.

²⁸ European Digital Innovation Hubs in Digital Europe Programme, Draft working document, z dne 12. novembra 2019.

²⁹ Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.

³⁰ https://www.mittelstand-digital.de/

³¹ https://www.de-hub.de/

³² https://www.gov.pl/web/rozwoj/przemysl-4-0

³³ http://www.adma.ec/

³⁴ Posebno poročilo Sodišča št. 12/2018 – Širokopasovne povezave v državah članicah EU: kljub napredku vsi cilji strategije Evropa 2020 ne bodo doseženi.

³⁵ Podrobnosti o teh dejavnostih so na voljo na spletišču Komisije: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/free-flow-non-personal-data.

³⁶ Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji.

³⁷ Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (direktiva o odprtih podatkih).

³⁸ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za podatke, COM(2020) 66 final, z dne 19.2.2020.

³⁹ Strokovna skupina za odgovornost in nove tehnologije (junij 2018).

⁴⁰ Liability for Artificial Intelligence and other emerging digital technologies, ISBN 978-92-76-12959-2.

⁴¹ Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Poročilo o vprašanjih varnosti in odgovornosti, ki jih sprožajo umetna inteligenca, internet stvari in robotika, COM(2020) 64 final, z dne 19.2.2020.

⁴² https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/public-consultation-safety-apps-and-other-non-embedded-software

⁴³ Study on Safety of non-embedded software, ISBN 978-92-79-99495-1, in Service, data access, and legal issues of advanced robots, autonomous, connected, and AI-based vehicles and systems, ISBN 978-92-79-99496-8.

⁴⁴ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 final/2, z dne 26.8.2010, ki je bilo potrjeno leta 2012 s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska digitalna agenda – digitalne spodbude za evropsko rast, COM(2012) 784, z dne 18.12.2012.

⁴⁵ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti, COM(2016) 587, in delovni dokument služb Komisije SWD(2016) 300.

⁴⁶ Odstavek 85 in priporočilo 5 Posebnega poročila Sodišča št. 12/2018.

⁴⁷ Eurostat (isoc_ci_it_en2).

⁴⁸ Strokovni centri so skupni subjekti, ki zaposlujejo visoko usposobljene raziskovalce in zagotavljajo usmerjene strateške raziskave, ki koristijo industriji.

⁴⁹ https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-skills-jobs-coalition.

⁵⁰ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost, COM(2016) 381 final.

⁵¹ https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-opportunity-traineeships-boosting-digital-skills-job

⁵² Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje, COM(2018) 22 final.

⁵³ Referenčni menjalni tečaj ECB za euro na dan 8. novembra 2019.

⁵⁴ Referenčni menjalni tečaj ECB za euro na dan 27. junija 2019 (4,2515).

⁵⁵ Referenčni menjalni tečaj ECB za euro na dan 28. junija 2019 (4,2496).

⁵⁶ Annual report on European SMEs 2018/2019, ISBN 978-92-9202-641-7.

⁵⁷ Naložba v višini 500 milijonov EUR, namenjena vozliščem za digitalne inovacije, in naložba v višini približno 5 milijard EUR, namenjena zagotovitvi vodilnega položaja na področju digitalne tehnologije, iz programa Obzorje 2020 prek partnerstev, vzpostavljanja platform in prednostnih področij.

⁵⁸ COM(2018) 375 final, zlasti člena 4 in 11; COM(2018) 372 final, zlasti člen 2.

⁵⁹ Glej na primer https://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/how/priorities/digital-age in https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/-/mapping-eu-investments-in-ict-description-of-an-online-tool-and-initial-observations?inheritRedirect=true&redirect=%2Fdigital-agenda-and-ict

⁶⁰ Delovni program za obdobje 2018–2020, https://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/wp/2018-2020/main/h2020-wp1820-leit-ict_en.pdf, zlasti str. 10 in naslednje.

⁶¹ Glede na namensko študijo spremljanja, ki bo objavljena leta 2020, je okvirni skupni znesek financiranja za pobude DEI v državah članicah leta 2019 znašal približno 3,26 milijarde EUR. Ta znesek zaradi pomanjkanja primerljivosti in preglednosti ne vključuje izključno mehanizmov za finančno podporo, kot so davčne spodbude in sheme amortizacije. Znesek 3,26 milijarde EUR prav tako ne vključuje najmanjših pobud in pobud, ki zajemajo tudi projekte, ki niso povezani z digitalizacijo, ker podatki niso bili razčlenjeni na način, ki bi v teh primerih omogočal ločitev proračuna za digitalizacijo.

Časovnica

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.