Evropski okoljsko-ekonomski računi: koristnost za oblikovalce politik je mogoče izboljšati

Povzetek

I

Evropski okoljsko-ekonomski računi so pomemben vir podatkov za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik, kot je sedmi okoljski akcijski program, in napredka pri uresničevanju ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj. Evropski okoljsko-ekonomski računi so statistični okvir, sestavljen iz izčrpnega sklopa tabel in računov za opisovanje razmerja med okoljem in gospodarstvom EU.

II

Sodišče je revidiralo, ali je Komisija evropske okoljsko-ekonomske račune dobro vzpostavila ter ali jih dobro upravlja in uporablja. Pri reviziji se je pokazalo, da Komisija ni opredelila srednje- in dolgoročne perspektive za potrebe po podatkih evropskih okoljsko-ekonomskih računov za oblikovanje okoljskih politik. Komisija ni zbrala potreb evropskih okoljsko-ekonomskih računov niti podrobno določila potrebnih kazalnikov. Čeprav obstaja strategija za evropske okoljsko-ekonomske račune, ni bilo celovitega akcijskega načrta za uresničitev ciljev. Sodišče je ugotovilo, da so se nekateri strateški cilji v zaporednih strategijah ponavljali več kot deset let.

III

Komisija in države članice so svoje predloge za to, ali naj bodo moduli evropskih okoljsko-ekonomskih računov obvezni ali ne, pripravile predvsem na podlagi razpoložljivosti in razvitosti podatkov ter razmisleka o upravnem bremenu v državah članicah, ne pa na podlagi potreb po zbranih podatkih. Komisija je module evropskih okoljsko-ekonomskih računov izvajala brez popolne analize stroškov in koristi. Moduli evropskih okoljsko-ekonomskih računov niso bili v celoti izkoriščeni za spremljanje ključnih okoljskih politik.

IV

Če so podatki dani na voljo hitreje, se njihova koristnost poveča. Sodišče je ugotovilo, da je Komisija sicer nekatere podatke objavila prej, kot se zahteva, vendar ni izkoristila vseh možnosti za hitrejše zagotavljanje podatkov. Časovnega razporeda objav, v katerem bi bilo določeno, kdaj bodo podatki na voljo, ni.

V

Sodišče na podlagi svojih ugotovitev Komisiji priporoča, naj izboljša:

1. strateški okvir za podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov;
2. relevantnost modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov za oblikovanje okoljskih politik;
3. pravočasnost zagotavljanja podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

Uvod

01

Pomembno je, da imajo oblikovalci politik na voljo posodobljene in zanesljive informacije za spremljanje gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka pri doseganju trajnostnega razvoja. Okoljsko-ekonomski računi so statistični okvir, sestavljen iz izčrpnega sklopa tabel in računov. V teh računih je opisano razmerje med okoljem in gospodarstvom, vključno z učinkom gospodarstva na okolje.

02

Na svetovni ravni je statistična komisija Združenih narodov sprejela Sistem za okoljsko in ekonomsko računovodstvo kot mednarodni statistični standard za okoljsko-ekonomsko računovodstvo. V tem sistemu se uporabljajo pojmi, opredelitve in klasifikacije, skladni s sistemom nacionalnih računov Združenih narodov, ki so ga razvili Organizacija Združenih narodov (OZN), Komisija, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Svetovna banka. To olajša pripravo mednarodno primerljivih statističnih podatkov in računov.

03

Evropska komisija je svojo prvo strategijo¹ za „ekološko nacionalno računovodstvo” predstavila leta 1994. Od takrat sodeluje z državami članicami, OZN in OECD pri analizi vrste statističnih podatkov, ki so na voljo za evropske okoljsko-ekonomske račune. Komisija in države članice izvajajo evropske okoljsko-ekonomske račune v okviru evropske strategije za okoljske račune in v skladu s Sistemom OZN za okoljsko in ekonomsko računovodstvo.

04

V pravnem okviru evropskih okoljsko-ekonomskih računov² je določen skupni standard za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje računov. V tabeli 1 je povzetek sedanjih šestih modulov. Komisija zbira prostovoljno zagotovljene podatke še za dva dodatna modula: evropske gozdarske račune ter račune za okoljske subvencije in podobne transferje. Razvija pa še tri dodatne module: račune naravnega kapitala/ekosistemske račune, vodne račune in račune za odhodke za upravljanje virov. Z evropskimi okoljsko-ekonomskimi računi se sporočajo podatki za 64 gospodarskih dejavnosti in gospodinjstva. Dodatne podrobne informacije o evropskih okoljsko-ekonomskih računih so v Prilogi 1.

Vir: Evropsko računsko sodišče

05

Z evropskimi okoljsko-ekonomskimi računi sta bila ugotovljena delež sektorja okoljskega blaga in storitev v celotnem gospodarstvu ter obseg proizvodnje in potrošnje naravnih virov in energije. Z računi se na primer ugotavlja, katere dejavnosti najbolj onesnažujejo ali izčrpavajo naravne vire. Z računi je mogoče ugotoviti, koliko stane varstvo okolja in kdo ga plačuje. Za evropske okoljsko-ekonomske račune se uporabljajo obstoječi okoljski (odpadki in gozdovi) in gospodarski statistični podatki (sestavni deli nacionalnih računov ter statistični podatki o javnih financah in poslovni statistični podatki), ki se z njimi tudi dopolnjujejo. Modul za račune emisij v zrak je na primer mogoče izpeljati iz seznamov emisij toplogrednih plinov³ ali statističnih podatkov o energiji.

06

Z evropskimi okoljsko-ekonomskimi računi je mogoče zagotoviti odgovore na vprašanja, kot so:

• Kakšne so posledice za trajnostnost naših sedanjih vzorcev proizvodnje in potrošnje?
• Kakšen učinek bi imeli novi zeleni davki? Kdo nosi davčno breme: proizvajalci (industrija) ali potrošniki (gospodinjstva)?
• Kakšne pritiske na okolje povzročajo naši vzorci trgovanja v državah nečlanicah EU?
• Koliko ljudi dela v okoljski industriji ter proizvaja okoljsko blago in storitve, kot so vetrne turbine ali sončni paneli?

07

Glavna uporabnika evropskih okoljsko-ekonomskih računov sta Komisija in Evropska agencija za okolje. Evropski okoljsko-ekonomski računi so na primer eden glavnih virov podatkov za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik, kot je sedmi okoljski akcijski program EU, ter napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja⁴ (glej sliko 1). Potencialni uporabniki evropskih okoljsko-ekonomskih računov so med drugimi še države članice EU in raziskovalci.

08

Eurostat spodbuja razvoj in uporabo evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Vse države članice zbirajo svoje račune in letno posredujejo podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov Komisiji. Ta oceni kakovost računov v skladu z načeli in merili kakovosti za evropske statistične podatke⁵ ter zagotavlja metodološke smernice za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti podatkov. Na sliki 2 je povzetek vlog in odgovornosti različnih deležnikov.

09

Evropski okoljsko-ekonomski računi so ena od številnih metod, s katerimi Evropska komisija zbira in preučuje informacije o okoljskih zadevah. Druge metode vključujejo sezname emisij toplogrednih plinov, naraščajočo uporabo satelitskih posnetkov, specifične raziskovalne projekte ter okoljsko in ekonomsko modeliranje, ki ga izvaja Skupno raziskovalno središče ali se izvaja v njegovem imenu. Prednost evropskih okoljsko-ekonomskih računov je povezovanje z drugimi statističnimi podatki, zlasti z gospodarskimi podatki, zaradi česar lahko oblikovalci politik ocenijo interakcijo med okoljskimi in gospodarskimi zadevami.

Obseg revizije in revizijski pristop

10

Evropski okoljsko-ekonomski računi so eden od glavnih virov podatkov za okoljske politike, zato sta njihova kakovost in relevantnost ključni za doseganje največjega mogočega učinka teh politik. Ocena evropskih okoljsko-ekonomskih računov je zlasti pomembna zdaj, saj so se podatki za njihove prve tri module zbirali od leta 2013, za druge tri pa od leta 2017. Zdaj se obravnava možnost uvedbe novih modulov. Z oceno modulov, ki so bili uvedeni doslej, bi lahko pridobili nekatera spoznanja, rezultate pa uporabili pri oblikovanju novih modulov.

11

Cilj revizije je bil oceniti, kako Komisija upravlja razvoj evropskih okoljsko-ekonomskih računov in ali ti računi izpolnjujejo potrebe oblikovalcev politik EU. Splošno revizijsko vprašanje Sodišča je bilo, ali je Komisija evropske okoljsko-ekonomske račune dobro vzpostavila ter ali jih dobro upravlja in uporablja. Da bi odgovorilo na to vprašanje, je Sodišče ocenilo:

• ali je Komisija pri oblikovanju in razvijanju evropskih okoljsko-ekonomskih računov upoštevala potrebe svojih služb (zlasti GD za okolje, GD Skupno raziskovalno središče in Eurostata) in Evropske agencije za okolje,
• uporabo evropskih okoljsko-ekonomskih računov za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik, kot je sedmi okoljski akcijski program EU, ter merjenje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja,
• kako je Komisija ocenjevala kakovost podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov držav članic in ali so bile metodološke smernice pravočasno zagotovljene.

12

Sodišče je revizijske dokaze je pridobilo s:

• preučitvijo zaporednih evropskih strategij za okoljske račune, dokumentov politik, zapisnikov sestankov na različnih ravneh in ustreznih podpornih dokumentov,
• anketami in intervjuji, opravljenimi v relevantnih službah Komisije, ki pripravljajo in uporabljajo evropske okoljsko-ekonomske račune. GD za okolje (GD ENV), GD Skupno raziskovalne središče (GD JRC), Statistični urad Evropske unije (Eurostat) in Evropsko agencijo za okolje (EEA) je ta revizija zadevala kot uporabnike podatkov. Eurostat je bil obravnavan tudi kot glavni pošiljatelj podatkov za evropske okoljsko-ekonomske račune,
• preučitvijo podatkov za obdobje 2015–2017 za štiri države članice s relativno popolnimi sklopi podatkov (Belgija, Madžarska, Poljska in Švedska) za naslednje module: računi emisij v zrak, davki v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti in računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, da bi preverilo, kako je Eurostat izvedel oceno kakovosti,
• pregledom popolnosti, točnosti⁶ in pravočasnosti⁷ za vse države članice in vseh šest modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

13

Sodišče ni ponovno izvedlo postopkov držav članic za zagotavljanje kakovosti, da bi ocenilo zanesljivost podatkov.

Opažanja

Strateški okvir za evropske okoljsko-ekonomske račune še ni popoln

Komisija ni zbrala vseh potreb po podatkih evropskih okoljsko-ekonomskih računov

14

Komisija bi morala uskladiti svoje potrebe po okoljskih informacijah. Opredeliti bi morala, katere podatke potrebuje za analizo politik (ter navesti raven podrobnosti, najnovejše podatke in pogostost posodabljanja), ter zagotoviti, da zadevne službe med seboj sodelujejo in imajo vzpostavljen reden konstruktiven dialog. Komisija bi se morala posvetovati s pošiljatelji in uporabniki podatkov, da bi zagotovila, da so na voljo relevantni podatki za podporo pripravi politik in drugim pobudam.

15

Sodišče je ugotovilo, da so za evropske okoljske statistične podatke in račune v posebnih sporazumih med Eurostatom in ustreznimi službami Komisije določene glavne vrste podatkov, potrebnih za načrtovanje in izvajanje politik EU v zvezi z okoljem. V njih so opredeljene tudi vloge in odgovornost posameznih strani, področja sodelovanja in prioritete v smislu sedanjega in prihodnjega razvoja statistike. Ti sporazumi se letno posodabljajo.

16

Izmenjava mnenj med Eurostatom in državami članicami (kot pošiljateljicami nacionalnih podatkov) poteka na strateški in operativni ravni (glej sliko 3). Skupine se sestajajo enkrat letno. Službe Komisije, ki uporabljajo evropske okoljsko-ekonomske račune, so na sestanke povabljene kot opazovalke.

17

Srednje- in dolgoročne potrebe po okoljskih informacijah so izražene v strateških dokumentih, kot je sedmi okoljski akcijski program, ki zajema sedem let. Potrebe po podatkih evropskih okoljsko-ekonomskih računov so izražene v evropski strategiji za okoljsko računovodstvo, ki zajema pet let. Postopek izvajanja modula evropskih okoljsko-ekonomskih računov pa traja približno deset let (glej odstavek 28). Zaradi tako dolgih obdobij je težko izraziti potrebe po podatkih. Dokumentov, ki bi določali splošno dolgoročno perspektivo za podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov, ki jih Komisija potrebuje za oblikovanje okoljskih politik, ni. S takim dokumentom bi se zagotovila podlaga za proaktiven, pravočasen in relevanten razvoj okoljskih računov.

18

Analiza zapisnikov sestankov med letoma 2015 in 2018, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala, da uporabniki evropskih okoljsko-ekonomskih računov potrebujejo popolnejše in bolj pravočasne podatke ter gozdarske, ekosistemske in vodne račune. Iz zapisnikov pa ni bilo mogoče razbrati narave kazalnikov ali potrebe po njih. Sodišče je ugotovilo, da se službe Komisije opirajo predvsem na informacije, ki jih že zagotavlja Eurostat, te pa dopolnjujejo s podatkovnimi viri drugih služb, organizacij in raziskovalne skupnosti.

Strategije ni dopolnjeval celovit akcijski načrt

19

Komisija bi morala v svoji evropski strategiji za okoljsko računovodstvo (ESOR) opredeliti razvoj evropskih okoljsko-ekonomskih računov na podlagi potreb politik. Za uspešno izvajanje strategije bi morala cilje prednostno razvrstiti in navesti, kako se bodo izvajali in dosegali.

20

V strategiji ESOR so opisani prioritete in ukrepi za uskladitev razvoja in uporabe okoljskih računov, da bi se ti po vsej Evropi uporabljali dosledno. Doslej so bile pripravljene štiri strategije za okoljske račune (glej sliko 4). Vključevale so razdelke o potrebah politik in prihodnjem delu na področju okolja, ti pa so bili nato uporabljeni kot naloge delovnih skupin za okoljske račune. Prihodnje delo je bilo opredeljeno v smislu prednostno razvrščenih ciljev.

21

V strategiji ESOR za obdobje 2019–2023 so tako kot v prejšnjih navedene potencialne uporabe obstoječih in prihodnjih računov. Glavna cilja te strategije sta, da evropski okoljsko-ekonomski računi ustrezajo potrebam uporabnikov po visokokakovostnih podatkih ter da je njihova vsebina splošno priznana in cenjena. Za dosego teh splošnih ciljev so predlagani specifični cilji, vendar v strategiji ni določen natančen akcijski načrt, ki bi zajemal prihodnja prizadevanja na tem področju, vključno z mejniki in ocenami proračuna. Ukrepi so predlagani v dokumentu o izvajanju strategije, vendar v njem ni določeno, kako je treba te ukrepe izvesti. Ciljni datumi so navedeni pri nekaterih ukrepih, pri drugih pa ne.

22

Nekateri specifični cilji se v zadnjih treh strategijah ponavljajo. Tak primer je specifični cilj glede izboljšanja komunikacije o relevantnosti evropskih okoljsko-ekonomskih računov in spodbujanja njihove uporabe. Po navedbah iz dokumentov Komisije, vključno s strategijo, evropski okoljsko-ekonomski računi doslej niso bili splošno znani in oblikovalci politik njihovega potenciala niso izkoriščali v celoti. Primera drugih ciljev, ki se ponavljajo od leta 2003 ali 2008, sta predstavljena v okviru 1.

Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov se je zmanjšala njihova relevantnost za postopek oblikovanja politik

Komisija je module evropskih okoljsko-ekonomskih računov izvajala brez popolne analize stroškov in koristi

23

Komisija bi morala module evropskih okoljsko-ekonomskih računov izbrati na podlagi skupno dogovorjenih prioritet uporabnikov podatkov. Preden predlaga, kdaj naj modul postane obvezen, bi morala opraviti analizo stroškov in koristi.

24

Postopek vzpostavljanja računov se začne tako, da zadevne službe Komisije izrazijo potrebe, nato pa Eurostat analizira razpoložljivost podatkov in metodologije, ki se bodo uporabljale. Preden Komisija predlaga, naj računi postanejo obvezni, lahko državam članicam dodeli nepovratna sredstva za pilotne študije, da se določijo in/ali uskladijo metodologije in preizkusi zbiranje podatkov.

25

Komisija je za prve tri module evropskih okoljsko-ekonomskih računov (glej tabelo 1), ki so bili dodani v Uredbo, opravila analizo na podlagi stroškov izvajanja modulov. V tem povzetku analize ni bilo konkretnih uporab niti opredelitve koristi modulov. Komisija za druge tri module, ki so bili dodani v Uredbo, ni v celoti analizirala stroškov in koristi.

26

Komisija in države članice so svoje predloge za to, ali naj bodo moduli evropskih okoljsko-ekonomskih računov obvezni ali ne, pripravile predvsem na podlagi razpoložljivosti in razvitosti podatkov ter razmisleka o upravnem bremenu v državah članicah, ne pa na podlagi potreb po zbranih podatkih.

Uvajanje modula evropskih okoljsko-ekonomskih računov je trajalo približno deset let

27

Sodišče je za šest obveznih modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ocenilo čas uvajanja od prve pilotne študije do vključitve modula v pravni okvir (glej sliko 5). Ugotovilo je, da je postopek uvajanja štirih od šestih obveznih modulov trajal več kot deset let.

28

Komisija je leta 2003 predlagala druge prostovoljne module kot področja razvoja v prihodnosti (kot so gozdarski računi in vodni računi). Delo v zvezi s temi moduli trenutno še vedno poteka. GD za okolje je na primer pozval k uvedbi modula gozdarskih računov. Na dan revizije Sodišča ta modul še ni bil v celoti uveden (glej okvir 2).

29

Uvajanje novega modula evropskih okoljsko-ekonomskih računov je dolgotrajno. Komisija kratko- in srednjeročno dopolnjuje podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov z viri, kot so podatki, ki jih zberejo druge organizacije ali raziskovalna skupnost, ali podatki, ki temeljijo na novih tehnologijah, kot so satelitski posnetki.

Komisija ni uporabila modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov pri vseh relevantnih politikah

30

V skladu z Uredbo št. 691/2011 bi se morali evropski okoljsko-ekonomski računi „tvorno in natančno uporablja[t]i v vseh državah članicah in pri sprejemanju vseh tozadevnih odločitev Unije kot ključna podlaga za ocene vpliva, akcijske načrte, zakonodajne predloge in druge pomembne rezultate ustreznih politik”. Komisija in Evropska agencija za okolje bi morali uporabljati račune zlasti za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v Evropi ter spremljanje in ocenjevanje sedmega okoljskega akcijskega programa, dveh ključnih evropskih pobud na področju okoljske in gospodarske trajnostnosti.

31

Sodišče je ugotovilo, da se podatki iz treh modulov (računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, računi izdatkov za varstvo okolja ter računi sektorja okoljskega blaga in storitev) uporabljajo redno. Komisija jih je na primer uporabila v informativnih sporočilih in analizah, povezanih z napredkom pri doseganju učinkovite rabe virov v Evropi, prehodom na krožno gospodarstvo⁸, prehodom na zeleno gospodarstvo ter izdatki za varstvo okolja. Čeprav Komisija in Evropska agencija za okolje uporabljata podatke o okoljskih davkih, ne uporabljata razčlenitve po gospodarskih dejavnostih, ki je vključena v evropske okoljsko-ekonomske račune (modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti). Uporabniki evropskih okoljsko-ekonomskih računov pri Komisiji, ki jih je Sodišče revidiralo, in Evropska agencija za okolje v postopku oblikovanja politik niso uporabljali modulov za emisije v zrak in fizični pretok energije.

32

Sedem od 17 svetovnih ciljev, ki jih je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2015 določila za doseganje trajnostnega razvoja po vsem svetu do leta 2030, šteje za pretežno okoljske cilje (cilji 6, 7, 11, 12, 13, 14 in 15), dodatni štirje pa imajo okoljsko/trajnostno razsežnost in vsebujejo okoljske ciljne vrednosti (cilji 2, 3, 8 in 9). V Evropi napredek pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja od leta 2017 spremlja Eurostat z namenskim sklopom kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja v EU in objavljanjem poročila o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja v EU. Kazalniki za cilje trajnostnega razvoja v EU so na splošno usklajeni z ustreznimi kazalniki OZN.⁹

33

Sklop kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja v EU vsebuje približno 100 kazalnikov. Komisija ga letno pregleda s postopkom posvetovanja. Sklop kazalnikov mora zadostiti vrsti načel, vključno z naslednjimi:

• njihovo število mora biti omejeno na šest kazalnikov na posamezni cilj trajnostnega razvoja. Sklop kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja v EU lahko vključuje tudi dodatne večnamenske kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje več kot enega cilja. Zato se v sklopu kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja v EU za leto 2019 za spremljanje vsakega cilja uporablja od pet do enajst kazalnikov,
• da bi se lahko dodalo nov kazalnik za cilj, ki že ima šest kazalnikov, je treba enega obstoječega odstraniti,
• kazalnike je mogoče nadomestiti le, če bodo novi kazalniki omogočali natančnejše merjenje, zato mora biti vsak nov kazalnik v celoti razvit, relevanten za politiko in statistično kakovostnejši kot kazalnik, ki ga bo nadomestil.

34

Eurostat za spremljanje napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v EU uporablja dva modula evropskih okoljsko-ekonomskih računov (glej sliko 6), vendar bi lahko v skladu z evropsko strategijo za okoljsko računovodstvo za obdobje 2019–2023 k spremljanju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi prispevali vsi obvezni moduli evropskih okoljsko-ekonomskih računov, razen računov izdatkov za varstvo okolja, ter dvoje računov, ki so še v pripravi (ekosistemski računi in vodni računi).

35

Več služb Komisije je leta 2018 in leta 2019 predlagalo alternativna kazalnika, za katera bi se uporabljala modula za emisije v zrak ter okoljsko blago in storitve (emisije v zrak po gospodarskih panogah in zeleno gospodarstvo). Eurostat je uvedbo kazalnikov odložil zaradi nestrinjanja glede virov podatkov, ki naj bi se uporabljali, in nadomestitve obstoječih kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja in zaradi nerazpoložljivosti podatkov na ravni držav.

36

Sedmi okoljski akcijski program je okoljska strategija EU, ki usmerja evropsko okoljsko politiko do leta 2020. V programu ni določeno, kako se lahko evropski okoljsko-ekonomski računi uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje te politike. Evropska agencija za okolje zagotavlja kazalnike v okviru postopka spremljanja. V svojih letnih poročilih o kazalnikih za spremljanje izvajanja sedmega okoljskega akcijskega programa uporablja tri module evropskih okoljsko-ekonomskih računov¹⁰. V okviru sedmega okoljskega akcijskega programa se odloči, katere kazalnike bo uporabljala.

37

Eden od treh ključnih ciljev sedmega okoljskega akcijskega programa je „varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije”. Komisija za spremljanje tega cilja pripravlja račune naravnega kapitala¹¹ (imenovane tudi ekosistemski računi)¹² kot nov modul evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Računi naravnega kapitala bi obravnavali tudi okoljsko usmerjene cilje trajnostnega razvoja, kot so cilji 6, 14 in 15, za katere Komisija nima zadovoljivega izbora kazalnikov.

38

Oblikovalci politik za spremljanje sedmega okoljskega akcijskega programa potrebujejo okoljske račune, predstavljene v celovitem okviru, ki bi združeval okoljske račune z drugimi ekonomskimi podatki (na primer tabele z vložki in izložki¹³). S tem bi se vzpostavila interakcija med gospodarstvom in okoljem (na primer na področjih emisij v zrak, davkov v zvezi z varstvom okolja, pridobivanja in uporabe materialov). Eurostat module za okoljske račune objavlja ločeno. Medtem ko se prizadevanja za oblikovanje takega celovitega okvira nadaljujejo,¹⁴ Komisija uporablja alternativne vire podatkov, ki temeljijo na različnih metodologijah (glej okvir 3).

Eurostat se srečuje z izzivi pri zbiranju pravočasnih in visokokakovostnih podatkov

39

Države članice bi morale podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov in z njimi povezana poročila o kakovosti oddajati v roku in v skladu z dogovorjenimi računovodskimi standardi, opredeljenimi na ravni EU. Eurostat bi moral kakovost podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov oceniti v skladu z uveljavljenimi načeli¹⁵ in merili¹⁶. Zagotoviti bi moral metodološke smernice, da bi se izboljšali kakovost in zanesljivost, ter pripraviti in objaviti ocene za podatke, ki jih države članice niso predložile.

40

Na sliki 7 je prikazan postopek ocenjevanja kakovosti od predložitve do objave podatkov.

Izzivi pri pravočasnem zbiranju podatkov

41

Pravočasnost podatkov je pomembno merilo kakovosti. Pritiski na okolje naraščajo in pravočasni podatki pripomorejo k razumevanju razmer, kar omogoča uspešno ukrepanje. Podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov bi bilo treba zbrati in dati na voljo, da bi lahko Komisija te račune hitro in široko uporabljala pri oblikovanju in spremljanju politik EU.

42

V pravnem okviru evropskih okoljsko-ekonomskih računov je določeno, da morajo države članice podatke zagotavljati z dvoletnim zamikom. Sodišče je ugotovilo, da so ključne službe Komisije, ki te podatke uporabljajo, Eurostat zaprosile za novejše podatke, kot jih zahtevajo predpisi. Eurostat je zato razvil postopke za ocenjevanje novejših podatkov za prve tri module. Komisija za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zagotavlja ocene s časovnim zamikom šestih mesecev, za račune emisij v zrak pa z zamikom enega leta. Eurostat si prizadeva, da bi ocene za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti zagotavljal z zamikom enega leta. Komisija je za preostale tri module 15. maja 2019 delovni skupini direktorjev sektorske in okoljske statistike in računov predstavila dokument za razpravo (glej sliko 3) o starejših posredovanih podatkih.

43

Sodišče je preučilo primerjavo med ocenami Eurostata in dejanskimi podatki, ki so jih poslale države članice, za en modul (račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu) za leti 2013 in 2014. Ta modul se uporablja za kazalnik „izkoriščanje domačih virov” (glej okvir 4). Eurostat je v analizi primerjal razliko med ocenami Komisije in dejanskimi podatki za kazalnik (ter njegovo razčlenitev po vrstah materialov). Na ravni EU je absolutna razlika na splošno majhna, čeprav so razlike pri nekaterih postavkah precejšnje. Da bi izboljšali zgodnje ocene, so potrebna dodatna prizadevanja za upoštevanje posebnosti držav članic.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi informacij Komisije

44

Države članice oziroma Komisija podatke za nacionalne račune in ekonomske račune za kmetijstvo oddajo v dveh fazah. V prvi fazi so predstavljeni zbirni podatki, vključno z ocenami. Pozneje se objavijo točnejši in podrobnejši podatki. S tem postopkom objavljanja v dveh fazah se poveča pravočasnost in s tem koristnost računov. Za module evropskih okoljsko-ekonomskih računov se tak dvofazni postopek objavljanja ne uporablja.

45

Večina držav članic je za prve tri module (glej tabelo 1) izpolnila roke, določene v uredbi. Vse države članice razen ene so v letih 2016 in 2017 v roku poslale poročila o kakovosti. Leta 2017 so samo štiri države članice podatke poslale po roku (dve za en modul, dve pa za dva).

46

V zvezi z drugimi tremi moduli je Komisija omogočila trimesečno podaljšanje roka za oddajo poročil o kakovosti za vsak modul v prvem letu uporabe. Osem¹⁷ držav članic je poslalo poročila po podaljšanem roku. Ker Komisija med postopkom potrjevanja nima na voljo poročil o kakovosti, ne more ustrezno oceniti primerljivosti podatkov. Štirim državam članicam je bilo dovoljeno odstopanje, da so podatke za enega ali več modulov predložile po roku. Ena država članica, ki ji odstopanje ni bilo dovoljeno, je podatke o računih sektorja okoljskega blaga in storitev poslala šele osem mesecev po zakonskem roku.

47

Čas od potrjevanja do objave za šest obveznih modulov se je v obdobju 2015–2017 pri nekaterih modulih izboljšal, zato so bili podatki objavljeni prej, vendar ni časovnega razporeda, kdaj bodo moduli evropskih okoljsko-ekonomskih računov objavljeni. Eurostat podatke objavi, ko so potrjeni. Ker ni časovnega razporeda objav, imajo glavne službe Komisije, ki uporabljajo podatke, samo okvirno časovnico do objave podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Če država članica pošlje podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov po roku ali na zahteve Komisije po pojasnilih odgovori z zamudo, se lahko čas za dokončanje postopka potrjevanja podaljša, objava pa odloži.

48

V tabeli 3 so prikazani deleži spremenljivk, ki jih države članice niso poslale, v zbirki podatkov za leto 2017 na ustrezni datum objave. Države članice so z redkimi izjemami poslale zahtevane podatke za prve tri module, za druge tri module pa so bili podatki manj popolni, zlasti za sektor okoljskega blaga in storitev, pri katerem 16 držav članic, od katerih je bilo trem dovoljeno odstopanje, podatkov ni poslalo. Kadar podatki države članice manjkajo, Komisija oceni specifične spremenljivke, ki so potrebne za izračun evropskih agregatov.

49

Eurostat neformalno kontaktira državo članico, ki do roka ni oddala podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ali dela teh podatkov. Sodišče je ugotovilo, da v treh letih, ki jih je preučilo, 16 držav članic ni poslalo popolnih podatkov o modulu za emisije v zrak. Eurostat je leta 2015 odkril probleme pri nekaterih podatkih iz računov snovnih tokov iz Finske. Te podatke je nadomestil z ocenami, s katerimi se je Finska strinjala, in jih objavil skupaj s podatki za druge države članice v letih 2015, 2016 in 2017. Finska je ustrezne podatke za obdobje 2015–2017 poslala šele leta 2018.

50

Eurostat je v petih primerih poslal uradne dopise, v katerih je zahteval manjkajoče podatke za module evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Komisija drugim državam članicam ni pošiljala uradnih dopisov, da bi zahtevala manjkajoče evropske okoljsko-ekonomske račune. Komisija lahko proti državi, ki ne izvaja prava EU, uvede sodni postopek (postopek ugotavljanja kršitev). Sodišče ni našlo drugih dokazov, da bi Eurostat dosegel, da mu države članice zagotovijo vse potrebne podatke.

Izzivi v zvezi s kakovostjo podatkov

51

Eurostat v okviru potrjevanja opravlja preverjanje podatkov držav članic. S temi preverjanji so bili ugotovljeni problemi. Finska je na primer pri zbiranju podatkov leta 2015 poslala račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, vendar je Eurostat med preverjanjem v okviru potrjevanja ugotovil probleme in podatkov ni potrdil. Namesto tega je ocenil skupne vrednosti za Finsko za obdobje 2015–2017 z njenim soglasjem, da bi dobil oceno evropskega agregata.

52

Sodišče je pri analizi datotek štirih držav članic ugotovilo slabosti v dokumentiranju postopka potrjevanja (za podrobnejše informacije glej okvir 5). Preverjanje Eurostata v okviru potrjevanja vključuje preverjanje popolnosti, skladnosti in verodostojnosti. Pri verodostojnosti Eurostat na primer primerja račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu z zbirko podatkov o mednarodni trgovini in tudi s podatki, ki so jih države članice predložile v prejšnjih letih. Preverjanje vključuje tudi analizo letnih stopenj sprememb. Zaradi pomembnih razlik se sproži opozorilo o potencialni problematični zadevi, ki ga je treba pojasniti. Eurostat zadevni državi članici pošlje poročilo o potrditvi, ki vključuje zahtevo po pojasnilu teh zadev.

53

Primerljivost je eden od elementov v postopku Eurostata za ocenjevanje kakovosti. V skladu s pravnim okvirom bi morale informacije v poročilih držav članic o kakovosti Eurostatu omogočiti, da ustrezno oceni, ali države članice uporabljajo opredelitve na primerljiv način, vendar poročila o kakovosti niso vsebovala dovolj informacij, da bi omogočila ustrezno oceno primerljivosti. Sodišče je v svojem vzorcu držav članic ugotovilo, da so poročila o kakovosti vsebovala informacije o glavnih virih podatkov, ki so bili uporabljeni, ne pa o podrobnih metodah zbiranja. Vendar je ena država članica (Belgija) predložila ločeno metodološko opombo za vsak modul, ki je dopolnjevala poročila o kakovosti.

54

Komisija je sposobna težave, povezane s posameznimi državami članicami, reševati pravočasno. Sodišče je v vzorcu štirih držav članic našlo samo en primer, v katerem Komisija ni obravnavala metodološke zadeve. Švedska je v svojih poročilih o kakovosti za leto 2015, 2016 in 2017 zaprosila za metodološke smernice o emisijah biogenega CO₂, ki se sprošča z uporabo stranskega proizvoda v postopku pridobivanja celuloze (imenovanega „črna lužina”).

55

V nekaterih kompleksnih medsektorskih primerih postopek zagotavljanja ustreznih smernic o metodoloških problemih traja več let, zato je kakovost povezanih podatkov lahko ogrožena. Sodišče je ugotovilo, da prizadevanja v zvezi z nekaterimi medsektorskimi metodološkimi problemi, kot je delo projektne skupine za reševanje metodoloških problemov v zvezi s prometom, potekajo že od leta 2012. Na težave, povezane z davki, ki jih plačujejo nerezidenti, in oceno premostitvenih postavk (za prenos spremembe s teritorialnosti na rezidenčnost), je bilo opozorjeno že leta 2013, ko so se podatki zbirali prvič. Projektni skupini za reševanje teh težav sta bili vzpostavljeni šele leta 2017 oziroma 2015.

Zaključki in priporočila

56

Za spremljanje okoljskega napredka pri doseganju trajnostnega razvoja je pomembno, da imajo oblikovalci politik posodobljene in zanesljive informacije. Evropski okoljsko-ekonomski računi, s katerimi je opisano razmerje med okoljem in gospodarstvom, so eden glavnih virov podatkov za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik (glej odstavke 01 do 08).

57

Sodišče je ugotovilo, da Komisija ni opredelila svojih srednje- in dolgoročnih potreb po podatkih evropskih okoljsko-ekonomskih računov za oblikovanje okoljskih politik. Eurostat in službe Komisije, ki račune uporabljajo, sodelujejo pri pripravi evropskih okoljsko-ekonomskih računov, vendar niso jasno izrazile svojih potreb v zvezi z njimi niti podrobno navedle, kateri kazalniki so potrebni za oblikovanje in spremljanje okoljskih politik (glej odstavke 14 do 18).

58

V dokumentu o izvajanju evropske strategije za okoljsko računovodstvo so predlagane nekatere dejavnosti za uresničitev ciljev strategije, vendar ni izčrpnega načrta z mejniki in ocenami proračuna za doseganje ciljev. Sodišče je ugotovilo, da so se nekateri strateški cilji v strategijah ponavljali več kot deset let (glej odstavke 19 do 22).

Priporočilo 1 – Izboljšati strateški okvir za podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov

Komisija naj:

1. pripravi dokument, v katerem bo določena dolgoročna perspektiva v zvezi z informacijami evropskih okoljsko-ekonomskih računov, ki so potrebne za oblikovanje okoljskih politik;
2. zbere celovit sklop potreb po podatkih za pripravo evropskih okoljsko-ekonomskih računov, vključno s kazalniki, potrebnimi za oblikovanje okoljskih politik;
3. pripravi celovit akcijski načrt (z mejniki in ocenami proračuna) za izvajanje strategije za evropske okoljsko-ekonomske račune.

Časovni okvir: 31. december 2021

59

Komisija obveznih modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ni izbrala predvsem na podlagi potreb, ki so jih izrazile njene službe, niti pred pripravo modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ni izvedla celotne analize stroškov in koristi. Predvsem ker je za uvedbo teh modulov potrebnega veliko časa (od osem do štirinajst let), je Komisija za kratko- in srednjeročne potrebe po podatkih podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov dopolnjevala z drugimi viri podatkov (glej odstavke 23 do 29).

60

Potencial modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ni bil v celoti izkoriščen za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in sedmega okoljskega akcijskega programa. Za ključne uporabnike in oblikovalce politik morajo biti okoljski računi predstavljeni v celovitem okviru, da je mogoče razumeti interakcijo med gospodarstvom in okoljem v vseh njenih razsežnostih. Eurostat pa module evropskih okoljsko-ekonomskih računov kljub temu objavlja ločeno, kar ne omogoča takega celovitega pregleda. Komisija uporablja alternativne vire podatkov, ki temeljijo na različnih metodologijah (glej odstavke 31 do 38).

Priporočilo 2 – Izboljšati relevantnost modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov za oblikovanje politik

Komisija naj:

1. oceni stroške in koristi razvoja celovitega okvira za okoljsko računovodstvo, da bi se izboljšala koherentnost okoljskih informacij in uporabnost za oblikovanje politik v EU;
2. oceni potrebe, ki so jih izrazile relevantne službe Komisije, ter opravi analizo stroškov in koristi, kadar predlaga nove module evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

Časovni okvir: 31. december 2021 za (a) in 31. december 2023 za (b)

61

V pravnem okviru je določeno, da mora Komisija podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov zagotavljati z dvoletnim zamikom, vendar se s hitrejšim zagotavljanjem podatkov izboljša koristnost evropskih okoljsko-ekonomskih računov in Eurostat za dva od šestih modulov teh računov podatke že zagotavlja hitreje. Zdaj se ukrepa še v zvezi z dodatnim modulom. Za preostale tri module je Komisija ukrepe predlagala 15. maja 2019. Če bi podatke prejela prej, bi jih lahko objavila hitreje, s čimer bi se povečala koristnost evropskih okoljsko-ekonomskih računov. V nekaterih primerih države članice niso poslale zahtevanih podatkov v določenih rokih. Čas, potreben za objavo podatkov, se je skrajšal, vendar to, da ni časovnega načrta objav pomeni, da imajo uporabniki evropskih okoljsko-ekonomskih računov samo okvirne informacije o tem, kdaj bodo podatki na voljo (glej odstavke 41 do 50).

62

Eurostat je na splošno zaznal težave v postopku potrjevanja podatkov držav članic, Sodišče pa je ugotovilo slabosti v dokumentiranju postopka potrjevanja. Ugotovilo je, da poročila držav članic o kakovosti, ki so priložena podatkom, niso vključevala dovolj informacij, da bi lahko Eurostat ustrezno ocenil kakovost podatkov. Eurostat je zagotovil smernice ter obravnaval probleme, ki so jih izpostavile države članice, in medsektorske metodološke zadeve (glej odstavke 51 do 55).

Priporočilo 3 – Izboljšati pravočasnost podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov

Komisija naj:

1. analizira, koliko bi bilo mogoče dvofazni postopek, podoben tistemu za nacionalne račune, uporabiti za vse module evropskih okoljsko-ekonomskih računov;
2. uporablja razpoložljivo orodja za zagotavljanje, da države članice informacije predložijo bolj pravočasno;
3. pripravi časovni razpored objavljanja podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

Časovni okvir: 31. december 2022

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Nikolaos Milionis, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 11. septembra 2019.

Priloge

Priloga I – Pregled šestih obveznih modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov

Računi emisij v zrak

V računih emisij v zrak so evidentirani tokovi ostankov plinastih snovi in trdnih delcev, ki se sproščajo v ozračje iz gospodarstva. Naravni tokovi, kot so vulkani in gozdni požari, emisije zaradi rabe zemljišč, spremembe zemljišč in gozdarstva ter vse posredne emisije so izključeni.

Pri računih se upošteva načelo rezidenčnosti, skladno z nacionalnimi računi. To pomeni, da vključujejo emisije rezidenčnih gospodarskih enot, tudi če te nastajajo zunaj ozemlja države (kot pri letalskih in ladijskih prevoznikih, ki opravljajo dejavnost drugod po svetu).

Ti računi vključujejo:

• podatke o šestih toplogrednih plinih in sedmih onesnaževalih zraka, razčlenjene po gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih. Različna onesnaževala zraka so izražena v ekvivalentih drugega onesnaževala zraka (metan je na primer izražen v ekvivalentih ogljikovega dioksida), da se omogoči izračun kazalnikov pritiska na okolje, kot so potencial globalnega segrevanja, kisli plini ali predhodniki prizemnega ozona,
• podatke o intenzivnosti emisij v zrak, to je razmerje emisij v tonah na milijon EUR bruto dodane vrednosti,
• podatke o razlikah med nacionalnimi skupnimi vrednostmi računov emisij v zrak in skupnimi vrednostmi, ki izhajajo iz nacionalnih evidenc emisij.

Davki v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti

V davkih v zvezi z varstvom okolja so evidentirani davki v zvezi z varstvom okolja, razvrščeni v štiri kategorije: energija, promet, onesnaževanje in viri. Vsaka kategorija davkov je predstavljena po gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih.

V primeru 2 je prikazano, kako je mogoče uporabiti podatke iz tega modula.

Računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu

V računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu so evidentirani snovni tokovi v gospodarstvo in iz njega v tisočih ton na leto. Z njimi se zagotavljajo podatki za kazalnike, kot so izkoriščanje virov v gospodarstvih, poraba materiala, produktivnost virov, odtisi snovnih emisij in ločevanje gospodarske rasti od izkoriščanja naravnih virov.

Računi zajemajo 50 kategorij trdnih, plinastih in tekočih snovi (biomaso, kovinske rude, nekovinske minerale in materiali fosilne energije). Vanje nista vključena voda in zrak.

Vložki snovi v nacionalna gospodarstva vključujejo pridobivanje snovi iz domačega okolja in fizični uvoz iz drugih gospodarstev. Izložki vključujejo izpuste snovi v domače okolje in fizični izvoz v druga gospodarstva.

V primeru 3 je prikazano, kako se uporabljajo podatki, zagotovljeni z računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu.

Računi izdatkov za varstvo okolja

V računih izdatkov za varstvo okolja so evidentirani izdatki, ki jih rezidenčne gospodarske enote namenjajo za varstvo okolja. Predstavljajo nacionalne izdatke za varstvo okolja, proizvodnjo in potrošnjo storitev varstva okolja in druge transferje za varstvo okolja.

Dejavnosti varstva okolja vključujejo varstvo zunanjega zraka in podnebja, upravljanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, zaščito in izboljšavo tal, podtalnice in površinskih voda, zmanjševanje hrupa in vibracij, varstvo biološke raznovrstnosti in pokrajine, varstvo pred sevanjem ter raziskave in razvoj na področju okolja. Z računi so količinsko opredeljena prizadevanja družbe in podjetij za izvajanje načela „onesnaževalec plača”.

V primeru 4 je ponazorjena uporaba računov izdatkov za varstvo okolja.

Računi sektorja okoljskega blaga in storitev

V računih sektorja okoljskega blaga in storitev so evidentirane informacije o proizvodnji blaga in storitev, izrecno zasnovanih in proizvedenih za namene varstva okolja ali upravljanja virov.

Z računi so predstavljeni podatki o proizvodnji okoljskih proizvodov (blaga in storitev), merjeni v denarni vrednosti, bruto dodani vrednosti in zaposlovanju, povezanih s to proizvodnjo. Podatki so razčlenjeni po gospodarskih dejavnostih in dejavnostih varstva okolja.

V primeru 5 je prikazano, kako se lahko uporabljajo podatki, zagotovljeni z računi sektorja okoljskega blaga in storitev.

Računi fizičnega pretoka energije

V računih fizičnega pretoka energije je evidentiran fizični pretok energije (izražen v terajoulih) iz okolja v gospodarstvo, znotraj gospodarstva in iz gospodarstva v okolje. Pretok je razčlenjen po gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo, potrošnjo in akumulacijo.

Predstavljajo ponudbo in porabo:

• vložkov naravne energije (kot je naravna energija iz neobnovljivih fosilnih surovin, iz neobnovljivih jedrskih snovi, energija, pridobljena z vodo, vetrom, soncem in biomaso),
• energetskih proizvodov (kot so premog, bioplin, tekoča biogoriva, električna energija, les, jedrsko gorivo, naftni proizvodi, zemeljski plin razen bioplina itd.),
• ostankov energije (kot so obnovljivi odpadki, neobnovljivi odpadki in energija, vključena v proizvode za neenergetsko rabo).

V primeru 6 je ponazorjen eden od načinov uporabe računov fizičnega pretoka energije.

Kratice in okrajšave

CO₂: ogljikov dioksid

DIMESA: direktorji sektorske in okoljske statistike in računov

ESOR: evropska strategija za okoljsko računovodstvo

ETEA: davki v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti

EU: Evropska unija

Eurostat: Statistični urad Evropske unije

EW-MFA: računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu

GD JRC: Generalni direktorat Skupno raziskovalno središče

GD CLIMA: Generalni direktorat za podnebno politiko

GD ENV: Generalni direktorat za okolje

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OZN: Organizacija Združenih narodov

Odgovori Komisije

Povzetek

I

Komisija poleg evropskih okoljsko-ekonomskih računov uporablja širok nabor podatkov in sistemov poročanja v okviru okoljskih direktiv, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik (ob uporabi smernic za boljše pravno urejanje), kot so direktivi o pticah in habitatih, okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o morski strategiji in druge. Za ocenjevanje okoljskih politik se uporabljajo ti in številni drugi viri, kot so raziskave, strokovne študije in metaštudije.

II

Dolgoročne potrebe Komisije po podatkih so opredeljene v strateških dokumentih, kot so sedmi okoljski akcijski program, strategija za biotsko raznovrstnost in drugi, preučene pa so bile tudi v okviru preverjanja ustreznosti spremljanja in poročanja (glej COM(2017) 312).

Zaporedne evropske strategije za okoljske račune so nepretrgana vizija, ki se nenehno razvija. Kadar so strateški cilji ostali enaki, se nanašajo na druge sklope računov. Zlasti v času prvih dveh strategij niso bili vzpostavljeni nobeni pravni moduli. Kot rezultat izvajanja teh prvih strategij je bil v času tretje strategije že vzpostavljen začetni sklop, v času četrte strategije pa širši sklop modulov.

III

Komisija je obvezne module evropskih okoljsko-ekonomskih računov predlagala na podlagi več meril, vključno na podlagi potreb, ki so jih izrazile njene službe, razpoložljivosti in razvitosti podatkov ter upravnega bremena za države članice.

IV

Komisija se strinja, da se koristnost podatkov poveča, če se dajo hitreje na voljo.

V

Komisija sprejema vsa priporočila.

Uvod

01

Komisija se strinja, da so evropski okoljsko-ekonomski računi pomembni za oblikovalce politik. Okoljski računi zajemajo odnos med okoljem in gospodarstvom. To je koristno in eno od glavnih področij uporabe.

Obseg revizije in revizijski pristop

10

Komisija se strinja, da je ocena evropskih okoljsko-ekonomskih računov zdaj posebej pomembna, saj se od leta 2013 izvajajo prvi trije obvezni moduli, od leta 2017 drugi trije obvezni moduli, trenutno pa se za preučujejo še novi moduli za prihodnje poročanje.

Opažanja

17

Srednje- in dolgoročne potrebe po informacijah v zvezi z evropskimi okoljsko-ekonomskimi računi so bile izražene v zaporednih evropskih strategijah za okoljske račune in prek različnih političnih pobud (npr. učinkovita raba virov, krožno gospodarstvo, energetska unija, strategija za biotsko raznovrstnost itd.), ki imajo posebne okvire za spremljanje.

21

Komisija je maja 2019 z državami članicami razpravljala o osnutku načrta za izvajanje evropske strategije za okoljske račune za obdobje 2019–2023.

22

Skupni odgovor Komisije na odstavek 22 in okvir 1:

Zaporedne evropske strategije za okoljske račune so nepretrgana vizija, ki se nenehno razvija, cilji pa se ohranijo, če je to ustrezno. Kadar so strateški cilji ostali enaki, se nanašajo na druge sklope računov. Zlasti v času prvih dveh evropskih strategij za okoljske račune niso bili vzpostavljeni nobeni pravni moduli. Kot rezultat izvajanja teh prvih strategij je bil v času tretje strategije že vzpostavljen začetni sklop, v času četrte strategije pa širši sklop modulov.

26

Komisija je module evropskih okoljsko-ekonomskih računov izbrala na podlagi več meril, vključno na podlagi potreb, ki so jih izrazile njene službe, in pričakovanih stroškov.

27

Komisija se strinja, da sta razvoj in uvedba novih modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov lahko dolgotrajna. Veliko časa je potrebnega zato, da se 1) preskusi in dokaže izvedljivost modulov ter analizirajo njihovi stroški in koristi, 2) vzpostavi trdna in stroškovno učinkovita metodologija, 3) o metodologiji razpravlja in doseže dogovor na notranji ravni ter 4) začnejo in zaključijo zakonodajni postopki, ki vključujejo Evropski parlament in Svet, po obsežnih posvetovanjih s statističnimi uradi držav članic. Ovira so tudi omejena sredstva, saj so strokovnjaki, ki morajo razviti nove module, tudi tisti, ki pripravljajo redne podatke za obstoječe module. Komisija navaja, da Evropska unija z uvedbo novih modulov utira pot evropskim okoljsko-ekonomskim računom na svetovni ravni. Mednarodni statistični standard iz leta 2012, ki je naveden v odstavku 2, dejansko temelji na evropskih izkušnjah, pridobljenih v letih pred uredbo iz leta 2011.

28

Skupni odgovor Komisije na odstavek 28 in okvir 2:

Eurostat že mnogo let zbira in objavlja podatke o gozdarskih računih. Redno prilagajanje vprašalnikov je nujno zato, da ti sledijo gospodarskim razmeram (npr. novi proizvodi, ki se pojavljajo na trgu), tehnološkemu napredku in spremembam statističnih klasifikacij in standardov.

Najpomembnejši vidik evropske strategije za okoljske račune za obdobje 2019–2023 je, da so gozdarski računi eden od sedmih modulov, ki so predlagani za morebitno vključitev v Uredbo (EU) št. 691/2011.

36

Komisija je nedavno objavila oceno 7. okoljskega akcijskega programa (glej COM(2019) 233). Kadar je bilo to ustrezno, so bili razviti kazalniki, kot so preglednica učinkovite rabe virov, ključni kazalniki za energetsko unijo, kazalniki biotske raznovrstnosti in okvir za spremljanje krožnega gospodarstva, kazalniki pa se uporabljajo tudi v postopku pregleda izvajanja okoljske politike in evropskem semestru.

42

Komisija namerava nadalje izboljšati aktualno stanje vseh modulov.

44

Za več modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov so že objavljene zgodnje ocene. V vseh primerih ni potrebno, da so zgodnje ocene manj podrobne od dejanskih podatkov.

50

Medtem ko ima Komisija na voljo vrsto razpoložljivih orodij, vključno s pravnimi ukrepi (postopek za ugotavljanje kršitev), izbira orodja, s katerimi lahko najbolje doseže zadevni cilj. Postopek za ugotavljanje kršitev in poznejši postopki pred Sodiščem Evropske unije zahtevajo veliko časa in virov, pogosto pa lahko trajajo več kot eno leto. Če je cilj, da država članica čim prej sporoči podatke, sta podpora ali medsebojni pritisk pogosto učinkovitejša, uspešnejša in sorazmernejša. Težavo je v večini primerov mogoče rešiti v enem letu.

Okvir 5 – Slabosti v dokumentaciji Eurostata

Da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme, Eurostat države članice zaprosi za pojasnila le, če so vprašanja pomembna in na njih ni mogoče odgovoriti z dokumentacijo, ki je že na voljo.

Zaključki in priporočila

56

Komisija poleg evropskih okoljsko-ekonomskih računov uporablja širok nabor podatkov in sistemov poročanja v okviru okoljskih direktiv, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje okoljskih politik (ob uporabi smernic za boljše pravno urejanje), kot so direktivi o pticah in habitatih, okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o morski strategiji in druge. Za ocenjevanje okoljskih politik se uporabljajo ti in številni drugi viri, kot so raziskave, strokovne študije in metaštudije.

57

Komisija meni, da evropska strategija za okoljske račune zagotavlja strateški okvir za evropske okoljsko-ekonomske račune, vključno s srednje- in dolgoročnimi potrebami po podatkih.

58

Komisija je maja 2019 z državami članicami razpravljala o osnutku načrta za izvajanje evropske strategije za okoljske račune za obdobje 2019–2023.

Zaporedne strategije za okoljske račune so nepretrgana vizija, ki se nenehno razvija, cilji pa se ohranijo, če je to ustrezno. Kadar so strateški cilji ostali enaki, se nanašajo na druge sklope računov. Zlasti v času prvih dveh strategij niso bili vzpostavljeni nobeni pravni moduli, v času tretje strategije je bil že vzpostavljen začetni sklop, v času četrte strategije pa širši sklop modulov.

Priporočilo 1 – Izboljšanje strateškega okvira za podatke evropskih okoljsko-ekonomskih računov

Komisija sprejema priporočilo 1(a) in bo pripravila dokument, v katerem bo določena dolgoročna strategija za evropske okoljsko-ekonomske račune.

Komisija sprejema priporočilo 1(b) in bo zbrala potrebe po podatkih za nadaljnji razvoj evropskih okoljsko-ekonomskih računov, vključno s kazalniki, potrebnimi za oblikovanje okoljskih politik.

Komisija sprejema priporočilo 1(c) in bo pripravila podroben akcijski načrt za izvajanje strategije za evropske okoljsko-ekonomske račune.

59

Komisija je module evropskih okoljsko-ekonomskih računov izbrala na podlagi več meril, vključno na podlagi potreb, ki so jih izrazile njene službe, in pričakovanih stroškov.

60

Komisija se strinja, da bi bili celovitejši pregled in predstavitev modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov ter čimprejšnja uvedba vsakega modula pozitivni in bi okrepili uporabo evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Komisija si je pripravljena prizadevati za ta cilj.

Priporočilo 2 – Izboljšanje relevantnosti modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov za oblikovanje politik

Komisija sprejema priporočilo 2(a) in bo ocenila stroške in koristi razvoja celovitega okvira za okoljsko računovodstvo, da bi se izboljšala skladnost okoljskih informacij in koristnost za oblikovanje politik v EU.

Komisija sprejema priporočilo 2(b) in bo ocenila potrebe, ki so jih izrazile ustrezne službe Komisije, ter izvedla analizo stroškov in koristi pred predlaganjem novih modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov, kar se pričakuje do leta 2023.

61

Komisija namerava nadalje izboljšati aktualno stanje vseh modulov.

62

Komisija meni, da so države članice zagotovile dovolj informacij, da bo Eurostat lahko ocenil večino vidikov kakovosti podatkov.

Priporočilo 3 – Izboljšanje pravočasnosti podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov

Komisija sprejema priporočilo 3(a) in se strinja, da bo preučila, v kolikšni meri bi se lahko postopek v dveh fazah, podoben nacionalnim računom, uporabljal za več modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

Komisija sprejema priporočilo 3(b) in bo uporabila razpoložljiva orodja za boljše zagotavljanje, da države članice informacije predložijo pravočasno.

Komisija sprejema priporočilo 3(c) in bo pripravila časovni razpored objavljanja podatkov evropskih okoljsko-ekonomskih računov.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča João Figueiredo, pri njej pa so sodelovali vodilni upravni uslužbenec Robert Markus, vodja naloge Maria Isabel Quintela ter revizorja Ioan Alexandru Ilie in Mihaela Văcărașu. Jezikovno pomoč je zagotovila Fiona Urquhart.

Od leve proti desni: Maria Isabel Quintela, João Figueiredo, Mihaela Văcărașu.

Končne opombe

¹ Dokument Directions for the EU on Environmental Indicators and Green National Accounting,COM(1994) 670.

² Uredba (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 27.5.2014, str. 113).

³ Pozneje letos bo Sodišče predvidoma objavilo posebno poročilo o emisijah toplogrednih plinov v EU.

⁴ Glej hiter pregled primera z naslovom Poročanje o trajnostnosti: pregled stanja v institucijah in agencijah EU, junij 2019.

⁵ Določena so v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

⁶ V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 točnost pomeni časovni zamik med datumom objave podatkov in datumom, ko bi se podatki morali zagotoviti.

⁷ V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 pravočasnost pomeni časovni zamik med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo.

⁸ Podatki iz računov snovnih tokov v celotnem gospodarstvu se uporabljajo za pripravo glavnih dveh kazalnikov preglednice EU o učinkoviti rabi virov, s katerima merita produktivnost virov in domača poraba materiala. Podatki iz istega modula se uporabljajo tudi za izračunavanje stopnje krožne uporabe materiala, ki je vključena v okvir za spremljanje krožnega gospodarstva.

⁹ Glej hiter pregled primera Poročanje o trajnostnosti: pregled stanja v institucijah in agencijah EU, junij 2019.

¹⁰ Račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, račune izdatkov za varstvo okolja in račune sektorja okoljskega blaga in storitev.

¹¹ Računovodstvo za naravni kapital je orodje za merjenje sprememb v zalogah naravnega kapitala na različnih ravneh in vključevanje vrednosti ekosistemskih storitev v računovodske sisteme in sisteme poročanja na ravni Unije in nacionalni ravni.

¹² Z ekosistemskimi računi se merita obseg in stanje ekosistemov ter ekosistemskih storitev, ki jih ti zagotavljajo, da se podpre sprejemanje odločitev v kontekstu trajnostnega upravljanja virov in okolja ter na drugih relevantnih področjih politike.

¹³ Tabele z vložki in izložki so matrice po proizvodih ali gospodarskih panogah, izdelane na podlagi gospodarskih in zunanjetrgovinskih podatkov. Uporabljajo se za pripravo analize gospodarskega učinka.

¹⁴ Komisija razvija integrirano večdržavno podatkovno zbirko vložkov in izložkov.

¹⁵ Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 določa statistična načela: strokovna neodvisnost, nepristranskost, objektivnost, zanesljivost, statistična zaupnost in strokovna učinkovitost.

¹⁶ Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009: „Za zagotavljanje kakovosti rezultatov se evropska statistika razvija, pripravlja in izkazuje na podlagi enotnih standardov in usklajenih metod. […] [U]porabljajo [se] naslednja merila kakovosti: ustreznost[,] natančnost[,] pravočasnost[,] točnost[,] dostopnost[,] primerljivost [in] skladnost”.

¹⁷ Osem držav članic za račune sektorja okoljskega blaga in storitev, šest za račune fizičnega pretoka energije in pet za račune izdatkov za varstvo okolja.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	3.10.2018
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	17.6.2019
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	11.9.2019
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	26.9.2019

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

PDF	ISBN 978-92-847-3526-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/11476	QJ-AB-19-013-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-3504-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/261529	QJ-AB-19-013-SL-Q

© Evropska unija, 2019

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.