Uvod v letni poročili Evropskega računskega sodišča za leto 2017

Beseda o dokumentu Na kratko o reviziji EU za leto 2017 V dokumentu Na kratko o reviziji EU za leto 2017 je pregled letnih poročil Sodišča, v katerih je predstavljena izjava Sodišča o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Navedene so tudi ključne ugotovitve v zvezi s prihodki in glavnimi področji porabe v okviru proračuna EU ter evropskih razvojnih skladov, pa tudi ugotovitve v zvezi s proračunskim in finančnim upravljanjem, uporabi informacij o smotrnosti ter spremljanju izvrševanja prejšnjih priporočil Sodišča.

Celotni besedili poročil sta na voljo na spletišču Evropskega računskega sodišča www.eca.europa.eu in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:
PDF EPUB PRINT
PDF General Report EPUB General Report Paper General Report

Predsednikov predgovor

Letos Sodišče objavlja letni poročili sredi razprave o naslednjem večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki bo zajel leta od 2012 do 2027. Sodišče ni pristojno za dajanje mnenj o obsegu ali dodeljevanju odhodkov EU. Njegova naloga je opozarjati na tveganja in dajati nasvete za izboljševanje finančnega poslovodenja, preglednosti in odgovornosti v zvezi s proračunom EU.

Ugotovitve v letošnjih letnih poročilih se nanašajo v glavnem na porabo EU v okviru zdajšnjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), za nekatera področja pa tudi v okviru prejšnjega (2007–2013). To kaže, da je za večino proračuna od sprejetja politične odločitve do dejanske dodelitve sredstev za politike, programe in projekte na terenu potrebnih več let. Kaže tudi, kako pomembno je, da se problemom izognemo na začetku, ko se sprejemajo odločitve o tem, kako naj EU porabi sredstva, ker se bodo posledice teh odločitev kazale še veliko let po tem. Sodišče želi svojo vlogo v tem procesu v celoti izpolniti, zato izdaja številne informativne dokumente in mnenja, v katerih so obrazloženi njegovi pogledi na nadaljnje izboljševanje predlogov Komisije. Namen tega je, da se doseže glavni cilj Sodišča, tj. proračun EU, pri katerem poraba ni samo skladna s pravili, ampak prinaša tudi rezultate.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi letos prišlo do zaključka, da je zaključni račun za leto 2017 resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Letos je tako kot lani izreklo mnenje s pridržki (in ne negativno mnenje) o pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom za leto 2017. Z drugimi besedami, v velikem delu odhodkov za leto 2017, ki jih je Sodišče revidiralo, ni bilo bistvenih napak. Prav tako preizkušanje, ki ga je izvedlo Sodišče, kaže, da se stopnja nepravilnosti pri porabi EU še naprej zmanjšuje.

Sodišče je glede na to stalno izboljševanje upravljanja sredstev EU in svojo strategijo za obdobje 2018–2020 naredilo prve korake proti spremembi svojega pristopa do priprave izjave o zanesljivosti zaključnega računa EU in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Pri tem namerava zlasti bolj upoštevati različne ravni notranjih kontrol na Evropski komisiji in v upravnih organih držav članic, ki upravljajo sredstva EU. Kadar bodo izpolnjeni potrebni pogoji, se bo oddaljilo od svojega prejšnjega ravnanja, tj. neposrednega preizkušanja (na podlagi dokazov, ki jih je samo zbralo), in namesto tega uporabljalo pristop potrjevanja (pri katerem se ponovno ocenijo dokazi, ki so jih že preučili organi držav članic in Komisija). Za leto 2017 je spremenjen pristop poskusno uporabilo za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Bistvena sprememba je bila, da je pregledalo in ponovno izvedlo preglede in kontrole, ki so jih pred tem že opravili tisti, ki so bili odgovorni za porabo. Zaradi novega pristopa je jasneje, na katerih področjih se ohranjajo pomanjkljivosti, in sicer tako na ravni Evropske komisije kot tudi držav članic. Poleg tega ta pristop Sodišču pomaga pri spodbujanju odgovornosti in dodatnem izboljševanju upravljanja sredstev EU. Naslednje leto bo Sodišče pristop razširilo še na druga področja porabe.

Naj dodam še zadnje opažanje. Lahko bi trdili, da EU največ doseže z regulativnimi ukrepi in, na primer na področju trgovine, mednarodnimi sporazumi. Pomen njenega proračuna je veliko manjši. Čeprav je skupni proračun v višini približno 140 milijard EUR na leto zelo velik, pa znaša le približno 1 % bruto nacionalnega dohodka celotne EU. Skupni izdatki sektorja država samih držav članic EU so petdesetkrat večji. Zato je še toliko pomembneje, da se proračun EU porabi uspešno.

Obenem pa moramo biti realistični glede tega, kaj je mogoče doseči s sredstvi, zaupanimi EU, še zlasti v obdobju pred novim večletnim finančnim okvirom. Če bomo ustvarjali pričakovanja, ki jih ni mogoče izpolniti, bomo pri državljanih izgubili verodostojnost in, kar je še pomembneje, izgubili bomo njihovo zaupanje. Zaključek je povsem enostaven: EU ne bi smela dajati obljub, ki jih ne more izpolniti.

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik Evropskega računskega sodišča

Rezultati nasploh

Ključne ugotovitve

Povzetek izjave o zanesljivosti za leto 2017

Evropsko računsko sodišče daje mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2017.

Kot celota so bili prihodki za leto 2017 tako kot v prejšnjih letih zakoniti in pravilni.

Tudi plačila za leto 2017, razen plačil za povračila stroškov, so bila zakonita in pravilna.

Celotno besedilo izjave o zanesljivosti je v poglavju 1 letnega poročila za leto 2017.

  • Zaključni račun EU za leto 2017 je bil pripravljen v skladu z mednarodnimi standardi in je v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz stanja. Zato Sodišče kot vsako leto od leta 2007 naprej izreka mnenje brez pridržkov o njegovi zanesljivosti.
  • Pri plačilih iz proračuna EU se ocenjena stopnja napake še naprej izboljšuje. Leta 2017 je znašala 2,4 %, torej manj od 3,1 % v letu 2016 in 3,8 % v letu 2015. Še več, leta 2017 pri velikem delu revidiranih odhodkov, v glavnem plačilih na podlagi pravic, ni bila odkrita pomembna stopnja napake. Zato Sodišče letos že drugič zapovrstjo za plačila daje mnenje s pridržkom.
    • Plačila na podlagi pravic se nakazujejo upravičencem za izpolnjevanje nekaterih pogojev in ne kot povračilo stroškov. Predstavljajo 53 % revidiranih odhodkov za leto 2017 in vključujejo neposredno pomoč kmetom, ki je največji del porabe na področju Naravni viri: neposredna podpora, in porabo na področju Uprava. Na obeh področjih je ocenjena stopnja napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Druge dejavnosti, ki se financirajo s plačili na podlagi pravic, so študijske in raziskovalne štipendije ter kmetijsko-okoljski ukrepi.
    • Povračila stroškov se nakazujejo upravičencem, ki so imeli stroške, ki se lahko povrnejo iz proračuna EU. Vključujejo porabo na področjih z najvišjimi stopnjami napake: na področju Naravni viri: razvoj podeželja, tržni ukrepi, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo ter na področju Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (Kohezija). Druge dejavnosti, financirane s povračili stroškov, so raziskovalni projekti, programi usposabljanja in programi razvojne pomoči.
  • Posamezne informacije Komisije o pravilnosti niso vedno v skladu z ugotovitvami Sodišča. Stopnja napake po oceni Komisije se v glavnem sklada s stopnjo napake po oceni Sodišča za področji Naravni viri in Uprava, za področji Konkurenčnost za rast in delovna mesta ter Kohezija pa je nižja.
  • Na voljo je bilo dovolj informacij, da bi bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti velik del napak. Če bi nacionalni organi te informacije uporabili za popravo napak, bi bila leta 2017 ocenjena stopnja napake za celotno porabo npr. na področju Naravni viri pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.
  • Države članice imajo še vedno težave s porabo razpoložljivih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zato je proračun EU pod velikim pritiskom zaradi višine plačil, za katera je EU prevzela obveznost, da jih bo plačala v prihodnjih letih. Ukrepi za povečanje fleksibilnosti proračuna v letu 2017 so bili koristni, vendar ni nujno, da bodo zadostovali za reševanje morebitnih težav v prihodnosti. Zaradi kombinacije velikih zneskov za prevzete obveznosti in majhnih zneskov plačil so se povečale še neporavnane proračunske obveznosti, tako da so dosegle nov maksimum v višini 267,3 milijarde EUR. Boljše obvladovanje tveganja v zvezi z zaostankom plačil bi moralo imeti prednost pri načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje, ki se bo začelo leta 2021.
  • Sodišče je pregledalo, kako Komisija informacije o smotrnosti uporablja pri odločanju. Zaključilo je, da bi morala Komisija svoje informacije o smotrnosti bolje uporabljati in razviti notranjo kulturo, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost.
  • Sodišče je pri 703 transakcijah, ki jih je revidiralo za izjavo o zanesljivosti ter med drugimi revizijami smotrnosti poslovanja in/ali skladnosti, odkrilo 13 primerov domnevnih goljufij in o njih poročalo Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

 

Celotno besedilo letnih poročil Sodišča za leto 2017 o proračunu EU in dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, je na voljo na spletišču Sodišča (http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=46515).

Kdo smo

Poslanstvo Sodišča kot zunanjega revizorja EU je prispevati k izboljšanju njenega finančnega poslovodenja, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov njenih državljanov.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter snovalcem politike in zakonodajalcem ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Kaj je Sodišče revidiralo

Izjava o zanesljivosti, ki jo Sodišče daje za proračun EU

Evropski parlament in Svet se v skladu z večletnimi finančnimi okviri vsako leto dogovorita za proračun EU. Za pravilno porabo proračuna je odgovorna predvsem Komisija.

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke proračuna EU ter preuči, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije skladne z veljavnimi pravili na ravni EU in držav članic.

To delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Proračun EU za leto 2017 v številkah

Proračunska poraba je pomemben instrument za doseganje ciljev politik EU.

Leta 2017 je skupna poraba znašala 137,4 milijarde EUR, kar ustreza 2,0 % skupnih izdatkov sektorja država držav članic EU in 0,9 % bruto nacionalnega dohodka EU.

Od kod prihaja denar?

Proračun EU se financira na različne načine. Največji delež (78,4 milijarde EUR) prispevajo države članice sorazmerno z njihovim bruto nacionalnim dohodkom. Drugi viri vključujejo carinske dajatve (20,3 milijarde EUR) ter prispevek iz naslova davka na dodano vrednost (16,6 milijarde EUR), ki ga poberejo države članice.

Za kaj se denar porabi?

Letni proračun EU se porabi za veliko različnih področij (glej sliko 1).

Slika 1

Revidirani odhodki za leto 2017

Plačila se izvršujejo kot podpora za različne dejavnosti, npr. za kmetovanje ter razvoj podeželskih in mestnih območij, projekte prometne infrastrukture, raziskave, usposabljanje za brezposelne, podporo državam, ki se želijo pridružiti EU, in pomoč sosednjim državam in državam v razvoju.

Približno dve tretjini proračuna se porabita v okviru t. i. deljenega upravljanja, pri katerem posamezne države članice razdeljujejo sredstva in upravljajo odhodke v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo (npr. odhodke na področjih Kohezija in Naravni viri).

Letos je Sodišče največji del skupne revizijske populacije zajelo s področja Naravni viri (56 %), delež porabe na področju Kohezija pa je bil v nasprotju s prejšnjimi leti razmeroma majhen (8 %), ker je bila leta 2017 stopnja sprejetih odhodkov nizka.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz stanja

Zaključni račun EU za leto 2017 je bil pripravljen v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor in je v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnih rezultatov EU za to leto ter njenih sredstev in obveznosti ob koncu leta.

Zato je Sodišče lahko – tako kot že vsa leta od leta 2007 – izreklo mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa (tj. potrdilo zaključni račun).

Odhodki EU, razen povračil stroškov, so zakoniti in pravilni

Sodišče preizkuša vzorec transakcij za vse dele proračuna EU, da dobi ocene o tem, koliko napake vplivajo na prihodke in različna področja porabe. Za več informacij o revizijskem pristopu Evropskega računskega sodišča in ocenjeni stopnji napake kliknite tukaj.

Sodišče zaključuje, da v prihodkih ni bilo pomembnih napak.

Za leto 2017 izdaja mnenje s pridržki o plačilih iz proračuna EU.

Stopnja napake za odhodke kot celoto po oceni Sodišča znaša 2,4 % (glej sliko 2). V letu 2016 je znašala 3,1 %, v letu 2015 pa 3,8 %.

Slika 2

Ocenjena stopnja napake za proračun EU kot celoto (2015–2017)

Opomba:
Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. Ugotavlja, da je stopnja napake za dano populacijo pri 95-odstotni stopnji zaupanja med spodnjo in zgornjo mejo napake (za več podrobnosti glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2017).

Način izplačevanja sredstev EU vpliva na tveganje napake

Revizijski rezultati za leto 2017, ki jih je pridobilo Sodišče, so potrdili njegove ugotovitve v letih 2015 in 2016, in sicer da način izplačila odhodkov vpliva na tveganje napake.

Napake so se pojavljale v glavnem le pri povračilih stroškov, ki so v letu 2017 predstavljala 47 % revidirane populacije. Sodišče ocenjuje, da za tiste dele proračuna EU, pri katerih plačila temeljijo na povračilu stroškov, stopnja napake znaša 3,7 % (leta 2016: 4,8 %). Stopnja napake za plačila na podlagi pravic je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti (glej sliko 3).

Slika 3

V približno polovici odhodkov za leto 2017 ni pomembnih napak

Sodišče zato zaključuje, da napaka ni vseobsegajoča in da so bila plačila v letu 2017, razen povračil stroškov, zakonita in pravilna.

Kaj so plačila na podlagi pravic in plačila za povračilo stroškov?

Za porabo EU sta značilni dve vrsti programov porabe, pri katerih obstajata dva različna vzorca tveganja:

  • plačila na podlagi pravic, ki temeljijo na izpolnjevanju nekaterih pogojev, na primer študijske in raziskovalne štipendije (v okviru porabe na področju Konkurenčnost za rast in delovna mesta), neposredna pomoč za kmete (na področju Naravni viri) ali plače za zaposlene v institucijah EU in pokojnine (v okviru področja Uprava);
  • povračilo stroškov: pri tem EU povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti. To so na primer plačila za raziskovalne projekte (v okviru porabe za Konkurenčnost za rast in delovna mesta), naložbe v regionalni razvoj, razvoj podeželja in sheme usposabljanja (Kohezija in Naravni viri) ter projekte razvojne pomoči (na področju Evropa v svetu).

Delež revidiranih odhodkov je bil največji za področje Naravni viri (56 %). Neposredna podpora, ki jo sestavljajo v glavnem plačila direktne pomoči kmetom, predstavlja več kot 74 % tega področja. Pri njej ni bilo pomembnih napak. Razvoj podeželja, tržni ukrepi, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo je druga sestavina področja Naravni viri.

Drugi največji del revidiranih odhodkov (15 %) so bili odhodki na področju Konkurenčnost za rast in delovna mesta, pri katerih so bile najdene pomembne napake. Večina napak na tem področju je bila posledica povračil za neupravičene stroške dela, druge neupravičene neposredne stroške ali neupravičene posredne stroške.

Pri oceni stopnje napake za področje Kohezija so bile upoštevane vse napake, ki so jih količinsko opredelili revizijski organi držav članic ali Sodišče, uporabljene pa so bile prilagoditve za vse relevantne finančne popravke, ki so jih izvršili organi držav članic ali Komisija. Na osnovi tega Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake pomembna.

Na področju Uprava ni bilo pomembnih napak. Večina odhodkov na tem področju so plače, pokojnine in nadomestila, ki jih izplačujejo institucije in organi EU.

Na sliki 4 je primerjava ocenjenih stopenj napake po različnih področjih porabe za obdobje 2015–2017. Več informacij o rezultatih na področju prihodkov in na posameznih področjih porabe najdete tukaj in v ustreznih poglavjih letnega poročila za leto 2017.

Slika 4

Primerjava ocenjenih stopenj napake po področjih porabe EU (obdobje 2015–2017)

%Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki jih je odkrilo Sodišče s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2017).

Sodišče pri oceni stopnje napake v nekaterih okoliščinah upošteva popravljalne ukrepe

Kadar so odhodki nepravilni in kadar napake v plačilih niso bile ugotovljene v zgodnejši fazi procesa, države članice in Komisija uporabljajo popravljalne ukrepe. Sodišče si pri rezultatih svojih revizij prizadeva upoštevati te ukrepe, če so bili izvedeni, preden so bila plačila izvršena ali preden jih je Sodišče preučilo. Sodišče potem preveri rezultate uporabe teh popravkov in prilagodi svojo ocenjeno stopnjo napake vedno, kadar je to ustrezno.

Organi držav članic so imeli dovolj informacij, da bi lahko velik del napak preprečili ali odkrili in popravili pred prijavo odhodkov Komisiji. Če bi te informacije uporabili za popravo napak, bi ocenjena stopnja napake za celotno porabo na področju Konkurenčnost za rast in delovna mesta znašala 2,7 %, za področje Naravni viri pa bi bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Posamezne informacije Komisije o pravilnosti niso vedno v skladu z ugotovitvami Sodišča

Vsak generalni direktorat Komisije pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vključuje izjavo, v kateri generalni direktor daje zagotovilo, da poročilo pravilno prikazuje finančne informacije in da so transakcije, za katere je odgovoren, zakonite in pravilne. Vsi generalni direktorati so ocenili stopnje napake za svoja področja, ki so se v glavnem ujemale s stopnjo napake, kot jo je ocenilo Sodišče za področji Naravni viri in Uprava, za področji Konkurenčnost za rast in delovna mesta ter Kohezija pa je bila nižja.

Sodišče o domnevnih goljufijah poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam

Goljufija je namerno zavajanje zaradi pridobivanja koristi. Stopnja napake v proračunu EU, kot jo oceni Sodišče, torej ni merilo za goljufije, neučinkovitost ali potrato. Je zgolj ocena zneska, ki ne bi smel biti izplačan, ker ni bil porabljen v skladu z veljavnimi pravili in predpisi.

Sodišče o vseh domnevnih goljufijah, odkritih med revizijskim delom, obvesti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Naloga Urada je, da te zadeve razišče in nadalje ukrepa, in sicer v sodelovanju z nacionalnimi sodnimi organi, če je primerno. Leta 2017 je Sodišče odkrilo 13 primerov domnevnih goljufij v 703 transakcijah, ki jih je revidiralo za izjavo o zanesljivosti ter pri drugih revizijah smotrnosti poslovanja in/ali skladnosti (leta 2016: 11).

Te primere in še šest drugih primerov, na katere so Sodišče opozorili državljani, je posredovalo OLAF. Primeri domnevnih goljufij so se nanašali na umetno ustvarjanje pogojev za izpolnjevanje meril za upravičenost do sredstev EU, prijave stroškov, ki niso izpolnjevali meril za upravičenost, ter nepravilnosti pri javnem naročanju.

Želite izvedeti več? Vse informacije o oceni smotrnosti so v poglavju 1 letnega poročila Sodišča za leto 2017.
Celotno besedilo letnega poročila Sodišča je na voljo na spletišču Sodišča (http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=46515).

Izzivi pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

Neporavnane proračunske obveznosti se še naprej višajo

Leta 2017 je EU prevzela obveznosti v višini 158,7 milijarde EUR, kar je 99,3 % zneska, ki je bil na voljo za prevzem obveznosti. Plačila pa so dosegla 124,7 milijarde EUR, kar je precej manj od zneska v proračunu in je v glavnem posledica tega, da so države članice predložile manj zahtevkov za večletne programe evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020, kot je bilo pričakovano.

Ker so bile obveznosti prevzete za skoraj celoten znesek, ki je bil na voljo, in ker je bila stopnja plačil nizka, so se neporavnane proračunske obveznosti povečale na nov rekord v višini 267,3 milijarde EUR. Precej višje potrebe po plačilih proti koncu sedanjega večletnega finančnega okvira bi lahko povzročile pritisk na zgornjo mejo za dodelitve za plačila in zelo povečale tveganje, da razpoložljive odobritve za plačila ne bodo zadostovale za poplačilo vseh zahtevkov. Sodišče meni, da bi natančnejše napovedi plačil pomagale obvladovati to tveganje.

Poraba razpoložljivih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov je za države članice še vedno izziv

V več državah članicah so neporavnane obveznosti za plačila iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v letu 2017 dokaj velike, zlasti v primerjavi s celotnimi letnimi izdatki sektorja država (glej sliko 5). Do konca leta 2017 je bila skupna povprečna stopnja črpanja sredstev (16 %) v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 še nižja kot v ustreznem letu prejšnjega večletnega finančnega okvira (2010: 22 %), kar je bilo predvsem posledica poznejšega zaključevanja prejšnjega večletnega finančnega okvira, poznega sprejetja pravnih aktov, težav pri izvajanju novih zahtev za sedanji večletni finančni okvir in sprememb pravil o razveljavitvi obveznosti od n+2 na n+3 ter upravnega bremena, povezanega s prekrivanjem obdobij večletnih finančnih okvirov. Sodišče želi tudi opozoriti na vpliv, ki bi ga to lahko imelo na kakovost projektov, in na pomembnost dovolj stabilnega pravnega okvira.

Slika 5

Neporavnane obveznosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov konec leta 2017

Proračun EU je bolj fleksibilen, vendar še vedno obstaja tveganje zaostankov pri plačilih

Posledica vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira je fleksibilnejši proračun EU. Povečana je bila skupna razlika do zgornje meje za plačila, kar omogoča prenos neporabljenih odobritev za plačila v prihodnja leta. Poleg tega so bili okrepljeni posebni instrumenti. Zneski za rezervo za nujno pomoč in instrument prilagodljivosti so bili povečani za 0,7 milijarde EUR. Poleg tega je od leta 2017 mogoče prenesti zapadle zneske iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostnega sklada Evropske unije v instrument za prilagoditev.

Ti ukrepi so koristni, vendar morda ne bodo zadostovali za to, da bi proračun EU postal dovolj prilagodljiv za reševanje prihodnjih problemov. Poleg tega še ni bilo rešeno vprašanje, ali je treba posebne instrumente šteti v okvir zgornjih mej za odobritve plačil ali ne. Ta negotovost še povečuje tveganje zaostankov pri plačilih.

Izpostavljenost proračuna EU je še vedno velika

Proračun EU je še vedno izpostavljen kopičenju pravnih obveznosti za izvrševanje plačil v prihodnosti, in sicer pod različnimi pogoji. Med temi obveznostmi so pogojne obveznosti v obliki jamstev, ki jih bo morda treba financirati, če bo prišlo do nekega določenega dogodka v prihodnosti.

Sodišče predlaga, naj Komisija ob predložitvi predlogov, ki vključujejo pripravo ali dodajanje obsežnih pogojnih obveznosti, tem predlogom doda pregled skupne vrednosti pogojnih obveznosti, ki se krijejo iz proračuna, skupaj z analizo scenarijev stresnih testov in njihovega možnega vpliva na proračun.

Napovedani izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije leta 2019 je dodaten izziv za proračun EU.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem so v poglavju 2 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Informacije o smotrnosti bi bilo treba bolje uporabljati

Komisija informacije o smotrnosti uporablja za upravljanje programov in politik, vendar včasih niso sprejeti ustrezni ukrepi, kadar cilji niso doseženi

Namen informacij o smotrnosti je pokazati, ali se učinkovito in uspešno dosegajo cilji politik, projektov in programov. Informacije o smotrnosti bi bilo treba uporabljati za pripravo potrebnih popravljalnih ukrepov in v pomoč Komisiji pri odločanju.

Lani je Sodišče pregledalo, kakšen je pristop Komisije k poročanju o smotrnosti v primerjavi z dobro prakso. Letos je posebej preverilo, kako Komisija uporablja informacije o smotrnosti v zvezi s programi porabe ter pripravo, izvajanjem in vrednotenjem politik.

Sodišče ta del zaključuje s priporočilom Komisiji, naj:

  • racionalizira in poenostavi strateške okvire, ki urejajo izvrševanje proračuna EU, s tem pa okrepi odgovornost za rezultate ter poveča jasnost in preglednost za vse deležnike;
  • v poročanje o smotrnosti vključi najnovejše informacije o smotrnosti v zvezi z napredkom pri doseganju ciljev in sprejme ali predlaga ukrepe vedno, kadar ti cilji niso doseženi;
  • racionalizira kazalnike o smotrnosti proračuna EU ter izboljša uskladitev splošnih ciljev na visoki ravni in specifičnih ciljev programov in politik;
  • v glavna poročila o smotrnosti vključi informacije o tem, kako so bile informacije o smotrnosti uporabljene pri odločanju;
  • uvede ukrepe in spodbude za razvoj večje osredotočenosti na smotrnost v svoji organizacijski kulturi, pri tem pa naj gradi na že doseženem napredku.
Leta 2017 je bilo objavljenih 28 posebnih poročil o vrsti tem

Sodišče v svojih posebnih poročilih, od katerih jih večina temelji na revizijah smotrnosti ali kombinaciji ocen skladnosti s predpisi in smotrnosti, redno ocenjuje smotrnost. V svojih poročilih iz leta 2017 je zlasti preverjalo, ali so bili doseženi cilji izbranih politik in programov EU, ali so bili rezultati doseženi na uspešen in učinkovit način in ali je bila s sredstvi EU zagotovljena dodana vrednost. Na diagramu v nadaljevanju je navedenih vseh 28 posebnih poročil, objavljenih leta 2017.

Želite izvedeti več? Vse informacije o oceni smotrnosti so v poglavju 3 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Posebna poročila Sodišča, ki so v glavnem poročila o revizijah smotrnosti, so v 23 jezikih EU dosegljiva na spletišču Sodišča (http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/AuditReportsOpinions.aspx?ty=Specialreport&tab=tab4).

Komisija izvede velik del priporočil Sodišča

Sodišče vsako leto pregleda status izvajanja popravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija v zvezi s priporočili Sodišča. V skladu s svojo strategijo za obdobje 2018–2020 bo spremljalo izvajanje vseh priporočil iz revizij smotrnosti, ki jih je dalo Komisiji tri leta prej.

Letos je bilo analizirano izvajanje 100 priporočil, ki jih je Sodišče dalo v svojih posebnih poročilih, objavljenih leta 2014. Komisija je v celoti ali večinoma izvedla 75 priporočil. Sodišče je ugotovilo, da samo šest priporočil ni bilo izvedenih (glej sliko 6).

Slika 6

Izvedenih je bilo veliko priporočil Evropskega računskega sodišča iz leta 2014

Podrobneje o prihodkih in področjih porabe

Prihodki
139,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija Sodišča je zajela prihodke proračuna EU, s katerimi se financira poraba. Sodišče je preučilo nekatere ključne sisteme kontrole za izračun in pobiranje lastnih sredstev ter vzorec transakcij na strani prihodkov.

Prispevki držav članic iz naslova njihovega bruto nacionalnega prihodka in davka na dodano vrednost so leta 2017 znašali 56 % oz. 12 % skupnih prihodkov EU. Ti prispevki se izračunajo na podlagi makroekonomskih statističnih podatkov in ocen, ki jih zagotovijo države članice.

Tradicionalna lastna sredstva, v glavnem carinske dajatve na uvoz, ki jih za EU pobirajo upravni organi držav članic, so predstavljala naslednjih 15 % prihodkov EU. Ostalih 17 % prihodkov EU je izviralo iz drugih virov (npr. prispevki in povračila na podlagi sporazumov in programov EU, višek iz proračunskega leta 2016, kazni, ki jih je naložila Komisija, ter zamudne obresti).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Ali so bile ugotovljene pomembne napake?

Ne.

Ocenjena stopnja napake:

0,0 % (2016: 0,0 %)

Preučeni sistemi, povezani s prihodki, so bili na splošno uspešni. V zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi je Sodišče ugotovilo, da so bile nekatere kontrole le delno uspešne. Ugotovilo je tudi, da bi bilo še mogoče izboljšati ukrepe Komisije za zaščito prihodkov EU na nekaterih področjih. Slabosti so obstajale zlasti pri obvladovanju tveganja v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, da bi bila vrednost uvoza prenizko ovrednotena, in pri preverjanju lastnih sredstev iz naslova DDV. Slabosti na teh področjih lahko vplivajo na prispevek držav članic v proračun EU.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • izboljša spremljanje uvoznih tokov, vključno s širšo uporabo tehnik podatkovnega rudarjenja zaradi analiziranja nenavadnih vzorcev in razlogov zanje, in nemudoma ukrepa, da bi zagotovila, da se zneski tradicionalnih lastnih sredstev dajo na razpolago;
  • pregleda obstoječi okvir kontrol in bolje dokumentira njegovo uporabo pri preverjanju izračunov lastnih sredstev iz naslova DDV, ki jih predložijo države članice.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji prihodkov EU so v poglavju 4 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Konkurenčnost za rast in delovna mesta
14,9 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija je zajela odhodke za raziskave in inovacije, izobraževalne sisteme, odpiranje delovnih mest, enotni trg digitalnih vsebin, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, prizadevanja za posodabljanje prometnega sektorja ter izboljševanje poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 14,9 milijarde EUR. Večina porabe so bila nepovratna sredstva, dodeljena javnim ali zasebnim upravičencem, ki sodelujejo v projektih.

Za raziskave in inovacije je bilo leta 2017 porabljenih 53 % sredstev v tem podrazdelku, in sicer v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj za obdobje 2007–2013 (7. okvirni program) in programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Ali so bile ugotovljene pomembne napake?

Da.

Ocenjena stopnja napake:

4,2 % (2016: 4,1 %).

Glavno tveganje za pravilnost transakcij je, da bi upravičenci prijavili neupravičene stroške, ki niso bili odkriti niti popravljeni, preden jih je Komisija povrnila. Sodišče je zares ugotovilo, da se je večina napak nanašala na povračilo neupravičenih stroškov dela, drugih neupravičenih neposrednih stroškov (npr. potnih stroškov in stroškov za opremo, ki niso bili povezani s projekti) ali neupravičenih posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci. Napake so vključevale računske napake, neobstoj dokazil za prijavljene stroške in stroške, ki so nastali zunaj dovoljenega obdobja (glej primere v okviru).

Primeri: neupravičeni stroški

V enem od preučenih primerov je upravičenec (malo in srednje podjetje) za izračun urnih postavk uporabil nepravilno metodologijo in navedel preveliko število delovnih ur za nekatere delavce. Poleg tega so bili vsi delavci, ki so delali na projektu, zaposleni v sestrskem podjetju, ki ni bilo vključeno v sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V drugem primeru je upravičenec prijavil bodoče stroške, ki takrat, ko je Komisija stroške sprejela, niso bili niti zaračunani niti plačani, poleg tega pa ni bilo nobenih dokazov, da so bila dela v resnici izvedena.

Na voljo je bilo dovolj informacij, da bi bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti velik del napak. Če bi se te informacije uporabile za popravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za celotno porabo na področju Konkurenčnost za rast in delovna mesta nižja za 1,5 % odstotne točke.

Poleg tega je Sodišče odkrilo, da je koordinator projekta večkrat zamujal z izplačilom sredstev drugim sodelujočim pri projektu. Čeprav so nekatere od teh zamud razumljive, pa Sodišče opaža, da imajo lahko kakršne koli zamude pri nakazovanju sredstev EU hude finančne posledice za udeležence v projektih, zlasti za mala in srednja podjetja.

Pravila za program Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope

Sodišče je že poročalo, da so pravila za financiranje za program Obzorje 2020 enostavnejša kot za 7. okvirni program. Vendar so pravila v zvezi s stroški dela še vedno težko razumljiva in slabo uporabna. To potrjujejo revizije Sodišča in Komisije, ki kažejo stalno visoko stopnjo napake pri stroških dela.

Sodišče je odkrilo, da tudi pravila glede upravičenosti za druge programe omogočajo različne razlage. V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ni navodil o tem, kateri dokazi so potrebni za nastanek stroška, kar je osnovni pogoj za upravičenost. Poleg tega Sodišče ugotavlja, da bi se z dodatno poenostavitvijo in pojasnitvijo pravil izboljšalo finančno poslovodenje in doseglo poenoteno obravnavanje upravičencev.

Poročanje Komisije o zakonitosti in pravilnosti

Letna poročila o dejavnostih GD za raziskave in inovacije, GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter Izvajalske agencije za raziskave dajejo pošteno oceno o tem, kakšno je finančno poslovodenje teh generalnih direktoratov in agencij glede na pravilnost transakcij. Zagotovljene informacije v glavnem potrjujejo ugotovitve in zaključke Sodišča. Sodišče je ugotovilo tudi, da je Komisija dodatno uskladila pristop k določanju ocenjenih zneskov, pri katerih obstaja tveganje, med svojimi službami za izvajanje programov na področju raziskav in inovacij.

Sodišče je na področju raziskav in inovacij pregledalo vzorčenje in revizijsko metodologijo Komisije, na katerih temeljijo informacije o zakonitosti in pravilnosti v letnih poročilih o dejavnostih, ter revizijske spise na Komisiji in v zasebnih revizijskih družbah, ki za Komisijo izvajajo revizije 7. okvirnega programa ter programov Obzorje 2020 in Erasmus+.

Delo Sodišča v zvezi s strategijo in metodologijo naknadnih revizij Komisije in nacionalnih agencij za Erasmus+ je pokazalo, da so revidirane nacionalne agencije in organi vzpostavili ustrezne nadzorne in kontrolne sisteme. Vendar je Sodišče v dveh od treh pregledanih primerov odkrilo slabosti v zvezi s temeljitostjo in dokumentiranjem pregledov, ki so jih opravili neodvisni revizijski organi, ki so jih izbrali nacionalni organi.

Zasebne revizijske družbe niso popolnoma uskladile svojih programov za revidiranje 7. okvirnega programa.

Programi za revidiranje okvirnega programa Obzorje 2020 so bili usklajeni, toda razpoložljiva revizijska dokumentacija ni zadostovala za celovit pregled. Sodišče prav tako ne more oblikovati zaključka o kakovosti naknadnih revizij za program Obzorje 2020, ker njegova ocena ni zajemala zasebnih revizijskih družb, ki so izvajale revizije za Komisijo.

Ocena smotrnosti

Sodišče je ocenilo poročanje Komisije o smotrnosti vzorca projektov na področju raziskav in informacij. Pri večini projektov so bili doseženi pričakovani izložki in rezultati, vendar so obstajali primeri, pri katerih je bil javljeni napredek le delno skladen z dogovorjenimi cilji ali pri katerih se prijavljeni stroški niso zdeli razumni glede na dosežen napredek. Poleg tega izložki in rezultati v nekaterih primerih niso bili v celoti razširjeni.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • za program Obzorje 2020 dodatno pojasni pravila za upravičenost stroškov dela, revidira metodologijo za izračun stroškov dela in dopolni seznam problematičnih zadev za nekatere države;
  • za Instrument za povezovanje Evrope poveča raven poznavanja pravil za upravičenost med upravičenci, zlasti z jasnim razlikovanjem med pogodbo o izvedbi in podpogodbo;
  • nemudoma obravnava slabosti, ki jih je odkrila služba Komisije za notranjo revizijo v procesu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za upravljanje nepovratnih sredstev za Erasmus+ ter pri spremljanju projektov na področju raziskav in inovacij.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Konkurenčnost za rast in delovna mesta so v poglavju 5 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
8,0 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Poraba v okviru podrazdelka 1b večletnega finančnega okvira – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (Kohezija) je osredotočena na zmanjševanje razlik med državami članicami in regijami EU ter krepitev konkurenčnosti vseh regij. Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini samo 8,0 milijarde EUR, ker je bil delež sprejetih odhodkov majhen. Verjetno se bo njihov znesek za leto 2018 zelo povečal.

Za upravljanje odhodkov sta odgovorna dva generalna direktorata Komisije. Prvi je Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), ki v glavnem nadzira izvajanje Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, v okvir katerih spada 65 % populacije, ki jo je revidiralo Sodišče. Drugi je Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), ki v glavnem spremlja izvajanje Evropskega socialnega sklada, v okvir katerega spada 35 % populacije, ki jo je revidiralo Sodišče.

Za odhodke se uporablja deljeno upravljanje Komisije in držav članic, in sicer upravljanje sofinanciranja večletnih operativnih programov, v okviru katerih se financirajo projekti.

Revizija je prvič vključevala plačila na podlagi zaključitev za programsko obdobje 2007–2013 in potrjene odhodke za obdobje 2014–2020 v okviru spremenjenega okvira kontrol in zagotovil. V skladu s spremenjenim okvirom je revizija Sodišča zajela delo revizijskih organov in Komisije. Sodišče je izžrebalo statistično reprezentativen vzorec transakcij, ki so jih že revidirali revizijski organi, in pregledalo njihovo delo. Za transakcije, pri katerih je našlo pomanjkljivosti, je nato ponovno opravilo revizijo na ravni upravičencev.

Cilj revizije Sodišča je bil prispevati k skupni izjavi o zanesljivosti ter oceniti novi okvir kontrol in zagotovil ter njegovo zanesljivost, da bi se v prihodnosti morda več uporabljal in bi se zato ugotovilo, katere dodatne izboljšave so potrebne.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Ali so bile ugotovljene pomembne napake?

Da.

Ocenjena stopnja napake1:

3,0 % (2016: 4,8 %)

Število odkritih napak in njihov učinek kažeta, da še naprej obstajajo slabosti v zvezi s pravilnostjo odhodkov, ki jih priglasijo organi upravljanja. Finančni instrumenti so največ prispevali k ocenjeni stopnji napake, sledili pa so jim neupravičeni stroški (glej primer).

Primer: Neupravičena posojila, odobrena za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja

Sofinanciranje posojil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je treba v glavnem (tj. 50 % skupne vrednosti posojila) porabiti za pomoč malim in srednjim podjetjem. Vendar je bilo v okviru enega od revidiranih finančnih instrumentov skoraj 80 % odobrene skupne vrednosti posojil vloženih v podjetja, ki niso bila mala in srednja podjetja. Niti revizijski organ niti Komisija nista odkrila te kršitve osnovne zahteve glede upravičenosti, ki jo je določil zakonodajalec.

Ocena dela revizijskih organov

Delo revizijskih organov je kritični del novega okvira kontrol in zagotovil za zagotavljanje pravilnosti porabe na področju Kohezija. Zato je Sodišče letos dalo več poudarka preučevanju ključnih elementov njihovih kontrolnih pregledov.

Sodišče je pri pregledu dela revizijskih organov v več primerih odkrilo pomanjkljivosti, ki so vplivale na zanesljivost sporočenih stopenj preostale napake. Našlo je slabosti v zvezi z obsegom, kakovostjo in dokumentiranjem njihovega dela ter reprezentativnostjo njihovega vzorčenja. Komisija teh zadev ni odkrila. Za vse svežnje zagotovil/zaključitev, ki jih je preučilo Sodišče, so revizijski organi poročali o stopnji preostale napake pod 2 %.

Ker pa so bile odkrite dodatne napake, je bila stopnja, ki jo je Sodišče na novo izračunalo, višja od 2 % za šest od dvanajstih svežnjev zagotovil za obdobje 2014–2020, ki jih je revidiralo, ter za tri od desetih svežnjev zaključitev za obdobje 2007–2013, ki jih je revidiralo.

Delo Komisije in njeno poročanje o stopnji preostale napake v njenih letnih poročilih o dejavnostih

Letna poročila o dejavnostih so ključna orodja Komisije za poročanje o tem, ali ima razumno zagotovilo, da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo pravilnost odhodkov. Spremenjeni okvir kontrol in zagotovil je bil zasnovan zato, da bi zagotovil, da bodo stopnje preostale napake vsako leto pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Vendar je v letnih poročilih Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko za leto 2017 za področje Kohezija navedenih več različnih stopenj kot merilo odhodkov, pri katerih obstaja tveganje. Vključujejo stopnje preostale napake za vsak sklop zagotovil v obračunskem letu od 1. julija 2015 do 30. junija 2016. Po mnenju Sodišča so te stopnje edine, za katere je Komisija dobila potrebno zagotovilo od revizijskih organov in na podlagi svojega dela v zvezi s pravilnostjo.

Poleg tega je treba dodatno izboljšati delo, ki ga Komisija opravlja za sprejetje računovodskih izkazov, potrjevanje posameznih stopenj preostale napake ter izračun skupne stopnje preostale napake.

Delo Sodišča kaže, da so skupne stopnje preostale napake, navedene za obračunsko leto 2015/2016 v letnih poročilih o dejavnostih Komisije, prenizko ocenjene in se Sodišče trenutno ne more zanašati nanje.

Ocena smotrnosti

Eden glavnih ciljev zakonskih določb za obdobje 2014–2020 je bila večja osredotočenost na smotrnost in rezultate. Pregled 113 zaključenih projektov, ki ga je opravilo Sodišče, kaže, da v glavnem obstaja jasna povezava med cilji izložkov na ravni operativnih programov in projektov. Kadar so bile ciljne vrednosti opredeljene, je bila glede na poročila večina od njih vsaj delno doseženih. Vendar pa veliko sistemov za merjenje smotrnosti nima kazalnikov rezultatov, zaradi česar je težko oceniti splošen prispevek projekta k doseganju posameznih ciljev operativnega programa.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • zagotovi ustreznost revizijskih ureditev na ravni finančnih posrednikov za finančne instrumente, ki jih upravlja Evropski investicijski sklad;
  • predlaga zakonodajne spremembe za finančni okvir po letu 2020, s katerimi bi bilo povračilo DDV javnim organom iz sredstev EU izključeno;
  • obravnava slabosti, ki jih je Sodišče odkrilo pri njenem preverjanju dela revizijskih organov v okviru njenih revizij pravilnosti;
  • obravnava kompleksnost informacij o okviru kontrol in zagotovil za obdobje 2014–2020, predstavljenih v letnih poročilih o dejavnostih GD za regionalno in mestno politiko in GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje;
  • zagotovi, da se bodo ureditve revidiranja spremenile v skladu s predlogom za finančne instrumente v regulativnem okviru za obdobje po letu 2020, tako da se bodo za izračun stopenj preostale napake uporabljala samo dejansko porabljena sredstva na ravni končnih prejemnikov;
  • za vsako obračunsko leto razkrije skupno stopnjo preostale napake za področje Kohezija;
  • izvaja zadostne kontrole pravilnosti zaradi sprejemanja zaključkov o uspešnosti dela revizijskih organov in pridobivanja razumnega zagotovila o pravilnosti odhodkov najkasneje v letnih poročilih o dejavnostih, ki jih objavi v letu po tistem, za katero sprejme izkaze.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija so v poglavju 6 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Naravni viri
56,5 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema porabo za skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko in del porabe EU za okoljske in podnebne ukrepe. Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 56,5 milijarde EUR.

Skupna kmetijska politika je osnova za porabo EU na področju kmetijstva. Trije splošni cilji skupne kmetijske politike, ki so določeni v zakonodaji EU, so:

  • trajnostna proizvodnja hrane s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;
  • trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;
  • uravnotežen teritorialni razvoj.

Za porabo v okviru skupne kmetijske politike se uporablja deljeno upravljanje z državami članicami. Poraba vključuje:

  • neposredna plačila v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki so predstavljala 74 % porabe na tem področju;
  • porabo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki skupaj z državami članicami sofinancira programe razvoja podeželja. Ta poraba je predstavljala 19 % porabe na tem področju;
  • tržne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki so predstavljali 5 % porabe.

Odhodke na področju skupne kmetijske politike upravlja približno 80 plačilnih agencij, ki so odgovorne za preverjanje upravičenosti vlog za pomoč in izvrševanje plačil upravičencem.

Tudi za skupno ribiško politiko se uporablja deljeno upravljanje, ki ga izvajajo Komisija in države članice.

Za okoljsko politiko pa se uporablja centralno upravljanje, za katero je pristojna Komisija. Program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) je največji instrument porabe na tem področju.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Ali so bile ugotovljene pomembne napake?

Da.

Ocenjena stopnja napake:

2,4 % (2016: 2,5 %)

Komisija in organi držav članic so uporabili popravljalne ukrepe, zaradi katerih se je po oceni Sodišča stopnja napake za to poglavje zmanjšala za 1,1 odstotne točke. Za bistveni delež transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, pa so imeli nacionalni organi na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so odhodke prijavili Komisiji. Če bi nacionalni organi ustrezno uporabili vse informacije, ki so jih imeli, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje za 0,9 odstotne točke nižja.

Neposredna plačila so bila brez pomembnih napak

Površina kmetijskih zemljišč je prevladujoča spremenljivka za neposredna plačila. Nenehne izboljšave sistemov kontrole so leta 2017 pripomogle k zmanjšanju stopnje napake pod 2-odstotni prag pomembnosti.

Plačila za zeleno komponento naj bi pomagala kmetom, ki uporabljajo prakse, koristne za podnebje in okolje. Revizorji Sodišča so v okviru preizkušanja neposrednih plačil obiskali 35 upravičencev, ki so prejeli plačila za zeleno komponento, in samo v enem primeru odkrili kršitev zahtev v zvezi z njimi. Kot je bilo že prej omenjeno, so zahteve za plačila za zeleno komponento nezahtevne in večinoma odražajo običajne kmetijske prakse. Za več informacij glej posebno poročilo Sodišča št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna.

Razvoj podeželja, tržni ukrepi, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo

Stopnja napake na teh področjih porabe ostaja visoka.

Glavni viri napak so bili neskladnost s pogoji za upravičenost, predložitev netočnih informacij o površinah ali številu živali in upravičenčevo nespoštovanje kmetijsko-okoljskih zavez (glej primer).

Primer: upravičenci niso izpolnjevali kmetijsko-okoljskih zavez

Sodišče je preučilo primer kmeta, ki je prejel pomoč v okviru ukrepa za okoljsko optimizacijo kmetijskih tehnik in namakanja. Za prejetje pomoči se je moral zavezati, da bo na delu gospodarstva zasadil določene kmetijske rastline, zmanjšal uporabo kemičnih gnojil in vode pri namakanju ter vodil register pridelovanja in namakanja. Sodišče je ugotovilo, da upravičenec ni izpolnil nobene od teh zavez. Po obisku Sodišča je plačilna agencija začela postopek za vračilo pomoči.

Poročanje Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja o zakonitosti in pravilnosti

Prilagojene stopnje napake za glavna področja porabe za področje Naravni viri, navedene v letnem poročilu o dejavnostih Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2017, se ujemajo z revizijskim zaključkom Sodišča, da je stopnja napake za porabo na področju Naravni viri kot celoto pomembna in da pri shemah neposredne pomoči v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki predstavlja 74 % porabe v okviru tega razdelka večletnega finančnega okvira, ni bilo pomembnih napak.

Od leta 2015 se od neodvisnih certifikacijskih organov v državah članicah zahteva, da dajo mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov plačilnih agencij. Delo certifikacijskih organov se uporablja za model zagotovil Komisije za porabo na področju skupne kmetijske politike. Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja njihovo delo upošteva pri izračunu prilagojenih stopenj napake za glavna področja porabe. Vendar pa so potrebne nadaljnje izboljšave, da bo lahko Komisija dosegla svoj cilj, da delo certifikacijskih organov uporabi kot prvi vir za zagotovilo o pravilnosti porabe skupne kmetijske politike.

Ocena smotrnosti

Geoprostorski obrazec za vloge za pomoč je spletna aplikacija, ki jo lahko kmetje uporabljajo za predložitev zahtevkov za pomoč, vezano na površino, plačilni agenciji. Plačilne agencije so morale zagotoviti, da so do leta 2018 vsi upravičenci do pomoči, vezane na površino, dobili na voljo geoprostorski obrazec.

Sodišče je obiskalo več kot 100 kmetij, da bi preučilo uporabo aplikacije, in anketiralo 24 plačilnih agencij v zvezi z njeno uvedbo. Večina prosilcev za pomoč, vezano na površino, ki jih je obiskalo Sodišče, je že uporabljala geoprostorski obrazec za vlogo za pomoč, zaradi česar je bilo v večini primerov manj napak, poraba časa pa manjša. 23 % anketiranih kmetov za predložitev vloge še vedno ni uporabljalo geoprostorskega obrazca za vlogo za pomoč.

Sodišče je preučilo 29 projektov naložb v razvoj podeželja, da bi ocenilo njihovo smotrnost. Pogoji za upravičenost so bili na splošno usklajeni s prioritetami, opredeljenimi v programih za razvoj podeželja, izbirni postopki pa so bili ustrezni. Upravičenci, ki jih je Sodišče obiskalo, so naložbene projekte za razvoj podeželja iz vzorca na splošno izvajali, kot je bilo načrtovano, države članice pa so preverjale razumnost stroškov. Vendar pa so države članice bolj malo uporabljale možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • oceni uspešnost ukrepov držav članic za odpravljanje vzrokov napak pri plačilih za tržne ukrepe in razvoj podeželja ter po potrebi pripravi dodatna navodila;
  • opravi natančen pregled kakovosti preizkušanja transakcij, ki ga opravljajo certifikacijski organi;
  • preveri izvajanje popravljalnih ukrepov, ki jih sprejmejo organi držav članic, kadar ugotovi, da je delo certifikacijskega organa le malo zanesljivo ali da sploh ni zanesljivo;
  • spremlja napredek plačilnih agencij pri podpori kmetom, ki še ne uporabljajo geoprostorskega obrazca za vlogo za pomoč, in spodbuja najboljše prakse, da se čim bolj povečajo koristi in doseže popolno izvajanje novega sistema v predpisanih rokih.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Naravni viri so v poglavju 7 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Varnost in državljanstvo
2,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema različne politike, katerih skupni cilj je okrepiti pojem državljanstva EU z oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja.

Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 2,7 milijarde EUR. Ta znesek se je porabil za varstvo meja, politiko priseljevanja in azila, pravosodje in notranje zadeve, javno zdravje, zaščito potrošnikov, kulturo, mlade, informiranje in dialog z državljani. Znesek je razmeroma majhen, vendar vse večji del proračuna EU (približno 2 % leta 2017).

Velik del sredstev se porabi v okviru 12 decentraliziranih agencij, o katerih Sodišče poroča posebej v svojih specifičnih letnih poročilih.

Za financiranje na področju Migracije in varnost, ki dosega 45 % porabe, se v glavnem uporablja deljeno upravljanje držav članic in Komisije. Najpomembnejša sklada v okviru tega razdelka sta:

  • Sklad za azil, migracije in vključevanje, katerega cilj je prispevati k uspešnemu upravljanju migracijskih tokov ter vzpostavitvi skupnega pristopa EU k azilu in priseljevanju, ter
  • Sklad za notranjo varnost, katerega cilj je doseči visoko raven varnosti v EU.

Sklada sta bila vzpostavljena leta 2014 in sta nadomestila program SOLID (Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov). Obstajala bosta do leta 2020.

Poleg izbranih sistemov je Sodišče preučilo tudi nekaj transakcij za glavne politike na tem področju porabe.

Sodišče zaradi majhnega vzorca ne more izračunati reprezentativne stopnje napake za področje Varnost in državljanstvo, kot jo je izračunalo za druga področja porabe.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Pri preučitvi je Sodišče odkrilo nedoslednosti pri načinu, kako države članice obravnavajo upravičenost do povračila DDV, ki ga zahtevajo javni organi, kar škoduje dobremu finančnemu upravljanju porabe EU. Poleg tega je ugotovilo, da so zahteve za poročanje za Sklad za azil, migracije in vključevanje in/ali Sklad za notranjo varnost, ki so veljale za izkaze za leto 2017, preprečevale, da bi Komisija dobila vse finančne informacije, ki jih potrebuje za nadzor.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • zagotovi smernice za države članice o porabi sredstev EU v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. V izvedbenih smernicah za Sklad za azil, migracije in vključevanje in/ali Sklad za notranjo varnost naj bo predvsem navedeno, da v primerih, v katerih javni organi izvajajo ukrepe EU, sofinanciranje EU ne sme presegati skupnih upravičenih odhodkov brez DDV;
  • zahteva, da države članice v svojih letnih računovodskih izkazih za nacionalne programe v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost razčlenijo zneske glede na njihovo vrsto, in sicer na izterjave, predfinanciranje in dejansko nastale odhodke, ter da od leta 2018 naprej v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročajo o dejanski porabi po posameznih skladih.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Varnost in državljanstvo so v poglavju 8 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Evropa v svetu
8,2 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe obsega odhodke na področju zunanje politike, podporo državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam za vstop v EU ter razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju in sosednjim državam (vendar ne evropskih razvojnih skladov – za več informacij kliknite tukaj).

Revidirani odhodki za leto 2017 na tem področju so znašali 8,2 milijarde EUR, porabljeni pa so bili v več kot 150 državah. Porabo izvršuje neposredno več generalnih direktoratov Komisije (s svojega sedeža v Bruslju ali po delegacijah EU v državah prejemnicah) ali posredno države upravičenke ali mednarodne organizacije. Pri tem se uporablja širok nabor instrumentov sodelovanja in različnih načinov izvajanja.

Zaradi majhnega vzorca Sodišče ne more izračunati reprezentativne stopnje napake za področje Evropa v svetu, kot jo je izračunalo za druga področja porabe.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Pri prispevkih EU, nakazanih neposredno v splošne proračune držav prejemnic (proračunska podpora), ima Komisija veliko svobode pri presojanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost. Morebitne slabosti v njenem finančnem upravljanju, ki privedejo do nepravilne porabe sredstev na nacionalni ravni, se pri reviziji Sodišča ne pokažejo kot napake. To velja tudi za sredstva EU, ki so združena s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev in niso namenjena za točno določene postavke odhodkov. V takih primerih stroški v skladu s pravili EU štejejo za upravičene, dokler združeni zneski zajemajo dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka EU.

Preizkušanje transakcij, ki ga je opravilo Sodišče, je pokazalo nekaj slabosti pri kontrolah v sistemih Komisije, in sicer pri drugostopenjskih postopkih javnega naročanja (tj. javnega naročanja, ki ga izvajajo upravičenci) in pri povračilu plač za rezidenčne svetovalce za tesno medinstitucionalno sodelovanje, napotene na delo pri projektih, ki jih je financirala EU.

Poročanje Generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja o skladnosti

Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja je tako kot v prejšnjih letih kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje napak v plačilih naročil študijo, da bi se ocenila stopnja preostale napake za odhodke na tem področju. Sodišče tako kot v svojih prejšnjih ocenah študije ugotavlja, da njena metodologija v glavnem ustreza namenu in da je uspešna. Našlo pa je več področij, na katerih so možne izboljšave, kot so stratifikacija populacije na podlagi tveganja, stopnja presoje, ki se prepusti pogodbeniku pri oceni napak za posamezne transakcije, ter izključene napake.

Sodišče je pri pregledu letnega poročila o dejavnostih Generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja za leto 2017 opazilo, da si je Generalni direktorat zelo prizadeval, da bi upošteval priporočilo Sodišča v zvezi z navedbo prevelike popravljalne zmogljivosti in da je pri analizi nalogov za izterjavo sprejel preudaren pristop.

Ocena smotrnosti

Sodišče je letos poleg preverjanja pravilnosti ocenilo tudi smotrnost za sedem zaključenih projektov. Kazalniki smotrnosti so bili pri vseh preučenih projektih jasni in relevantni. Njihovi logični okviri so bili dobro strukturirani, izložki pa realistični. Kljub temu je Sodišče odkrilo nekaj zadev v zvezi z načinom izvajanja projektov, ki so zmanjšale smotrnost projektov (glej primer).

Primer: zadeve v zvezi s smotrnostjo pri obiskanih projektih

Sodišče je preučilo dva primera, v katerih so bili stroški prevoza nabavljenega blaga veliko višji kot samo blago. V prvem primeru je prevoz blaga v vrednosti 78 000 EUR stal 152 000 EUR, v drugem primeru pa je prevoz blaga v vrednosti 70 150 EUR stal 131 500 EUR.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • zunanjemu izvajalcu, ki bo izvajal naslednjo študijo stopnje preostale napake, zagotovi natančnejše smernice za kontrolo drugostopenjskega javnega naročanja;
  • pri naslednji študiji stopnje preostale napake stratificira populacijo na podlagi tveganja za delovanje projekta, pri čemer je treba dati večjo težo nepovratnim sredstvom v okviru neposrednega upravljanja in manj transakcijam proračunske podpore;
  • v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih razkrije omejitve študije stopnje preostale napake;
  • pregleda obstoječa navodila za upravičence projektov, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja, da se zagotovi, da se načrtovane dejavnosti pravočasno izvedejo in da se izložki projektov uporabijo v praksi in doseže najboljše razmerje med vrednostjo in ceno.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za razdelek Evropa v svetu so v poglavju 9 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Uprava
9,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija Sodišča je zajela upravne odhodke institucij in drugih organov EU: Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Sveta Evropske unije, Evropske komisije, Sodišča Evropske unije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje.

Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki institucij in drugih organov EU v višini 9,7 milijarde EUR. Ta znesek je vključeval odhodke za človeške vire (ki dosegajo približno 60 % skupnega zneska) ter odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo.

Rezultati revizij agencij in drugih decentraliziranih organov Evropske unije ter Evropskih šol, ki jih opravi Evropsko računsko sodišče, so v specifičnih letnih poročilih, ki so objavljena posebej, ter v skupnem povzetku.

Računovodske izkaze Evropskega računskega sodišča revidira zunanja revizijska družba, revizijsko poročilo pa je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in na spletišču Sodišča.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Ali so bile ugotovljene pomembne napake?

Ne.

Ocenjena stopnja napake:

0,5 % (2016: 0,2 %)

Sodišče pri preučitvi sistemov v glavnem ni ugotovilo bistvenih slabosti. Je pa odkrilo področja, na katerih bi bile možne izboljšave. Zajeta so v naslednja priporočila.

Kaj Sodišče priporoča

Evropsko računsko sodišče priporoča, naj Evropski parlament:

  • v okviru revizije finančne uredbe izboljša smernice o merilih za izbor in oddajo naročil za postopke javnega naročanja;
  • v okviru naslednje revizije svojih pravil o obiskih skupin obiskovalcev izboljša postopek, v skladu s katerim morajo te skupine obiskovalcev prijaviti stroške.

Sodišče Komisiji priporoča, naj čim prej izboljša svoje sisteme za upravljanje zakonsko določenih družinskih dodatkov.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Uprava so v poglavju 10 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

Evropski razvojni skladi
3,5 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Iz evropskih razvojnih skladov se zagotavlja pomoč Evropske unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (države ČDO). Cilj porabe v okviru evropskih razvojnih skladov in instrumentov sodelovanja je odprava revščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja in vključitve držav AKP in ČDO v svetovno gospodarstvo.

Za leto 2017 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 3,5 milijarde EUR. Sredstva za evropske razvojne sklade zagotavljajo države članice EU, uporabljajo pa se v okviru posameznih projektov ali kot proračunska podpora (prispevek v skupni proračun neke države ali proračun posameznih sektorjev). Vsak evropski razvojni sklad ureja posebna finančna uredba.

Sklade upravljata Evropska komisija (največji del) in Evropska investicijska banka, in sicer zunaj okvira splošnega proračuna EU.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zanesljivost zaključnega računa evropskih razvojnih skladov:

Zaključni račun za leto 2017 pošteno predstavlja finančno stanje evropskih razvojnih skladov, rezultate njihovega poslovanja, denarni tok in spremembe čistih sredstev.

Komisija ima tako kot na področju Evropa v svetu tudi na tem področju veliko svobode pri presojanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost. Ni nujno, da Sodišče pri reviziji odkrije napake, ki so posledica nepravilne porabe sredstev EU na nacionalni ravni. To velja tudi za sredstva EU, ki so združena s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev in niso namenjena za točno določene postavke odhodkov. V takih primerih stroški v skladu s pravili EU štejejo za upravičene, dokler združeni zneski zajemajo dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka EU.

Pri evropskih razvojnih skladih so odhodki, ki jih v resnici ni bilo, predstavljali 42 % skupne stopnje napake (glej primer v nadaljevanju). Druge značilne vrste napak vključujejo manjkajoča bistvena dokazila in nespoštovanje pravil za javno naročanje.

Primer: odhodki, ki jih v resnici ni bilo

Sodišče je preučilo projekt upravljanja naravnih virov in ugotovilo, da je Komisija pomotoma povrnila 2 milijona EUR več, kot so znašali odhodki, ki jih je prijavil izvajalski partner. Sodišče je pri pregledu posameznih odhodkovnih postavk ugotovilo, da so tri vsebovale napake, saj prijavljeni znesek dejansko ni v celoti nastal.

Za več transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, je imela Komisija na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečila ali odkrila in popravila napake. Če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela, bi za evropske razvojne sklade ocenjena stopnja napake za odhodke znašala 2,8 %.

Poročanje Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj o skladnosti

Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj je tako kot v prejšnjih letih kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje napak v plačilih naročil študijo za oceno stopnje preostale napake za odhodke na tem področju.

Leta 2017 za to študijo pri 67 % transakcijah ni bilo opravljeno preizkušanje podatkov, ker se je izvajalec študije v celoti, vendar nepravilno in brez ustrezne utemeljitve, zanašal na prejšnje kontrole. Sodišče zaradi tega in ob upoštevanju napak, ki jih je našlo, zaključuje, da rezultatov za leto 2017 ni mogoče primerjati z rezultati za prejšnja leta. To vpliva na stopnjo preostale napake. Komisija ni ustrezno spremljala dela, ki ga je opravil izvajalec študije stopnje preostale napake, in zato ni mogla preprečiti teh problemov.

V letnem poročilu o dejavnostih Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj za leto 2017 je samo pridržek v zvezi z nepovratnimi sredstvi v okviru neposrednega upravljanja. Ta pridržek temelji na rezultatih študije stopnje preostale napake. Če bi se pri študiji stopnje preostale napake uporabljal enak preudarni pristop kot v prejšnjih letih, bi bili njeni rezultati in s tem tudi izjava o zanesljivosti verjetno drugačni.

Kontrolni sistem Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj temelji na predhodnih pregledih, ki se izvedejo pred povračilom odhodkov, ki jih prijavijo upravičenci. Tudi letos pogostost napak, ki jih je odkrilo Sodišče, vključno z nekaterimi napakami, ki jih vsebujejo končni zahtevki, za katere so bile opravljene predhodne zunanje revizije in preverjanja odhodkov, kaže na slabosti v teh pregledih.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • skrbno spremlja pripravo študije preostale napake in pri tem zlasti zagotovi, da bo zanašanje na predhodne kontrole v skladu z veljavno metodologijo in ustrezno utemeljeno, kadar se bo izvajalec študije v celoti zanašal na predhodne kontrole;
  • v letnem poročilu o dejavnostih ponovno razkrije omejitve študije preostale stopnje napake, v kateri se predpostavlja, da v nepreizkušeni populaciji ni napak;
  • sprejme ključne ukrepe za izvrševanje smernic o sprejemanju odhodkov, da se preprečijo odvečni obračuni;
  • sprejme ukrepe za zagotovitev, da se kot odhodki za transakcije v okviru Skrbniškega sklada EU za infrastrukturo za Afriko potrdijo le dejansko nastali stroški;
  • doda kazalnik za spremljanje, kako stari so vnaprejšnji prispevki v skrbniški sklad;
  • predlaga ustrezno rešitev za neskladja v zvezi s proračunom in odgovornostjo v okviru evropskih razvojnih skladov kot del tekočih študij za obdobje po izteku sporazuma iz Cotonouja.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji evropskih razvojnih skladov so v letnem poročilu Sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za leto 2017.

1 Ta ocena vključuje 50 napak, ki so jih pred tem odkrili revizijski organi držav članic. Pri oceni so bili upoštevani popravki v skupni vrednosti 101 milijona EUR za odhodke v obeh obdobjih.

Ozadje

Evropsko računsko sodišče in njegovo delo

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Sedež ima v Luxembourgu, zaposluje pa približno 900 strokovnih in administrativno-tehničnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Naloga Sodišča je prispevati k izboljševanju finančnega poslovodenja EU, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU.

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Z njimi se zahteva odgovornost od tistih, ki so pristojni za izvajanje politik in programov EU: Komisije, drugih institucij in organov EU ter upravnih organov v državah članicah.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da državljani EU vedo, kako se porablja njihov denar.

Izdelki Sodišča

Sodišče pripravlja:

  • letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade, pa tudi vidikov upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja;
  • posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih politik ali področij porabe ali proračunskih ali upravljavskih zadev;
  • specifična letna poročila za agencije, decentralizirane organe in skupna podjetja EU;
  • mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo drugih institucij ali na pobudo Sodišča;
  • objave na podlagi pregledov, kot so:
    • panoramski pregledi, ki so opisni in analitični dokumenti, v katerih Sodišče obravnava kompleksna, obsežna področja ali upravljavska vprašanja in predstavi svoja pridobljena znanja o neki temi in izkušnje v zvezi z njo, pogosto z medsektorskega vidika;
    • informativni dokumenti, ki so podobni panoramskim pregledom, vendar obravnavajo ožje teme;
    • hitri pregledi primerov, v katerih so predstavljena ugotovljena dejstva o zelo ozkih specifičnih vprašanjih ali problemih, po potrebi pa lahko vključujejo tudi analizo za boljše razumevanje teh dejstev.

Na kratko o revizijskem pristopu za izjavo o zanesljivosti

Mnenja v izjavi Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti temeljijo na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskim preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja.

Kot je navedeno v strategiji Sodišča za obdobje 2018–2020, si Sodišče prizadeva, da bi uporabljajo pristop potrjevanja za celo izjavo o zanesljivosti, kar pomeni, da bi njegovo revizijsko mnenje temeljilo na izjavi (poslovodstva) Komisije. To velja za delo v zvezi z zanesljivostjo zaključnega računa že od leta 1994 naprej. Letos je bil ta pristop poskusno razširjen na odhodke EU na področju Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.

Zanesljivost zaključnega računa

Ali so informacije v zaključnem računu EU popolne in točne?

Generalni direktorati Komisije vsako leto opravijo na stotisoče knjižb, v katerih so zajete informacije iz številnih različnih virov (tudi iz držav članic). Sodišče preverja, ali računovodski procesi potekajo pravilno in ali so tako dobljeni računovodski podatki v računovodskih izkazih EU popolni ter pravilno evidentirani in predstavljeni. Za revidiranje zanesljivosti zaključnega računa Sodišče uporablja pristop potrjevanja od svojega prvega mnenja, izdanega leta 1994.

  • Sodišče oceni računovodski sistem, da se prepriča, da je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov.
  • Preveri ključne računovodske postopke, da se prepriča, da pravilno delujejo.
  • Izvede analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepriča o njihovi usklajeni predstavitvi in smiselnosti.
  • Neposredno kontrolira vzorec knjižb, da se prepriča, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane.
  • Kontrolira računovodske izkaze, da se prepriča, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Pravilnost transakcij

Ali so transakcije, povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila EU, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili, ki veljajo zanje?

Iz proračuna EU se upravičencem v EU in drugje po svetu izplačujejo milijoni. Večino te porabe upravljajo države članice. Sodišče za pridobitev potrebnih dokazov oceni sisteme za vodenje in kontrolo prihodkov in plačil, ki so bila pripoznana kot stroški (tj. končnih plačil in obračuna predujmov), ter preuči vzorec transakcij.

Kadar so izpolnjeni pogoji ustreznih mednarodnih standardov revidiranja, Sodišče pregleda in ponovno izvede preglede in kontrole, ki so jih opravili tisti, ki so odgovorni za izvrševanje proračuna EU. V celoti upošteva vse popravljalne ukrepe, izvedene na podlagi teh kontrol.

  • Sodišče oceni sisteme za prihodke in odhodke, da bi določilo njihovo uspešnost pri preverjanju pravilnosti transakcij.
  • Sodišče vzame statistične vzorce transakcij, da dobi osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji Sodišča. Podrobno preuči transakcije iz vzorcev, tudi v prostorih končnih prejemnikov sredstev (npr. kmetov, raziskovalnih inštitutov, družb, ki na podlagi javnega naročila izvajajo gradnje ali storitve), da pridobi dokaze o tem, da s tem povezani dogodek obstaja, je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil.
  • Napake analizira in razvrsti na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive. Transakcije vsebujejo količinsko opredeljive napake, če na podlagi pravil plačilo ne bi smelo biti odobreno. Količinsko opredeljive napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake za vsa področja, za katera pripravi oceno. Ocenjeno stopnjo napake nato primerja z 2-odstotnim pragom pomembnosti in oceni, ali so napake vseobsegajoče.
  • V svojih mnenjih upošteva te ocene in druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev.
  • O vseh ugotovitvah razpravlja z organi v državah članicah in Komisijo, da potrdi točnost podatkov.

 

Vsi izdelki Sodišča so objavljeni na njegovem spletišču http://www.eca.europa.eu.
Več informacij o revizijskem procesu za pripravo izjave o zanesljivosti je v Prilogi 1.1 k letnemu poročilu Sodišča za leto 2017.
Na spletišču Sodišča je tudi glosar strokovnih izrazov, ki jih Sodišče uporablja v svojih objavah (https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/GLOSSARY_AR_2017/GLOSSARY_AR_2017_SL.pdf).

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUauditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

Print ISBN 978-92-847-0152-0 doi:10.2865/129643 QJ-02-18-847-SL-C
PDF ISBN 978-92-847-0157-5 doi:10.2865/92446 QJ-02-18-847-SL-N
HTML ISBN 978-92-847-0216-9 doi:10.2865/012603 QJ-02-18-847-SL-Q

 

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2018.

Reprodukcija vsebine, razen fotografij, je dovoljena ob navedbi vira.

Reprodukcija naslednjih fotografij je dovoljena ob navedbi vira ter imena fotografa in/ali arhitekta (če je znano):

Stran *: © Evropska unija, 2018, vir: Evropsko računsko sodišče

Stran *: © Evropske skupnosti, 2001, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije

Stran *: © Evropska unija, 2018, vir: Evropsko računsko sodišče

Stran *: © Evropska unija, 2017, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Mauro Bottaro. Arhitekti: Lucien De Vestel, Jean Gilson, A&J Polak; prenova: Berlaymont 2000.

Stran *: © Evropska unija, 2014, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Georges Boulougouris

Stran * (levo): © Evropska unija, 2018/Charly Triballeau

Stran * (desno): © Evropska unija, 2012, vir: Evropski parlament/Thierry Roge

Stran * (levo): © Evropska unija, 2017, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Jennifer Jacquemart

Stran * (desno): © Evropska unija, 2017/Jennifer Jacquemart

Stran * (levo): © Evropska unija, vir: Evropski parlament, sklic EP044217/Mohammed Kamal

Stran * (desno): © Evropska unija, 2008, vir: Evropski parlament

Stran * (levo): © Evropska unija, 2017, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Paul Faith

Stran * (desno): © Evropska unija, 2011/Etienne Ansotte

Stran * (levo): © Evropska unija, 2014, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Rémy Gabalda

Stran * (desno): © Evropska unija, 2011, vir: Evropski parlament, sklic 7644

Stran *: © Evropska unija, 2017, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije/Ashraf Shazly

Stran * (levo): © Evropska unija, 2017, vir: Evropski parlament/Fred Marvaux. Stavba Louise WEISS: ©Architecture Studio.

Stran * (desno): © Evropska unija, 2018/Etienne Ansotte. Arhitekt: Philippe Samyn.

Stran *: © Evropska služba za zunanje delovanje

Stran *: © Evropska unija, vir: Evropsko računsko sodišče. Arhitekta stavb Evropskega računskega sodišča: Jim Clemes (2004 in 2013) in Paul Noël (1988).

 

STIK Z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: http://europa.eu/contact.

Po telefonu ali elektronski pošti

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
  • po elektronski pošti s spletne strani: http://europa.eu/contact.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (http://publications.europa.eu/eubookshop) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (http://europa.eu/contact).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.