Biotska raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil

Povzetek

I

V Evropi se število in raznolikost vrst na kmetijskih zemljiščih – „biotska raznovrstnost kmetijskih zemljišč” – že več let zmanjšuje. Od leta 1990 so se na primer populacije ptic kmetijske krajine in travniških metuljev zmanjšale za več kot 30 %.

II

Komisija je leta 2011 sprejela strategijo za biotsko raznovrstnost, da bi se izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov do leta 2020 ustavili ter kolikor je mogoče obnovili. Zlasti se je zavezala povečanju prispevka kmetijstva in gozdarstva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti. To je storila v okviru mednarodne zaveze temu širšemu cilju, ki izhaja iz Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, ki so jo ratificirale vse države članice in sama EU.

III

Za obdobje 2014–2020 je Komisija načrtovala, da bo za biotsko raznovrstnost porabila 8,1 % proračuna EU (86 milijard EUR), od tega 77 % (66 milijard EUR) iz skupne kmetijske politike (SKP). EU ima pri zaščiti in izboljšanju biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih bistveno vlogo, saj z zakonodajo določa okoljske standarde in sofinancira večino porabe držav članic za kmetijstvo.

IV

Namen te revizije je bil oceniti prispevek SKP k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je preučilo prizadevanja EU za dosego ciljev glede biotske raznovrstnosti za leto 2020 in dalo priporočila, ki naj bi prispevala k tekoči pripravi zakonodaje za SKP za obdobje 2021–2027 in izvajanju nove strategije EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

V

Sodišče je ocenilo, ali je EU svojo strategijo za biotsko raznovrstnost in pravni okvir SKP za obdobje 2014–2020 zasnovala tako, da se bo biotska raznovrstnost bolje ohranjala. Preučilo je tudi, kako je Komisija spremljala in ovrednotila napredek pri doseganju kmetijskega cilja za leto 2020 iz svoje strategije za biotsko raznovrstnost. Poleg tega je ocenilo, v kolikšnem obsegu je ukrepanje EU in držav članic prispevalo k doseganju kmetijskega cilja za leto 2020.

VI

Sodišče je ugotovilo, da je zaradi formulacije kmetijskih ciljev in ukrepov v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 težko meriti napredek. Ugotovilo je tudi pomanjkanje usklajenosti med politikami in strategijami EU, zaradi česar se na primer z njimi ne obravnava upad genske raznovrstnosti. In nazadnje, ugotovilo je, da je spremljanje porabe SKP za biotsko raznovrstnost, ki ga izvaja Komisija, nezanesljivo.

VII

Kolikor je znano, je učinek neposrednih plačil SKP, ki znašajo 70 % porabe EU za kmetijstvo, na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč omejen. Nekatere zahteve za neposredna plačila, zlasti v zvezi z ozelenitvijo, in navzkrižna skladnost, imajo potencial za izboljšanje biotske raznovrstnosti, vendar so Komisija in države članice dajale prednost možnostim z majhnim učinkom. Za ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti imajo instrumenti EU za razvoj podeželja večji potencial kot neposredna plačila. Vendar države članice sorazmerno redko uporabljajo ukrepe za razvoj podeželja z velikim učinkom, kot so sheme na podlagi rezultatov in „temno zelene” sheme.

VIII

Sodišče priporoča Komisiji, naj:

1. izboljša usklajenost in zasnovo strategije EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020, v ta namen pa tudi natančneje spremlja odhodke;
2. okrepi prispevek neposrednih plačil k biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč;
3. poveča prispevek razvoja podeželja k biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč;
4. pripravi zanesljive kazalnike za oceno učinka SKP na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč.

Uvod

Upadanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč je velika grožnja

01

Splošno priznano je, da biotska raznovrstnost upada. Leta 2019 je Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) opozorila, da so stopnje upada brez primere v zgodovini človeštva, saj približno milijonu živalskih in rastlinskih vrst po vsem svetu trenutno grozi izumrtje¹. Januarja 2020 je Svetovni gospodarski forum izgubo biotske raznovrstnosti in propad ekosistemov razvrstil kot eno od petih največjih groženj, s katerimi je soočen svet², in sicer tako po verjetnosti kot tudi po učinku.

02

V poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) o stanju okolja iz leta 2019³ je bilo ugotovljeno, da je intenzifikacija kmetijstva še vedno eden glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov v Evropi. Na mnogih območjih Evrope so se prej raznovrstne krajine, sestavljene iz številnih majhnih polj in habitatov, z intenzifikacijo spremenile v enotna, nerazčlenjena zemljišča, ki jih obdelujejo veliki stroji in zelo zmanjšana delovna sila (glej sliko 1). To je povzročilo upad abundance in raznovrstnosti naravnega rastlinstva in posledično tudi živali⁴. V študiji, ki je bila leta 2017 izvedena v Nemčiji, o merjenju skupne biomase žuželk, v okviru katere so bile na 63 naravovarstvenih območjih postavljene pasti za pridobitev informacij o stanju in trendu lokalnih vrst, je bil za biomaso letečih žuželk v obdobju 27 let ocenjen sezonski upad v višini 76 % in upad sredi poletja v višini 82 %⁵. Količinska opredelitev, ki je bila navedena v tem poročilu, je bila sicer izpodbijana, vendar druge študije podpirajo zaključek o splošnem trendu⁶.

03

Populacije ptic kmetijske krajine štejejo kot dober kazalnik sprememb v biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč, saj imajo ptice pomembno vlogo v prehranski verigi in so prisotne v številnih različnih habitatih. Glede na zadnji objavljeni zbirni indeks populacije ptic je število vrst ptic od leta 1990 upadlo, pri čemer je najbolj osupljivo to, da indeks ptic kmetijske krajine (IPKK) v EU kaže 34-odstotni upad med 39 vrstami, ki so splošno razširjene na kmetijskih zemljiščih. V istem obdobju se je indeks gozdnih ptic povečal za 0,1 %, kar kaže na to, da je kmetijstvo pomembno gonilo izgube biotske raznovrstnosti (glej sliko 2).

04

Tako kot ptice se tudi metulji pojavljajo v številnih habitatih in se hitro odzivajo na spremembe okoljskih razmer. V delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem vmesnemu pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, je navedeno, da so metulji reprezentativni za številne druge žuželke⁷. Najnovejši evropski indeks travniških metuljev je iz leta 2017. Kaže, da se je skupno število 17 tipičnih metuljev od leta 1990 zmanjšalo za 39 %, kar kaže na znatno izgubo biotske raznovrstnosti travinja (glej sliko 3), čeprav se je stanje od leta 2013 ustalilo. Najnovejše podatke o spremljanju metuljev je prispevalo 14 držav članic⁸.

05

Natura 2000 je omrežje osrednjih razmnoževališč in počivališč redkih in ogroženih vrst ter nekaterih redkih naravnih habitatnih tipov v EU. Glede na najnovejši cikel poročanja v okviru območij Natura 2000 ter z njo povezanih direktiv o habitatih in pticah, s katerim se meri stanje vrst in habitatov v interesu EU v obdobju 2013–2018, se je to stanje v primerjavi z obdobjem 2007–2012 poslabšalo, saj se je delež habitatov z neugodnim stanjem ohranjenosti povečal z 69 % na 72 %⁹. Evropska agencije za okolje je leta 2019 poročala¹⁰, da je bilo kmetijstvo daleč največji vir pritiska na zaščitene traviščne habitate območij Natura 2000 (glej sliko 4).

06

Stanje glede biotske raznovrstnosti se po Evropi razlikuje, zato se države članice srečujejo z različnimi izzivi. V Bolgariji in Romuniji, za kateri se še vedno na splošno šteje, da imata bogato biotsko raznovrstnost (med drugim zaradi bolj tradicionalnih in neintenzivnih kmetijskih praks in manjših kmetij), so na primer zaključki nekaterih študij pokazali, da je zadostovalo ohranjati obstoječe stanje biotske raznovrstnosti¹¹. Za druge države članice, kot sta Nizozemska in Nemčija, kjer je intenzivno kmetovanje veliko bolj pogosto, znanstveniki menijo, da je treba ponovno vzpostaviti biotsko raznovrstnost na območjih, na katerih v zadnjih desetletjih izginjajo vrste in bogati naravni habitati¹².

07

Komisija je marca 2020 objavila poročilo o vrednotenju učinka SKP na habitate, krajine in biotsko raznovrstnost¹³. Glede na vrednotenje zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o spremljanju ni bilo mogoče narediti splošne ocene učinka. V vrednotenju je bilo ugotovljeno, da države članice niso dovolj izkoristile razpoložljivih instrumentov SKP za zaščito polnaravnih značilnosti, zlasti travinja, ali zagotovitev, da so vsi polnaravni habitati, ki jih je mogoče vključiti, upravičeni do neposrednih plačil. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da bi države članice za podporo soobstoju kmetijstva in biotske raznovrstnosti lahko uporabile širši obseg ukrepov SKP. Poleg tega zasnova in financiranje kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov za zagotavljanje podpore kmetijam, ki se ukvarjajo z intenzivnim poljedelstvom, nista dovolj privlačna, da bi povzročila potrebne upravljavske spremembe za izboljšanje smotrnosti biotske raznovrstnosti.

08

Vpliv SKP na stanje glede biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč za EU kot celoto ni znan. Vendar so bili v študiji, objavljeni leta 2019¹⁴, o stanju na Češkem navedeni dokazi, da se je kmetijstvo po pristopu države k EU leta 2004 izrazito intenziviralo in da so populacije ptic kmetijske krajine po tem datumu upadle. Dansko združenje kmetov pa je ugotovilo, da je bil strm padec populacij žuželk, opisan v dveh nemških študijah iz leta 2017 (glej odstavek 02) in leta 2019¹⁵, še najbolj povezan z umikom obvezne prahe iz pravil SKP leta 2009¹⁶. Evropska gospodarska skupnost je uvedla praho leta 1988 kot pomoč pri zmanjšanju velikih in dragih presežkov, proizvedenih v Evropi v okviru sistema zajamčenih cen SKP, in za zagotovitev okoljskih koristi. Kmetje so morali del svojih zemljišč izpustiti iz intenzivne proizvodnje.

Mednarodni ukrepi in ukrepi EU za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti

09

EU in države članice so v letih 1992 oziroma 1993 podpisale Konvencijo Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. Evropski svet (Svet) jo je odobril leta 1993¹⁷. Vse podpisnice te konvencije, vključno z EU in njenimi državami članicami, so se leta 2010 zavezale ciljem glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, v katerih je določen globalni okvir za prednostne ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo za obdobje do leta 2020. Glavni mehanizem usklajevanja v EU je Delovna skupina Sveta za mednarodne okoljske vidike (biotsko raznovrstnost). Nov zagon za biotsko raznovrstnost je bil zagotovljen tudi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi 17 cilji (cilji trajnostnega razvoja), ki jih je OZN sprejela leta 2015. Glavni cilji iz Aičija in cilji trajnostnega razvoja, ki so pomembni za biotsko raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih, so ponazorjeni na sliki 5.

10

Da bi Komisija izpolnila svoje obveznosti na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti, je leta 1998 sprejela sporočilo o evropski strategiji za biotsko raznovrstnost. Leta 2001 je pripravila prvi akcijski načrt, ki ga je leta 2006 posodobila in nato leta 2011 nadomestila s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Svet (leta 2011)¹⁸ in Evropski parlament (leta 2012)¹⁹ sta potrdila strategijo, ki vsebuje šest ciljev. Cilj 3 je osredotočen na povečanje prispevka kmetijstva in gozdarstva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti. Cilj 3a, ki je kmetijski, vključuje splošno zavezo, tri ukrepe in pet podukrepov (glej sliko 6).

11

Generalni direktorat Komisije za okolje (GD ENV) je splošno odgovoren za predlaganje in izvajanje okoljske zakonodaje in politik. Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) se ukvarja s kmetijsko zakonodajo in politikami. Države članice morajo razviti in nadzorovati prizadevanja za dosego cilja.

12

Ker sedanja strategija za biotsko raznovrstnost letos poteče, je Komisija v svojem evropskem zelenem dogovoru napovedala, da namerava objaviti novo za obdobje do leta 2030. [Nova strategija je bila objavljena maja 2020. V njej so opisana splošna načela in določeno je ozadje za konferenco podpisnic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP15).] Da bo nova strategija dobila konkretnejšo obliko, namerava Komisija leta 2021 izdati ukrepe in podukrepe za nadaljnje spremljanje.

13

EU določa okoljske in kmetijske standarde z zakonodajo EU in finančno podporo kmetijskega sektorja. Za obdobje 2014–2020 Komisija poroča, da je za biotsko raznovrstnost namenila 8,1 % proračuna EU (86 milijard EUR). Komisija v svojem načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2020 navaja, da bo financiranje za biotsko raznovrstnost iz skupne kmetijske politike (SKP) v celotnem obdobju 2014–2020 znašalo 66 milijard EUR (77 % porabe za biotsko raznovrstnost). 

Obseg revizije in revizijski pristop

14

Namen revizije je bil oceniti vlogo SKP pri ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti v okviru cilja 3a strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Sodišče je to temo izbralo zaradi velike stopnje izgube biotske raznovrstnosti v Evropi, pri kateri ima kmetijstvo največjo vlogo, velikega deleža SKP v okviru proračuna EU ter nedavnih negativnih ocen načina izvajanja strategije in zlasti kmetijskega cilja v EU. To posebno poročilo dopolnjuje posebno poročilo Sodišča o omrežju Natura 2000²⁰.

15

Cilj Sodišča je bil dati priporočila, ki naj bi prispevala k tekoči pripravi zakonodaje za SKP za obdobje 2021–2027 in nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter k razpravam in odločanju na konferenci podpisnic Konvencije o biotski raznovrstnosti. Revizija ni zajemala vsebine nove strategije niti stopnje napredka EU pri doseganju njenih mednarodnih zavez v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Prav tako ni zajemala opraševalcev, saj bo Sodišče o tej temi objavilo ločeno poročilo. Neposredni letni prispevek žuželk opraševalk k evropskemu kmetijstvu po ocenah znaša 15 milijard EUR²¹.

16

Revizija je zajemala zasnovo, izvajanje, rezultate in spremljanje ukrepov EU za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih v EU. Sodišče se je osredotočilo na komponente strategij EU in držav članic za biotsko raznovrstnost, ki so pomembne za kmetijstvo, in na njihovo izvajanje prek različnih instrumentov, zlasti v okviru SKP. Obravnavalo je zlasti sedanje programsko obdobje (2014–2020), čeprav je za primerjavo preučilo tudi zasnovo, izvajanje in rezultate podobnih instrumentov SKP iz prejšnjega obdobja (2007–2013). Poleg tega je upoštevalo zakonodajne predloge Komisije za SKP za obdobje po letu 2020.

17

Glavno revizijsko vprašanje je bilo: Ali je SKP pozitivno prispevala k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti? Da bi Sodišče odgovorilo na to vprašanje, je ocenilo:

• ali je EU svojo strategijo za biotsko raznovrstnost in pravni okvir SKP za obdobje 2014–2020 zasnovala tako, da se bo bolje ohranjala biotska raznovrstnost, in kako je Komisija spremljala in ovrednotila napredek pri doseganju kmetijskega cilja za leto 2020 iz strategije za biotsko raznovrstnost,
• ali so imela neposredna plačila v obdobju SKP 2014–2020 dokazano pozitiven učinek ter
• ali je bilo ukrepanje na področju razvoja podeželja v okviru SKP v obdobju 2014–2020, zlasti s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, osredotočeno na biotsko raznovrstnost.

18

Sodišče je revizijske dokaze pridobilo:

• s pregledom podatkov in dokumentov, vključno z znanstvenimi, strateškimi, zakonodajnimi in političnimi dokumenti ter smernicami, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč v EU ter v državah članicah in regijah iz vzorca,
• z razgovori z uslužbenci petih generalnih direktoratov Komisije (generalnima direktoratoma za kmetijstvo in razvoj podeželja ter za okolje, Eurostatom, Skupnim raziskovalnim središčem, Generalnim direktoratom za raziskave in inovacije) in Evropske agencije za okolje, predstavniki nevladnih organizacij (BirdLife Europe, COPA-COGECA, IEEP Bruselj, Eurogroup for Animals) ter nacionalnih in regionalnih organov, organizacij kmetov in drugih subjektov,
• z obiski v petih državah članicah z različnimi profili glede biotske raznovrstnosti, kmetijstva in krajine (Ciper, Nemčija, Irska, Poljska in Romunija),
• z obiski na kmetijah in razpravami z 78 kmeti v 14 državah članicah (glej Prilogo I),
• z anketo med nacionalnimi in regionalnimi organi devetih drugih držav članic / regij (za podrobnosti glej Prilogo I).

Poleg tega je Sodišče oktobra 2019 organiziralo okroglo mizo o biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč, ki so se je udeležili znanstveni, politični in upravni strokovnjaki na tem področju. Okrogla miza je pripomogla k preverjanju in pripravi revizijskih ugotovitev Sodišča. Kot opazovalci so bili na razpravi prisotni tudi uslužbenci GD AGRI in GD ENV.

Opažanja

Vrzeli v zasnovi strategije EU za biotsko raznovrstnost, njeni usklajenosti s SKP in spremljanju

19

Sodišče je preučilo, ali je kmetijski cilj za leto 2020 iz strategije EU za biotsko raznovrstnost specifičen, merljiv, dosegljiv, relevanten in časovno določen ter ali je ukrepanje EU skladno z njim. Preverilo je tudi, ali je zakonodaja SKP za obdobje 2014–2020 usklajena s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in nacionalnimi pobudami ter ali se s spremljanjem Komisije zagotavljajo zanesljive informacije o porabi EU za biotsko raznovrstnost.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost v zvezi s ciljem 3a ni dovolj stroga, pri zadevnih kazalnikih pa se kažejo slabosti

20

Kot je razvidno s slike 6, je strategija EU sestavljena iz ciljev in ukrepov. Določena je bila za desetletno obdobje, medtem ko proračun EU in okvir kmetijske politike sledita sedemletnemu političnemu ciklu. V oceni učinka iz leta 2011, priloženi strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki jo je pripravila Komisija, je navedeno, da bi bilo treba „okvirni” kmetijski cilj (3a) v zasnovi reforme SKP pretvoriti v konkretne ukrepe, da bi se uresničil cilj glede biotske raznovrstnosti za leto 2020²². Smotrnost ukrepov SKP za obdobje 2014–2020 se meri glede na tri širše cilje, vključno s trajnostnim upravljanjem naravnih virov in ukrepanjem na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah²³.

21

Komisija je v svojem vmesnem pregledu strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 iz leta 2015 poročala, da ni bilo bistvenega napredka, zlasti pri doseganju cilja 3 za kmetijstvo (cilj 3a) in gozdarstvo (cilj 3b), ter da so potrebna večja prizadevanja, da se bodo lahko upoštevali roki (glej sliko 8). Kot je navedeno v odstavkih 03 do 05, tudi nedavne znanstvene ugotovitve²⁴ potrjujejo, da od leta 2015 ni bilo merljivega splošnega izboljšanja pri doseganju cilja 3 in da ta do leta 2020 ne bo dosežen.

22

Komisija je leta 2018 predstavila svoje zakonodajne predloge za SKP za obdobje po letu 2020. Eden od devetih specifičnih širših ciljev SKP je prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine²⁵. Zaradi časovnega načrta za novo strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (splošni opis leta 2020, ki mu leta 2021 sledi akcijski načrt), ki je veljal v času revizije, je bilo novo strategijo težko upoštevati pri oblikovanju ukrepov SKP za EU. Bo pa ta na voljo državam članicam, ki jo bodo lahko uporabile pri pripravi strateških načrtov za SKP leta 2021.

23

Kmetijski cilj (3a) strategije do leta 2020 je razčlenjen na različna področja ukrepanja in ima jasen rok, zato ga Sodišče šteje kot specifičnega in časovno določenega. Vendar pa ima slabosti v smislu izvedljivosti in ustreznosti ter ni količinsko opredeljen, zato je mogoče napredek pri njegovem doseganju meriti le v omejenem obsegu. Namesto tega je v strategiji predvideno, da mora kmetijski cilj prispevati tudi k doseganju ciljev 1 in 2, za katera so ciljne vrednosti določene. Cilj 1 se nanaša na območja Natura 2000 in je merljiv. V skladu z njim bi moralo biti do leta 2020 v ocenah vrst in habitatov, zaščitenih z naravovarstveno zakonodajo EU, za 100 % več habitatov in 50 % več vrst prikazano boljše ohranjanje ali varno ali izboljšano stanje. Cilj 2 vključuje ožji cilj obnovitve vsaj 15 % degradiranih ekosistemov. Iz strategije ni razvidno, kako meriti doseganje širšega cilja 15-odstotne obnovitve ali kakšen je prispevek kmetijstva k temu cilju. Komisija je v vmesnem pregledu strategije do leta 2020 navedla, da je bil cilj glede obnove vodnih teles verjetno dosežen (18 % jih je bilo obnovljenih), ni pa navedla odstotnih deležev za druge ekosisteme.

24

Komisija je leta 2005 začela uvajati racionalizirane kazalnike biotske raznovrstnosti (SEBI) za ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev EU glede biotske raznovrstnosti. Najpomembnejši kazalniki SEBI za kmetijski cilj in/ali biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč so navedeni v Prilogi II. Pet od teh kazalnikov je Komisija redno posodabljala, osem pa jih je nespremenjenih že šest ali več let. Najnovejši razpoložljivi podatki za „gensko raznovrstnost živine” na primer odražajo stanje leta 2005 in zajemajo le pet držav članic, medtem ko kazalnik za „območje visoke naravne vrednosti” odraža stanje leta 2006. Zaradi teh podatkovnih vrzeli ni mogoče spremljati napredka za kazalnike SEBI kot celoto. Trije kazalniki, ki se redno posodabljajo, kažejo bodisi neugoden trend (ptice kmetijske krajine, traviščni habitati) ali pa stabilizacijo stanja (metulji). Drugih dveh ni mogoče uporabiti za spremljanje trendov. Pri prvem primeru (vrste evropskega interesa) so bili zaradi spremembe metodologije rezultati izkrivljeni, pri drugem (bilanca dušika) pa so najnovejši podatki iz leta 2015.

25

Kazalniki za spremljanje učinka SKP na biotsko raznovrstnost so zajeti v kmetijsko-okoljskih kazalnikih ter skupnem okviru spremljanja in vrednotenja. Komisija na primer za merjenje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč v EU v okviru SKP za obdobje 2014–2020 uporablja kazalnika kmetovanje in kmetijsko zemljišče „visoke naravne vrednosti” (glej Prilogo II). Poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti z nizkointenzivnim kmetijstvom je namen kmetovanja visoke naravne vrednosti zagotoviti družbene in okoljske koristi, kot so skladiščenje ogljika, čista voda, preprečevanje požarov v naravi, večja genska raznovrstnost in zaščita kulturnih vrednot. Kot je prikazano v Prilogi II, vsi trije sklopi kazalnikov vključujejo koncept visoke naravne vrednosti.

26

Komisija je v skupni okvir spremljanja in vrednotenja za obdobje 2007–2013 uvedla tri kazalnike, povezane z visoko naravno vrednostjo. V obdobju 2014–2020 je ohranila kazalnik kmetovanja visoke naravne vrednosti, ki se uporablja za prikaz konteksta in tudi učinka. Glede na raziskavo Komisije leta 2017 šest držav članic (Češka, Grčija, Francija, Latvija, Malta in Romunija) in 24 regij EU v Belgiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem ni niti opredelilo kmetovanja visoke naravne vrednosti niti začelo rednega spremljanja. Z zadnjimi poročili o napredku na področju razvoja podeželja, ki so jih države članice in regije predložile Komisiji (junija 2019), je bilo to stanje potrjeno: le dve tretjini poročil vsebuje količinsko opredeljene informacije o kmetijskih zemljiščih visoke naravne vrednosti. Nekateri nacionalni in regionalni organi, na primer ciprski in nemški, so razvili lastna orodja za zbiranje podatkov v zvezi z visoko naravno vrednostjo. Vrednosti kazalnika visoka naravna vrednost niso primerljive med državami članicami, temveč odražajo opredelitev države članice. Komisija kazalnika visoke naravne vrednosti ni vključila v okvir za SKP po letu 2020.

27

V oceni učinka²⁶, opravljeni pred zakonodajnimi predlogi Komisije za SKP za obdobje 2014–2020, je bilo potrjeno, da je za dosego kmetijskega cilja strategije za biotsko raznovrstnost pomembno, da se v kmetijski sektor vključijo vprašanja biotske raznovrstnosti. Komisija v oceni navaja, da je pričakovala, da bo k strategiji pomembno prispevala zelena komponenta neposrednih plačil SKP (glej odstavke 51 do 60). Komisija in države članice obravnavajo kmetijske ukrepe v strategiji EU za biotsko raznovrstnost predvsem v okviru neposrednih plačil (ukrep 8) in programov razvoja podeželja (ukrep 9) (glej sliko 9).

Strategija EU za ohranjanje genske raznovrstnosti ne obstaja

28

Na podlagi ukrepa 10 strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 mora Komisija spodbujati dejansko uporabo kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov za ohranjanje genske raznovrstnosti in preveriti razvoj ustrezne strategije (glej sliko 10).

29

Vse večja enotnost sistemov proizvodnje hrane in naš enostranski način prehranjevanja sta prispevala k upadu biotske raznovrstnosti in tudi k drugim neželenim posledicam²⁷. Manj genskih virov pomeni manjšo naravno odpornost proti škodljivim organizmom, boleznim in velikim okoljskim spremembam²⁸.

30

Komisija še naprej podpira nacionalna prizadevanja za preobrnitev trenda izgube genske raznovrstnosti s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi in raziskovalnimi projekti. Države članice, kot so Poljska, Danska in Estonija, so pripravile nacionalne strategije ali programe za gensko raznovrstnost živali ali rastlin. V študiji iz leta 2016, ki jo je naročila Komisija, je bilo priporočeno, naj EU v skladu s svojo strategijo za biotsko raznovrstnost pripravi celovito strategijo za ohranjanje in trajnostno rabo genske raznovrstnosti²⁹. V študiji je bila intenzifikacija kmetijstva opredeljena kot glavno gonilo izgube, pri čemer zaradi osredotočenosti na pasme z visoko donosnostjo in nove vzorce gospodarjenja z zemljišči (z močnim upadom paše) skoraj 50 % vseh evropskih živalskih pasem izumira ali so ogrožene ali pa je njihovo stanje kritično. Organi osmih od devetih držav članic, vključenih v anketo Sodišča, so bili naklonjeni strategiji za ohranjanje genske raznovrstnosti.

Komisija obseg porabe za biotsko raznovrstnost previsoko ocenjuje

31

Komisija vsako leto spremlja, koliko sredstev v proračunu nameni za biotsko raznovrstnost, vendar pri tem ni določila nobenega cilja. Podatke o financiranju biotske raznovrstnosti objavlja v poročilih za Konvencijo o biološki raznovrstnosti in tudi letno v predlogu splošnega proračuna EU. EU je v letih 2019 in 2020 načrtovala, da bo za biotsko raznovrstnost porabila približno 8 % skupnega proračuna (približno 13,5 milijarde EUR na leto). Delež SKP pri tem znaša 10,3 milijarde EUR na leto. Komisija uporablja koeficiente 0 %, 40 % in 100 %, prirejene po „označevalcih Rio” Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Merila Komisije za te koeficiente so manj konzervativna od meril OECD (glej tabelo 1).

32

Na sliki 11 je prikazano, kako Komisija te koeficiente uporablja pri porabi SKP. Komisija ne spremlja in izravnava odhodkov iz shem, ki bi lahko negativno vplivale na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč.

33

Komisija v skladu s pristopom OECD uporablja koeficient v višini 100 % za odhodke za razvoj podeželja za „obnovo, ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti” (prednostno področje 4A), ki so posebej usmerjeni v biotsko raznovrstnost. Koeficient v višini 100 % uporablja tudi za odhodke za „izboljšanje upravljanja voda” (4B) in „preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal” (4C). Ker biotska raznovrstnost ni glavni širši cilj teh dveh prednostnih področij, ti ne izpolnjujeta meril za koeficient v višini 100 %.

34

Komisija uporablja koeficient v višini 40 % za vsa plačila za zeleno komponento, čeprav njihovega pozitivnega učinka na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč ni mogoče jasno dokazati (glej odstavke 51 do 60). Poleg tega so zahteve v zvezi ozelenitvijo na splošno nezahtevne in večinoma odražajo običajne kmetijske prakse. Sodišče je v Posebnem poročilu št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna – ocenilo, da so kmetje ustvarili elemente ozelenitve samo na približno 3,5 % ornih zemljišč, kar ni več kot 2 % vseh kmetijskih zemljišč v EU. Poleg tega so nove zahteve v zvezi z ozelenitvijo, ki se nanašajo na trajno travinje, povzročile spremembo kmetijskih praks na samo 1,5 % kmetijskih zemljišč v EU.

35

Učinek elementa navzkrižne skladnosti iz sistema sankcij na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč je nekoliko težaven in je nadalje obravnavan v odstavkih 41 do 50. Za upoštevanje prispevka navzkrižne skladnosti Komisija uporablja koeficient v višini 40 % za 10 % drugih komponent neposrednih plačil (približno 70 % neposrednih plačil; glej sliko 14) Ta se ne uporablja za sheme za razvoj podeželja, kot je financiranje območij z naravnimi ali posebnimi omejitvami, ki za biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč niso bolj koristne kot shema osnovnega plačila. S koeficienti za navzkrižno skladnost se prispevek navzkrižne skladnosti na splošno lahko previsoko določi.

36

Ciper, Irska in Nemčija menijo, da metodologija Komisije ni točna, zato je Irska in Nemčija pri razvoju lastnih sistemov za spremljanje biotske raznovrstnosti nista uporabili. Vsaka od njiju je opravila po eno spremljanje, ki je temeljilo na znanstvenih dokazih. Irska je v svojem nacionalnem pregledu odhodkov za biotsko raznovrstnost uporabila šest koeficientov (0 %, 5 %, 25 %, 50 %, 75 % in 100 %).

37

Sodišče ugotavlja, da količinska opredelitev Komisije v višini približno 10 milijard EUR, ki je posledica uporabe samo treh koeficientov (0 %, 40 % in 100 %), ni povsem trdna ali zanesljiva. Njegove ugotovitve so v skladu z ugotovitvami neodvisnih študij, izvedenih v letih 2015³⁰ in 2017³¹.

Večina financiranja SKP ima majhen pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost

38

Sodišče je preučilo, ali so neposredna plačila, vključno z ozelenitvijo, in navzkrižna skladnost v obdobju 2014–2020 imeli merljiv pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost, kot se zahteva v okviru ukrepa 8 strategije EU. Ukrep 8 je razdeljen na dva podukrepa (glej sliko 12).

Z večino neposrednih plačil se biotska raznovrstnost kmetijskih zemljišč ne ohranja ali izboljšuje

39

Neposredna plačila v višini več kot 40 milijard EUR so pomenila več kot 70 % vseh kmetijskih odhodkov EU v letu 2019 (glej sliko 13). Sheme neposredne pomoči vključujejo shemo osnovnega plačila³², v okviru katere kmetje aktivirajo plačilne pravice glede na upravičena zemljišča, ki jih prijavijo, shemo enotnega plačila na površino³³, v okviru katere se prav tako izvršujejo plačila za upravičene površine, ki jih kmetje prijavijo, in ureditve glede ozelenitve (glej odstavke 51 do 60).

40

Po mnenju organov držav članic, ki jih je Sodišče obiskalo, velika večina shem neposrednih plačil v EU nima neposrednega merljivega učinka na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč. Po mnenju znanstvenikov ima lahko prostovoljna vezana podpora negativen učinek. Ta mehanizem povezuje približno 10 % proračuna EU za neposredna plačila s proizvodnjo posebnih kmetijskih rastlin ali živali (glej sliko 14). Tako spodbuja ohranjanje (ali povečanje) stopenj podprte dejavnosti³⁴.

Sistem sankcij v zvezi z navzkrižno skladnostjo nima jasnega učinka na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč

41

Kadar plačilne agencije odkrijejo, da kmet, ki prejema subvencije SKP, ne izpolnjuje osnovnih predpisanih zahtev ravnanja (PZR) in standardov v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOP), bi na splošno morale zmanjšati plačila kmetu za 1 % do 5 %. Vendar zahteve in standardi ne veljajo za vse kmete v EU, na primer tiste, ki sodelujejo v shemi za male kmete. Predpisane zahteve ravnanja izhajajo iz uporabe zadevnih členov zakonodaje (npr. tistih, ki se nanašajo na območja Natura 2000, fitofarmacevtska sredstva in nitrate), zato so obstoječa pravila v njih ponovljena. Zakonodaja, na kateri temeljijo predpisane zahteve ravnanja, se uporablja neodvisno od mehanizma navzkrižne skladnosti. Velja za vse kmete v EU, ne glede na to, ali oddajo vloge za subvencije SKP ali ne. Kmetje, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, so lahko kaznovani tudi po nacionalnem pravu. Včasih je lahko druga kazen višja od prve.

42

Zakonodajni okvir daje državam članicam visoko stopnjo prožnosti pri opredelitvi vsebine standardov dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Odločitve držav članic o okoljskih ciljih, opredelitvi kmetij, za katere velja standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, načinu, kako morajo kmetije standard uporabljati, in načinu, kako nacionalni organi preverjajo skladnost, tako določajo vrednost standarda za biotsko raznovrstnost. V večini primerov plačilne agencije preverijo med 1 % in 2 % kmetij, za katere velja poseben standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, in za približno 1 % pregledanih kmetij naložijo kazni. Na primer, za štiri od petih držav članic, ki jih je Sodišče obiskalo, so plačilne agencije opredelile približno 1 milijon kmetov, za katere veljajo pogoji standarda 4 dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (minimalna talna odeja). Pregledale so približno 16 000 kmetij in za 270 plačil subvencij naložile kazni. V večini primerov, v katerih so naložile kazni, so znižale plačilo za 1 %.

43

V eni od prejšnjih revizij³⁵ je Sodišče pri uporabi kazni za kršitve opazilo znatne razlike med državami članicami. Ugotovilo je, da so bile stopnje kršitev pri več zahtevah in standardih nižje od 1 %. Predpisane zahteve ravnanja so se nanašale na ohranjanje prosto živečih ptic in naravnih habitatov, standarda dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pa sta bila DKOP 6 za organske snovi v tleh in DKOP 7 za ohranjanje strukture tal in krajinskih značilnosti. Vse te zahteve in standarda imajo teoretično velik potencial, da prispevajo k biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč (glej sliko 15).

44

Komisija se je z ukrepom 8b strategije EU za biotsko raznovrstnost zavezala, da bo izboljšala in poenostavila standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Leta 2015 je spremenila strukturo navzkrižne skladnosti. Nekateri standardi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev so postali del pravil o upravičenosti, drugi pa so se spremenili (glej sliko 16).

45

Z reformo SKP iz leta 2013 sta bila zahteva za ohranjanje trajnega travinja in standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev za kolobarjenje prenesena iz navzkrižne skladnosti v ozelenitev. To je pomenilo, da sta veljala za manj kmetov. Kolobarjenje je postalo diverzifikacija kmetijskih rastlin (ki ima za biotsko raznovrstnost manjšo vrednost – glej odstavek 54). Z združitvijo nekaterih standardov se njihova vsebina ni spremenila: z uvedbo novega standarda za organske snovi v prsti se shema ni izboljšala, ker je bila zaščita organskih snovi v prsti vključena v pravni okvir že leta 2005, ko je bila uvedena navzkrižna skladnost.

46

Komisija je leta 2014 sprejela priporočilo, naj se okvirna direktiva o vodah vključi v področje uporabe navzkrižne skladnosti, ki ga je v zvezi s tem dalo Sodišče v Posebnem poročilu št. 4/2014 – Vključitev širših ciljev vodne politike EU v SKP: delni uspeh. Direktiva še vedno ni vključena v navzkrižno skladnost, čeprav je omenjena v predlogih Komisije za SKP po letu 2020.

47

S komponento predpisanih zahtev ravnanja v zvezi z navzkrižno skladnostjo (glej odstavek 41) kmetom ni bila zagotovljena dodatna obveznost za ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih površin. Vendar pa je z vključitvijo v navzkrižno skladnost zagotovljena ureditev rednih inšpekcijskih pregledov za te zahteve, kmetje pa so seznanjeni s pogoji, ki jih je treba izpolnjevati.

48

V okviru navzkrižne skladnosti imajo standardi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev 1 in 4 do 7 največji potencial v smislu kmetijskega cilja glede biotske raznovrstnosti (glej sliko 15). Konkreten učinek je lahko pokazala le ena država članica, ki jo je obiskalo Sodišče, vendar so nemški organi poročali, da so prepovedi košnje v okviru DKOP 4 koristile gojenim pticam ter da se je s protierozijskimi praksami v okviru DKOP 5 spodbujala tudi biotska raznovrstnost. V okviru DKOP 7 je bilo v Nemčiji zaščitenih približno dva milijona različnih krajinskih značilnosti, vključno z milijonom živih mej in 150 000 mokrišči. To je glede na dolgotrajen upad mejic v Evropi v prejšnjem stoletju (glej okvir 1) dragocen podatek.

49

Skupni okvir spremljanja in vrednotenja vključuje le dva kazalnika izložkov za navzkrižno skladnost³⁷: „število hektarjev, za katere velja navzkrižna skladnost” in „delež plačil SKP, za katera velja navzkrižna skladnost”. Glede na navedbe Evropske agencije za okolje je delež kmetijskih površin v uporabi, zajetih v različne sheme, pokazatelj dosega in teoretičnega potenciala za izboljšanje biotske raznovrstnosti, ne pa tudi uspešnosti³⁸. Komisija nima kazalnikov rezultatov ali učinka, s katerimi bi se lahko merili posebni učinki navzkrižne skladnosti na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč. V reviziji navzkrižne skladnosti iz leta 2016³⁹ je Sodišče ugotovilo tudi to, da razpoložljive informacije Komisiji niso omogočile, da bi ustrezno ocenila uspešnost navzkrižne skladnosti.

50

Razen Nemčije nobena od držav članic, ki jih je Sodišče obiskalo (glej odstavek 48), ni predložila konkretnih informacij o učinku navzkrižne skladnosti na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč. S študijami⁴⁰ uspešnosti ukrepov za spodbujanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč niso bili ugotovljeni niti pozitivni niti negativni učinki navzkrižne skladnosti. Nekateri strokovnjaki so kritizirali premajhno ambicioznost sheme navzkrižne skladnosti in njeno neustreznost za spodbujanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč⁴¹.

Potencial ozelenitve za izboljšanje biotske raznovrstnosti je premalo razvit

51

Ozelenitev zajema tri kmetijske prakse, katerih namen je koristiti okolju in podnebju (glej sliko 17).

52

Zahteve v zvezi z ozelenitvijo se ne uporabljajo za kmetijska gospodarstva v shemi za male kmete ali kmetije, ki se štejejo za „po opredelitvi zelene”, kot so biološka kmetijska gospodarstva ali kmetijska gospodarstva z več kot 75 % trajnega travinja. Leta 2015 se je za 24 % kmetijskih gospodarstev EU, kar je 73 % vseh kmetijskih zemljišč v EU, uporabljala vsaj ena obveznost v zvezi z ozelenitvijo⁴². Cilj ozelenitve je zagotoviti nagrade za kolobarjenje in zaščito trajnih pašnikov, travne ruše, ekološke prahe in območij Natura 2000, kot se zahteva v okviru ukrepa 8a strategije EU za biotsko raznovrstnost. Komisija je vse te elemente vključila v svoje sporočilo iz leta 2010 z naslovom Skupna kmetijska politika proti letu 2020⁴³. Vendar pa vsi niso bili vključeni v oceno učinka ali predlog za SKP za obdobje 2014–2020 iz leta 2011⁴⁴, ki sta z nadaljnjimi pogajanji še bolj zvodenela (glej sliko 18).

53

Sodišče je v svojem posebnem poročilu iz leta 2017⁴⁵ prišlo do zaključka, da je merljiv učinek ozelenitve majhen: do sprememb kmetijskih praks je namreč privedla na samo približno 5 % vseh kmetijskih zemljišč v EU, poznavanje izhodiščnega stanja je razdrobljeno in ni jasno, kako naj bi ozelenitev prispevala k uresničevanju ciljev EU glede biotske raznovrstnosti. Komisija je leta 2018⁴⁶ potrdila, da bi lahko države članice in kmetje izboljšali izvajanje ozelenitve ter tako bolje dosegali svoje širše cilje, pri čemer se je sklicevala na svoje vrednotenje ozelenitve iz leta 2017⁴⁷. Podobni zaključki so bili ugotovljeni tudi v znanstvenih člankih⁴⁸.

54

Diverzifikacija kmetijskih rastlin redko povzroči spremembo praks gospodarjenja z zemljišči⁴⁹. V delovnem dokumentu služb Komisije⁵⁰ je bilo ugotovljeno, da je diverzifikacija kmetijskih rastlin ukrep ozelenitve, ki ima najmanj koristi za okolje.

55

Ohranjanje in zaščita trajnega travinja sta pomembna za biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč, čeprav je njun glavni namen odvzem ogljika. Glede na študije⁵¹ so stopnje rastlinske raznovrstnosti veliko višje, kadar se travinje ne goji intenzivno, npr. da se pokosi samo enkrat na leto ali da se živali na njem bolj zmerno pasejo.

56

Države članice lahko dovolijo oranje trajnega travinja, kar škoduje biotski raznovrstnosti. Na Poljskem lahko kmetje takšno travinje načeloma spremenijo v orna zemljišča, če ni presežena skupna zgornja meja države v višini 5 % (glej sliko 17). V Nemčiji in na Irskem potrebujejo kmetje za oranje upravno dovoljenje, enako veliko površino pa morajo ponovno zasejati s travo. Tako izpolnijo zahtevo glede trajnega travinja. Čeprav študije kažejo, da ima na novo zasejano travinje manjšo vrednost za okolje in biotsko raznovrstnost⁵², je to običajna praksa: 17 od 44 kmetov, ki gojijo travinje in s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, je od leta 2015 nekaj svojega travinja preoralo in ponovno zasejalo.

57

Kmetje travinja ne smejo preorati, če je bilo to zaradi ohranjanja območij z veliko biotsko raznovrstnostjo ali koristi sekvestracije ogljika določeno kot okoljsko občutljivo. V državah članicah predstavlja ta kategorija le majhen del vsega trajnega travinja, predvsem na območjih Natura 2000. Leta 2016 je površina trajnega travinja, za katero so veljali ukrepi ozelenitve, obsegala 47,7 milijona hektarjev, pri čemer je bilo 7,7 milijona hektarjev okoljsko občutljivega trajnega travinja na območjih Natura 2000. Glede na podatke Komisije iz leta 2018 so samo štiri države članice / regije (Belgija – Flandrija, Češka, Latvija in Luksemburg) določile okoljsko občutljivo trajno travinje na območjih zunaj območij Natura 2000; njihova skupna površina je obsegala manj kot 0,3 milijona hektarjev.

58

Potencial površin z ekološkim pomenom za zagotavljanje koristi za biotsko raznovrstnost je odvisen od vrste uvedenih površin z ekološkim pomenom in načina, kako jih kmetje upravljajo. Glede na najnovejše informacije, ki jih je objavila Komisija (2017), se nemški, poljski in romunski kmetje večinoma odločajo za tiste možnosti, ki so v številnih znanstvenih študijah opredeljene⁵³ kot najmanj koristne za biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč, predvsem setev rastlin za zeleno gnojenje in vmesnih posevkov. Na Irskem razmere v zvezi s tem izstopajo, saj je več kot 95 % kmetov zaradi abundance travinja v naravi izvzetih iz ozelenitve. Približno 60 % ciprskih kmetov se je odločilo, da bodo svoje obveznosti izpolnili v okviru možnosti prahe, ki je naklonjena biotski raznovrstnosti, vendar pa delež za EU kot celoto znaša manj kot 20 % (glej sliko 19). Leta 2017 se je delež ornih zemljišč na površinah z ekološkim pomenom med državami članicami razlikoval in znašal od 0,2 % do 20 %. Prav tako se je bistveno razlikovalo tudi razmerje med ornimi zemljišči in skupnimi kmetijskimi površinami (glej primere v odstavkih 68 in 69).

59

Skupni okvir spremljanja in vrednotenja⁵⁴ vključuje 22 kazalnikov izložkov in rezultatov, ki so povezani z ozelenitvijo. Komisija ni oblikovala kazalnikov učinka za merjenje učinkov ozelenitve na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč.

60

Z anketo, ki jo je opravilo Sodišče, so bile navedene ugotovitve potrjene. Tretjina organov, ki so sodelovali v anketi, je menila, da se biotska raznovrstnost kmetijskih zemljišč ni izboljšala z nobenim od sedanjih instrumentov ozelenitve. Približno polovica jih je navedla, da je treba zahteve v zvezi z ozelenitvijo v SKP za obdobje po letu 2020 okrepiti z večjim poudarkom na biotski raznovrstnosti v okviru „okrepljene pogojenosti”. Ta ureditev, ki naj bi nadomestila ozelenitev in navzkrižno skladnost, bi morala vključevati več predpisanih zahtev ravnanja in 10 standardov dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, torej tri več kot sedanja SKP. Komisija je predlagala tudi nov instrument, imenovan ekosheme. Države članice bodo morale oblikovati in ponuditi eno ali več ekoshem, ki zajemajo kmetijske prakse, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajin, upravljanje hranil, svežnji za hrano in gnezdenje za vrste opraševalcev ter ekološko kmetovanje.

Nekatere sheme za razvoj podeželja imajo potencial za izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč

61

Sodišče je preučilo, ali je ukrepanje Komisije in držav članic za razvoj podeželja, zlasti uporaba kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, zdaj bolj osredotočeno na ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot se zahteva v okviru ukrepa 9 strategije EU (glej sliko 6), in ali se njegov učinek ustrezno spremlja. Ukrep 9 je razdeljen na dva podukrepa (glej sliko 20).

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, ukrepi Natura 2000 in ukrepi ekološkega kmetovanja imajo največji potencial za ohranjanje ali izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč

62

Programi razvoja podeželja, ki so jih države članice in regije pripravile za SKP za obdobje 2014–2020, bi morali vsebovati ukrepe za izpolnjevanje gospodarskih, okoljskih in družbenih izzivov, opredeljenih za geografsko območje, ki jih zajemajo, vključno z izzivi glede biotske raznovrstnosti (glej sliko 21). EU je doslej zagotovila približno 100 milijard EUR za financiranje razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, dodatnih 61 milijard EUR pa še države članice.

63

Nacionalni organi v državah članicah, ki jih je obiskalo Sodišče, so menili, da imajo izmed ukrepov, vključenih v programe razvoja podeželja, največji potencial za prispevanje k doseganju kmetijskega cilja strategije za biotsko raznovrstnost kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, ki jim sledijo ukrepi ekološkega kmetovanja in ukrepi Natura 2000 (glej okvir 2). To stališče potrjujejo tudi razpoložljive znanstvene raziskave⁵⁵.

64

Organi, ki jih je Sodišče anketiralo, so potrdili potencial in uporabnost teh ukrepov za razvoj podeželja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj prispevajo k uresničevanju kmetijskega cilja strategije in omogočajo določen napredek pri glavnih izzivih na področju biotske raznovrstnosti.

V manj zahtevnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepih so stopnje sodelovanja višje

65

„Svetlo zeleni” ukrepi vključujejo več kmetov na širšem območju, vsebujejo razmeroma skromne zahteve glede kmetijskih praks in zagotavljajo manjša plačila. „Temno zeleni” ukrepi so osredotočeni na okoljska vprašanja in vprašanja biotske raznovrstnosti, ki so odvisna od lokacije, zato so ciljno usmerjeni v manjše število kmetijskih gospodarstev, zahtevajo večja prizadevanja kmetov in za opravljene storitve zagotavljajo večja plačila.

66

Znanstveniki in nevladne organizacije menijo, da se s temno zelenimi shemami zagotavlja večja biotska raznovrstnost kot s svetlo zelenimi ukrepi⁵⁶. Toda Sodišče je ugotovilo, da preprosti, vendar uspešni svetlo zeleni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, kot so zmanjšanje intenzivnosti paše, omejitev vnosa kemičnih gnojil ali herbicidov in prepoved košnje v obdobjih gnezdenja, od kmetov ne zahtevajo veliko časa in truda, poleg tega pa imajo potencial za izboljšanje biotske raznovrstnosti. Sodišče je odkrilo dobre primere svetlo zelenih in tudi temno zelenih ukrepov z velikim potencialom učinka na biotsko raznovrstnost v smislu vrst in habitatov, in sicer v vseh državah članicah, ki jih je revidiralo (za primere iz Romunije in s Cipra glej okvir 3).

67

Stopnje sodelovanja kmetov v temno zelenih kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepih so bile nižje od tistih v svetlo zelenih. Sodišče ocenjuje, da na Cipru, v Nemčiji (Porenje-Pfalz) in Romuniji ni več kot približno 15 %– 20 % vseh kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov temno zelenih. Organi, ki se opirajo na znanstvene dokaze⁵⁷, so navedli predvsem naslednji pojasnili:

• na visoko intenzivnih in donosnih kmetijskih območjih bi moralo biti popolno nadomestilo za temno zelene ukrepe tako visoko, da države članice ne bi mogle financirati zadostnega števila drugih širših in ožjih ukrepov,
• sedanji sistem izračuna nadomestil na podlagi izpada dohodkov / nastalih stroškov, zlasti na območjih z neintenzivnim kmetovanjem, preprečuje državam članicam, da bi kmetom izplačale dejanske stroške, če njihov izpad dohodkov ni velik. Izračun namreč ne zajema transakcijskih stroškov, podcenjuje kakovost izidov in temelji na povprečju stroškov več kmetov.

Poljedelci se manj verjetno zavežejo kmetijsko-okoljsko-podnebnim ukrepom, ki so pomembni za biotsko raznovrstnost

68

Znanstveniki potrjujejo, da je zaradi intenzifikacije pridelovalnih sistemov biotska raznovrstnost na ornih kmetijskih zemljiščih v EU upadla⁵⁸. Poleg tega je bilo v študijah po vsej Evropi ugotovljeno, da je upad vrst na travinju povezan zlasti s poljedelskimi praksami na sosednjih zemljiščih⁵⁹. Sodišče je ugotovilo, da so na Irskem in v Nemčiji (Porenje-Pfalz) kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo na trajnem travinju pogostejši od tistih na ornih zemljiščih, in sicer po številu vlog in tudi po hektarjih. Enako velja za Romunijo, čeprav tam orna zemljišča predstavljajo približno dve tretjini kmetijskih površin države. V Nemčiji (Porenje-Pfalz s 60 % ornih zemljišč) je iz vzorca Sodišča razvidno, da kmetje, ki se prijavijo za ukrep na ornih zemljiščih, to zemljišče običajno omejijo na neproduktivne parcele, ne pa na tiste, ki so večje, produktivnejše in na katerih se bolj intenzivno kmetuje.

69

Več kot 70 % ciprskih kmetijskih zemljišč je ornih. Čeprav je Ciper leta 2018 poljedelcem ponudil štiri kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, so ti pomenili le 7 % vseh kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, v katere so se kmetje tisto leto vključili. Približno 85 % vseh vlog se je nanašalo na trajne nasade, na primer oreškov, sadnih dreves in rožičevcev.

Sheme, ki temeljijo na rezultatih, imajo pozitivne učinke, vendar so redke

70

Samo dva kmetijsko-okoljsko-podnebna ukrepa, pomembna za biotsko raznovrstnost, ki jih je Sodišče preučilo v državah članicah v vzorcu za obdobje 2014–2020, sta temeljila na rezultatih. Na splošno je značilen tudi majhen delež shem, ki temeljijo na rezultatih⁶⁰. V okviru preostalih 44 kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov v vzorcu držav članic, ki ga je pripravilo Sodišče, so kmetje prejeli plačilo, če so se zavezali (ali odpovedali) izvajanju nekaterih dejavnosti, ne pa za rezultate, ki so jih dosegli. Nacionalni in regionalni organi, s katerimi so se revizorji Sodišča srečali, so menili, da so lahko sheme za razvoj podeželja, ki temeljijo na rezultatih, bolj koristne za biotsko raznovrstnost. Poudarili so, da se lahko s takimi shemami pridobijo boljši podatki o spremljanju, čeprav je za njihovo zasnovo in razvoj potrebnih več prizadevanj. Tak primer je zasnova in uporaba sistema točkovanja, iz katerega je razvidno, koliko različnih rastlinskih vrst obstaja na dani parceli. V okviru shem, ki temeljijo na rezultatih (glej primera v okviru 4), imajo kmetje večjo svobodo pri odločanju, kako gospodariti s svojimi zemljišči, in s tem večjo odgovornost za rezultate⁶¹.

Malo kazalnikov razvoja podeželja je osredotočenih na rezultate in mnogi v zadnjem času niso bili posodobljeni

71

Države članice morajo skladno s pravili SKP⁶² oceniti, „[v] kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo obnovo, ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in območji z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi”. Pri tem jim je v pomoč le en kazalnik rezultatov/cilja skupnega okvira spremljanja in vrednotenja: delež kmetijskih zemljišč, za katere so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti in/ali krajine. Noben kazalnik učinka skupnega okvira spremljanja in vrednotenja ne meri učinka politike za razvoj podeželja na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč. Komisija je za SKP po letu 2020 za ocenjevanje biotske raznovrstnosti kmetijskih površin predlagala tri kazalnike rezultatov in tri kazalnike učinka. Toda kot je Sodišče navedlo v svojem nedavnem mnenju⁶³, je treba te elemente predstaviti kot del skladnega okvira (glej sliko 22).

72

Države članice lahko pripravijo dodatne kazalnike za merjenje učinka svojih programov razvoja podeželja na biotsko raznovrstnost. Nobena od petih držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, ni pripravila dodatnih kazalnikov rezultatov ali učinka za prikaz merljivih sprememb na področju biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč.

73

Komisija je poleg skupnega okvira spremljanja in vrednotenja leta 2006 pripravila sklop 28 kmetijsko-okoljskih kazalnikov za spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v SKP⁶⁴. Najnovejši podatki Eurostata za nekatere kazalnike so stari vsaj deset let (glej sliko 23), za dva kazalnika („kmetijska zemljišča visoke naravne vrednosti” in „genska raznovrstnost”) pa Komisija ni nikoli objavila podatkov.

Zaključki in priporočila

74

Sodišče je preučilo prispevek SKP k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti ter to, ali je verjetno, da bo kmetijski cilj (3a) strategije EU za biotsko raznovrstnost dosežen. V cilju je predvideno, da je treba doseči merljivo izboljšanje biotske raznovrstnosti. Sodišče je ugotovilo, da na splošno ni bilo tako, saj niti z vrednotenjem Komisije niti z revizijo Sodišča ni bilo ugotovljeno izboljšanje. Glede na razpoložljive podatke o biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč v EU je pravzaprav jasno razvidno poslabšanje v zadnjih desetletjih.

75

Kmetijski cilji in ukrepi v strategiji EU za biotsko raznovrstnost niso merljivi, zato je težko meriti smotrnost. Komisija ni zagotovila ustrezne usklajenosti med zasnovo in izvajanjem kmetijskega dela strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter mednarodnimi zavezami na tem področju. Genska raznovrstnost kmetijskih rastlin in živali v EU še naprej upada (odstavki 20 do 30).

76

Spremljanje porabe SKP v korist biotski raznovrstnosti, ki ga izvaja Komisija, je zaradi metodoloških slabosti nezanesljivo: nekateri koeficienti so bili določeni na višji ravni, kot je priporočeno skladno z metodologijo OECD, ureditve spremljanja pa vključujejo nekatere vrste odhodkov brez jasnih dokazov, da so koristni za biotsko raznovrstnost (odstavki 31 do 37).

Priporočilo 1 – Izboljšati usklajenost in zasnovo strategije EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in natančneje spremljati odhodke

Komisija naj:

1. v sodelovanju z državami članicami opredeli konkretne in merljive ukrepe, ki jih je treba izvesti do določenega datuma, za poglavje o kmetijstvu strategije EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in tudi nadaljnje s tem povezane ukrepe;
2. oceni, kako bi lahko bolje uskladila in ustvarila sinergije med kmetijskimi komponentami strategij držav članic za biotsko raznovrstnost in poglavjem o kmetijstvu strategije EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ter v tej strategiji in tudi v nadaljnjih ukrepih genski raznovrstnosti zagotovi pomembno mesto;
3. revidira svoje spremljanje proračuna v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, tako da ga uskladi z novimi zakonodajnimi spremembami na podlagi znanstvenih dokazov in močno prilagodi pristopu, ki ga uporablja OECD.

Časovni okvir: leto 2023.

77

Neposredna plačila v okviru SKP predstavljajo približno 70 % kmetijskih odhodkov EU. Vendar je učinek zahtev, povezanih z neposrednimi plačili, vključno z zahtevami v zvezi z ozelenitvijo, in navzkrižne skladnosti na biotsko raznovrstnost negativen (na primer za nekatere sheme prostovoljne vezane podpore), omejen ali neznan. Komisija od leta 2011 ni izboljšala vrednosti navzkrižne skladnosti za spodbujanje biotske raznovrstnosti, okvirna direktiva o vodah pa še vedno ni vključena v shemo. Nekateri standardi navzkrižne skladnosti bi lahko bistveno prispevali k biotski raznovrstnosti, vendar niti Komisija niti države članice niso izmerile njihovega učinka, spodbude, določene s standardi, pa so šibke. Poleg tega niso določene standardne kazni glede navzkrižne skladnosti, ki bi ustrezale predpisanim zahtevam ravnanja in dobrim kmetijskim in okoljskim pogojem, pomembnim za biotsko raznovrstnost, kazni za ugotovljene kršitve pa so nizke (odstavki 39 do 50).

78

Komisija je oblikovala shemo za ozelenitev, s katero naj bi med drugim izpolnila svojo zavezo v okviru strategije za biotsko raznovrstnost, da nagradi kmete za okoljske ukrepe, ki presegajo navzkrižno skladnost. Vendar pa ozelenitev le malo pripomore k biotski raznovrstnosti. Diverzifikacija kmetijskih rastlin redko povzroči ugodne spremembe kmetijskih praks. Koristi trajnega travinja so odvisne od kmetijskih praks, ki jih države članice ne spremljajo. Površine z ekološkim pomenom lahko koristijo biotski raznovrstnosti, vendar države članice in kmetje običajno dajejo prednost možnostim z majhnim učinkom, kot so rastline za zeleno gnojenje in vmesni posevki. Shema ozelenitve je povzročila malo sprememb kmetijskih praks (odstavki 51 do 60).

Priporočilo 2 – Okrepiti prispevek neposrednih plačil k biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč

Ker se je Komisija zavezala, da bo pri ocenjevanju strateškega načrtovanja SKP v državah članicah za obdobje po letu 2020 okrepila neposredna plačila SKP za okoljske javne dobrine, zlasti biotsko raznovrstnost, naj zdaj zagotovi, da bo sklop vseh instrumentov SKP, ki delujejo skupaj, še posebej sheme neposrednih plačil, nova shema „okrepljene pogojenosti” in ekosheme, bolj ambiciozen in koristen za biotsko raznovrstnost kot instrumenti, ki so bili na voljo v obdobju 2014–2020.

Časovni okvir: leto 2023.

79

Za ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti imajo instrumenti EU za razvoj podeželja večji potencial kot neposredna plačila. Najprimernejši so kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, sledijo pa jim ekološko kmetovanje in plačila v okviru območij Natura 2000 (odstavki 62 do 64).

80

Države članice kmetom ponujajo različne možnosti kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov. Svetlo zelene sheme so pogostejše, dostopnejše in bolj priljubljene med kmeti, vendar manj koristne za biotsko raznovrstnost. Manj pogoste in manj priljubljene so temno zelene sheme, ki so bolj osredotočene in zahtevne, vendar prinašajo večje okoljske koristi. Sheme trajnega travinja so bolj pogoste in njihova dejanska uporaba je večja kot pri shemah za ohranjanje biotske raznovrstnosti na ornih zemljiščih. Sheme, ki temeljijo na ukrepih, so prav tako bolj pogoste, četudi manj uspešne kot sheme, v okviru katerih so kmetje nagrajeni za dosežene rezultate (odstavki 65 do 70).

Priporočilo 3 – Povečati prispevek razvoja podeželja k biotski raznovrstnosti kmetijskih zemljišč

Komisija naj:

1. razmisli o tem, da bi stopnjo sofinanciranja za različne ukrepe tesneje povezala z njihovim ocenjenim učinkom na biotsko raznovrstnost;
2. pri odobritvi strateških načrtov SKP držav članic zagotovi, da ti, kadar je to potrebno, vključujejo ambiciozne intervencije za razvoj podeželja, ki so naklonjene biotski raznovrstnosti, in zaveze, v okviru katerih se obravnavajo najpomembnejša vprašanja in potrebe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ter da države članice zagotovijo, da bodo te sheme privlačne za poljedelske kmetije in tudi za kmetije s travinjem.

Časovni okvir: leto 2023.

81

Sodišče je ugotovilo, da v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ni zanesljivih kazalnikov za merjenje rezultatov in učinkov shem neposrednih plačil in programov razvoja podeželja. Edini obvezni kazalnik za razvoj podeželja za merjenje stopnje biotske raznovrstnosti kmetijskih površin, ki obstaja v okviru skupnega okvira spremljanja in vrednotenja, je kazalnik izložkov. Redki razpoložljivi kmetijsko-okoljskih kazalniki za spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v SKP, ki obstajajo, niso vedno posodobljeni (odstavki 71 do 73).

82

Nedavno objavljena študija, ki jo je naročila Komisija v podporo vrednotenju učinka SKP na habitate, krajine in biotsko raznovrstnost, potrjuje ugotovitve Sodišča. V njej je ugotovljeno, da zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče oceniti neto kombiniranega učinka instrumentov in ukrepov SKP na biotsko raznovrstnost. Vendar rezultati spremljanja biotske raznovrstnosti na splošno močno nakazujejo, da SKP ni zadostovala za protiutež pritiskom na biotsko raznovrstnost iz kmetijstva, in sicer niti v polnaravnih habitatih niti na kmetijskih zemljiščih z bolj intenzivnim gospodarjenjem.

Priporočilo 4 – Prikazati učinek ukrepov SKP na biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč

Komisija naj razvije zanesljive kazalnike biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, s katerimi bi se lahko ocenili pozitivni in negativni učinki instrumentov SKP, ki bi ji tako omogočili, da določi izhodišče za reformirano SKP in prispeva k razvoju uspešnejše plačilne sheme in instrumente za SKP po letu 2020, kot so okrepljena pogojenost, ekosheme in ukrepi za razvoj podeželja.

Časovni okvir: leto 2022.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis, v Luxembourgu na zasedanju 19. maja 2020.

Prilogi

Priloga I – Glavno revizijsko delo na ravni držav članic

Vključene države članice	Osnova za izbor	Revizijsko delo
Obiski v državah članicah
Ciper, Nemčija, Irska, Poljska, Romunija	Značilnosti: • skoraj 30 % vseh prijavljenih odhodkov EKSRP, • veliko različnih kmetijskih praks, • različni deleži kmetijskih zemljišč z intenzivnim kmetovanjem.	• Razgovori z organi in nevladnimi organizacijami, • obiski kmetij, vključno s strukturiranimi razgovori o kmetijskih praksah z 21 kmeti.
Anketa
Nacionalna raven: Bolgarija, Danska, Estonija, Italija, Portugalska Regionalna raven: Flandrija (Belgija), Valonija (Belgija), Kampanija (Italija) in Lombardija (Italija)	Stanje narave in stanje glede biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč, prizadevanja v korist biotski raznovrstnosti, geografske značilnosti in kmetijske prakse.	• Stopnja odziva na devet vprašalnikov, poslanih nacionalnim in regionalnim kmetijskim in okoljskim organom, je bila 100 %. • Vprašalnik je zajemal strategijo EU za biotsko raznovrstnost, SKP ter spremljanje in financiranje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč.
Revizije za izjavo o zanesljivosti za leto 2019
Češka, Nemčija, Danska, Španija, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Poljska, Portugalska, Švedska, Združeno kraljestvo	Statistično vzorčenje	Strukturirani razgovori o kmetijskih praksah s 57 kmeti

Vir: Evropsko računsko sodišče

Priloga II – Kazalniki biotske raznovrstnosti

Pojmi in kratice

Dobri kmetijski in okoljski pogoji: stanje, v katerem morajo kmetje ohranjati vsa kmetijska zemljišča, zlasti tista, ki se trenutno ne uporabljajo za proizvodnjo, da bi prejeli nekatera plačila v okviru SKP. Ti pogoji vključujejo vprašanja, kot sta upravljanje voda in tal.

EEA: Evropska agencija za okolje.

FAO: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

GD AGRI: Generalni direktorat Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

GD ENV: Generalni direktorat Komisije za okolje.

IPBES: Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah. Mednarodni organ, odprt za vse države članice OZN, ki na zahtevo nosilcev odločanja oceni stanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja.

IPKK: indeks ptic kmetijske krajine. Kazalnik sprememb števila in vrst ptic na kmetijskih zemljiščih skozi čas.

JRC: Skupno raziskovalno središče. Služba Komisije za znanost in znanje, ki zagotavlja znanstveno svetovanje in podporo politiki EU.

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep: katera koli praksa iz niza neobveznih praks, ki presegajo običajne okoljske zahteve in na podlagi katerih so kmetje upravičeni do plačila iz proračuna EU.

Konvencija o biološki raznovrstnosti: Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. Večstranska pogodba o ohranjanju biotske raznovrstnosti, trajnostni rabi njenih komponent ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov.

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Površina z ekološkim pomenom: zemljišče, na katerem kmetje uporabljajo kmetijske prakse, ki koristijo podnebju in okolju.

Program razvoja podeželja: sklop nacionalnih ali regionalnih večletnih širših ciljev in ukrepov za izvajanje politike EU za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija.

PZR: predpisana zahteva ravnanja. Pravilo EU ali nacionalno pravilo o gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči za zaščito javnega zdravja ter zdravja živali in rastlin, dobrobiti živali in okolja.

SEBI: racionaliziran kazalnik evropske biotske raznovrstnosti. Pobuda EU za razvoj enotnega celovitega sklopa podatkov za ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev in zavez strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in drugih mednarodnih sporazumov ter poročanje o tem napredku.

SKP: skupna kmetijska politika. Enotna in usklajena politika EU na področju kmetijstva, ki obsega subvencije in vrsto drugih ukrepov, zasnovanih za zagotavljanje prehranske varnosti, primernega življenjskega standarda za kmete v EU, spodbujanje razvoja podeželja in varstvo okolja.

Skupni okvir spremljanja in vrednotenja: pravila in postopki za vrednotenje smotrnosti skupne kmetijske politike.

Trajno travinje: kmetijsko zemljišče, na katerem več kot pet zaporednih let rastejo trave ali druge zelene krmne rastline.

Visoka naravna vrednost: značilnost neintenzivnega kmetovanja, ki odraža njegove koristi za prostoživeče živali in naravno okolje.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Viorel Ștefan, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Roxana Banica in ataše v njegovem kabinetu Olivier Prigent, vodilni upravni uslužbenec Robert Markus, vodja naloge Jan Huth in njegova namestnica Liia Laanes ter revizorji Maciej Szymura, Ramona Bortnowschi, Ioan Alexandru Ilie, Michail Konstantopoulos in Anna Zalega. Grafično podporo je zagotovila Marika Meisenzidahl, jezikovno pa Thomas Everett.

Končne opombe

¹ IPBES: Global assessment report on biodiversity and ecosystem services, 2019.

² Svetovni gospodarski forum: Global Risks Report, 2020.

³ Evropska agencije za okolje: Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, 2019.

⁴ IPBES: Regional assessment report on biodiversity and ecosystem services for Europe and Central Asia, 2018.

⁵ Hallmann in drugi: More than 75 percent decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas, PLoS ONE 12, 2017.

⁶ Early, C.: Insect armageddon – the devil is in the detail, Ecologist, 3. november 2017.

⁷ Komisija: Delovni dokument služb Komisije – EU assessment of progress in implementing the EU biodiversity strategy to 2020 (2/3), SWD(2015) 187 final, ki spremlja poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, COM(2015) 478 final, str. 20.

⁸ Belgija, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Švedska.

⁹ https://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/state-of-nature-in-the-eu/article-17-national-summary-dashboards/conservation-status-and-trends.

¹⁰ EEA: Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, 2019.

¹¹ Sutcliffe in drugi: Harnessing the biodiversity value of central and eastern European farmland, Diversity and Distributions, 21, 2015.

¹² Erisman in drugi: Agriculture and biodiversity: a better balance benefits both, AIMS Agriculture and Food, 1(2), 2016; Nemški zvezni urad za varstvo narave (BfN): Agriculture Report: Biological diversity in agricultural landscapes, 2017.

¹³ Alliance Environnement: Evaluation of the impact of the CAP on habitats, landscapes, biodiversity, november 2019.

¹⁴ Reif in drugi: Collapse of farmland bird populations in an Eastern European country following its EU accession, Conservation Letters, 2019.

¹⁵ Seibold in drugi: Arthropod decline in grasslands and forests is associated with drivers at landscape level, Nature, 2019.

¹⁶ Deter, A.: Insektenrückgang: Dänischer Bauernverband sieht Zusammenhang mit EU-Agrarpolitik, TopAgrar Premium, 2019.

¹⁷ Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (93/626/EGS).

¹⁸ Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 – sklepi, ki jih je Svet (okolje) sprejel 21. junija 2011 (ST11978/11).

¹⁹ Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (2011/2307(INI)).

²⁰ Glej Posebno poročilo Sodišča št. 1/2017 – Za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je potrebnih več prizadevanj.

²¹ Potts in drugi, Status and trends of European pollinators. Key findings of the STEP project, 14. januar 2015.

²² Komisija: Impact Assessment Accompanying the Communication—Our Life Insurance, Our Natural Capital: an EU Biodiversity Strategy to 2020, SEC(2011) 540 final.

²³ Člen 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike.

²⁴ Glej npr. Langhout, W.: The EU Biodiversity Strategy to 2020. Progress report 2011–2018, 2019; Simoncini in drugi: Constraints and opportunities for mainstreaming biodiversity and ecosystem services in the EU’s Common Agricultural Policy: Insights from the IPBES assessment for Europe and Central Asia, Land Use Policy, zvezek 88, 2019; EEA: Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, 2019.

²⁵ Člen 6(1)(f) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), COM(2018) 392 final.

²⁶ Komisija: Common Agricultural Policy towards 2020, SEC(2011) 1153.

²⁷ FAO: The Second Report on the State of the World’s Plant Genetic Resources for Food and Agriculture, 2010; FAO: The State of the World’s Biodiversity for Food and Agriculture, 2019.

²⁸ EEA: Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, 2019.

²⁹ Komisija, Preparatory action on EU plant and animal genetic resources, Final Report, 2016.

³⁰ Medarova-Bergstrom in drugi: Tracking Biodiversity Expenditure in the EU Budget, Final Report for the Commission, 2014.

³¹ Ernst & Young: Study on biodiversity financing and tracking biodiversity-related expenditures in the EU budget, 2017.

³² Glej Posebno poročilo Sodišča št. 10/2018 – Shema osnovnega plačila za kmete je operativno na dobri poti, a ima omejen vpliv na poenostavitev, ciljno usmerjanje in konvergenco ravni pomoči.

³³ Glej Posebno poročilo Sodišča št. 16/2012 – Uspešnost sheme enotnega plačila na površino kot prehodnega sistema za podporo kmetom v novih državah članicah.

³⁴ Brady in drugi: Impacts of Direct Payments – Lessons for CAP post‐2020 from a quantitative analysis, 2017.

³⁵ Posebno poročilo Sodišča št. 26/2016 – Doseganje uspešnejše navzkrižne skladnosti in poenostavitve ostaja izziv.

³⁶ Philippe in drugi: Soixante années de remembrement: Essai de bilan critique de l’aménagement foncier en France, 2009; Pointereau in drugi: La haie en France et en Europe: Evolution ou régime, au traders des prtiques agricoles, 2006; Hickie in drugi: Irish Hedgerows: Networks for Nature, 2004; Bazin in drugi: La mise en place de nos bocages en Europe et leur déclin, 1994.

³⁷ Komisija: Technical Handbook on the Monitoring and Evaluation Framework of the Common Agricultural Policy 2014–2020, 2015.

³⁸ EEA: Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, 2019.

³⁹ Posebno poročilo Sodišča št. 26/2016 – Doseganje uspešnejše navzkrižne skladnosti in poenostavitve ostaja izziv.

⁴⁰ Hodge in drugi: The alignment of agricultural and nature conservation policies in the European Union, Conservation Biology, 29(4), 2015; Hauck in drugi: Shades of greening: Reviewing the impact of the new EU agricultural policy on ecosystem services, Change and Adaptation in Socio-Ecological Systems, 1, 2014.

⁴¹ Brunk in drugi: Common Agricultural Policy: Cross Compliance and the Effects on Biodiversity, 2009.

⁴² Posebno poročilo Sodišča št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna.

⁴³ Sporočilo Komisije: Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, COM(2010) 672 final.

⁴⁴ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike, COM(2011) 625/3 final.

⁴⁵ Posebno poročilo Sodišča št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna.

⁴⁶ Komisija: Poročilo o izvajanju skupnega okvira spremljanja in vrednotenja ter prvih rezultatih glede uspešnosti skupne kmetijske politike, COM(2018) 790 final, 2018.

⁴⁷ Komisija: Evaluation study of the payment for agricultural practices beneficial for the climate and the environment, 2017.

⁴⁸ Ekroos in drugi: Weak effects of farming practices corresponding to agricultural greening measures on farmland bird diversity in boreal landscapes, Landscape Ecol 34, 2019, str. 389–402; Pe'er in drugi: Adding Some Green to the Greening, Conservation Letters, 2017, str. 517–530.

⁴⁹ Posebno poročilo Sodišča št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna, slika 5.

⁵⁰ Komisija: Delovni dokument služb Komisije – Executive Summary of the Evaluation of the Regulation (EU) No 1307/2013, SWD(2018) 479 final.

⁵¹ Plantureux in drugi: Biodiversity in intensive grasslands: Effect of management, improvement and challenges, Agronomy Research 3(2), 2005; Marriott in drugi: Long-term impacts of extensification of grassland management on biodiversity and productivity in upland areas. A review, Agronomie, 24(8), 2004.

⁵² BfN: Agriculture Report 2017: Biological diversity in agricultural landscapes, 2017; Plantureux in drugi: Biodiversity in intensive grasslands: Effect of management, improvement and challenges, Agronomy Research 3(2), 2005.

⁵³ Nilsson in drugi: A suboptimal array of options erodes the value of CAP ecological focus areas, Land Use Policy 85, 2019; Ekroos in drugi: Weak effects of farming practices corresponding to agricultural greening measures on farmland bird diversity in boreal landscapes, Landscape Ecol 34, 2019.

⁵⁴ Komisija: Technical Handbook on the Monitoring and Evaluation Framework of the Common Agricultural Policy 2014–2020, 2015.

⁵⁵ Za biotsko raznovrstnost glej na primer CEEweb: Rural Development Programmes Performance in Central and Eastern Europe: Lessons learnt and policy recommendations, 2013.

⁵⁶ Lakner in drugi: A CAP-Reform Model to strengthen Nature Conservation – Impacts for Farms and for the Public Budget in Germany, Journal of the Austrian Society of Agricultural Economics, december 2018; Goetz in drugi: New Perspectives on Agri-environmental Policies: A Multidisciplinary and Transatlantic Approach, 2009.

⁵⁷ Barnes in drugi: Alternative payment approaches for noneconomic farming systems delivering environmental public goods, 2011; Berkhout in drugi: Targeted payments for services delivered by farmers, 2018.

⁵⁸ Boatman in drugi: The Environmental Impact of Arable Crop Production in the European Union: Practical Options for Improvement, november 1999; Ahnström in drugi: Farmers' Interest in Nature and Its Relation to Biodiversity in Arable Fields, International Journal of Ecology, 2013.

⁵⁹ Ekroos in drugi: Optimizing agri-environment schemes for biodiversity, ecosystem services or both?, Biological Conservation, 172, 2014; Seibold in drugi: Arthropod decline in grasslands and forests is associated with drivers at landscape level, Nature, 2019.

⁶⁰ Russi in drugi: Result-based agri-environment measures: Market-based instruments, incentives or rewards?, Land Use Policy, 54, 2016; Herzon in drugi: Time to look for evidence: Results-based approach to biodiversity conservation on farmland in Europe, Land Use Policy, 71, 2018.

⁶¹ Prav tam.

⁶² Priloga V Uredbe (ES) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

⁶³ Mnenje Sodišča št. 7/2018 o predlogih Komisije za uredbe v zvezi s skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2020.

⁶⁴ Komisija: Razvoj kmetijsko-okoljskih kazalcev za spremljanje vključevanja okoljskih vidikov v skupno kmetijsko politiko, COM(2006) 506 final.

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=53892

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-4757-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/05486	QJ-AB-20-012-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-4730-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/123848	QJ-AB-20-012-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Slika 5: © Organizacija združenih narodov: Za prikazovanje ikon glejte
https://www.un.org/sustainabledevelopment/wp-content/uploads/2019/01/SDG_Guidelines_AUG_2019_Final.pdf.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.