Finančno okolje EU Mozaik instrumentov, v zvezi s katerim so potrebne nadaljnje poenostavitve in večja odgovornost

Povzetek

I Finančno okolje EU se je skozi desetletja spreminjalo. Osrednji del je proračun EU in instrumenti, ki so v celoti vključeni vanj, vendar finančno okolje EU zajema tudi instrumente zunaj proračuna EU. Število takšnih na novo vzpostavljenih instrumentov se je v zadnjih 15 letih močno povečalo. Vzpostavljeni so bili predvsem kot odziv na različne krize, pa tudi zaradi pravnih in praktičnih omejitev pri uporabi obstoječih instrumentov. Ker je instrumentov veliko, je bil to pravi trenutek, da Sodišče opravi obsežno analizo finančnega okolja EU.

II V kontekstu morebitne institucionalne reforme so deležniki EU učinkovitosti in transparentnosti finančnega okolja EU že namenili veliko pozornosti. Evropski parlament je finančno okolje EU opisal kot pestro paleto skladov in instrumentov poleg proračuna EU.

III Cilj revizije Sodišča je bil na podlagi analize izbranih instrumentov zagotoviti vpogled v zasnovo sedanjih ureditev ter opredeliti morebitne možnosti za poenostavitev in racionalizacijo finančnega okolja EU. Sodišče je ocenilo, ali sta veliko število in raznolikost instrumentov v finančnem okolju EU upravičena. Za namene revizije je preučilo razloge za to, da so bili nekateri instrumenti vzpostavljeni zunaj proračuna EU. Ocenilo je tudi, ali se z obstoječimi ureditvami zagotavlja ustrezen javni nadzor nad financiranjem politik EU in ali se sprejemajo ustrezni ukrepi za to, da bi bilo v obdobju 2021–2027 finančno okolje EU bolj integrirano.

IV Sodišče je zaključilo, da so sicer obstajali razlogi za vzpostavitev novih vrst instrumentov, vendar je zaradi razdrobljenega pristopa pri oblikovanju finančnega okolja EU nastal mozaik instrumentov.

V Sodišče je ugotovilo, da finančno okolje EU sestavljajo številni instrumenti z različnimi ureditvami upravljanja in viri sredstev ter različnim jamstvom za morebitne obveznosti, zaradi česar je nastal mozaik različnih komponent. Za oblikovanje teh instrumentov so v glavnem obstajali upravičeni razlogi, vendar pri večini ni bila upoštevana dobra praksa, v skladu s katero je treba vključiti jasne dokaze, da sta izbrana možnost in zasnova instrumenta najustreznejša.

VI Sodišče je ugotovilo tudi, da je EU uvedla celovito poročanje, vendar ne za vse instrumente. Sodišče nima pooblastil za revizijo nekaterih instrumentov, ki so zunaj proračuna EU. Za nekatere od teh instrumentov se ne opravljajo revizije smotrnosti poslovanja, niti za nadzor nad njimi ni pristojen Evropski parlament. Za finančno okolje EU kot celoto zato ni zagotovljena javna odgovornost.

VII Sodišče je seznanjeno z nedavnim napredkom v smeri konsolidacije več instrumentov. Vendar možnosti za poenostavitev še niso bile v celoti izkoriščene, zlasti za instrumente, s katerimi se zagotavlja finančna pomoč.

VIII Sodišče Komisiji priporoča, naj:

1. zagotovi, da vsak nov instrument, ki ga predlaga, vključuje oceno zasnove in izbranih možnosti, ter to dobro prakso deli s Svetom;
2. zbira in objavlja informacije o celotnem finančnem okolju EU;
3. predlaga vključitev sklada za modernizacijo v proračun EU;
4. predlaga integracijo in konsolidacijo obstoječih instrumentov finančne pomoči.

Uvod

Finančno okolje EU skozi čas

01 V petdesetih letih 20. stoletja so države članice ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo (Pogodba iz leta 1951¹), Evropsko gospodarsko skupnost (Pogodba EGS iz leta 1957²) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (Pogodba Euratom iz leta 1957³), ki so imele ločene pravne identitete, lastne ureditve upravljanja in ločene proračune. Na podlagi Pogodbe EGS iz leta 1957 sta bila ustanovljena tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki je ločen subjekt in deluje kot posojilni organ EGS, in Evropski razvojni sklad (ERS) z lastnim večletnim proračunom, ki je namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev in posojil nekaterim državam, ki niso članice EU.

02 Do leta 1970 so bili različni proračuni vključeni v proračun EGS, s čimer je bil oblikovan enoten proračun Skupnosti (splošni proračun), ki je zajemal upravne odhodke in odhodke iz poslovanja ter se je uporabljal predvsem za financiranje programov porabe. Velika večina proračuna EU se uporablja za financiranje programov porabe, s katerimi se upravičencem zagotavljajo nepovratna sredstva, subvencije ali druge nepovratne oblike finančne podpore. Dne 1. januarja 2021 se je iz proračuna EU financiralo 43 programov porabe.

03 Z Luksemburško pogodbo iz leta 1970⁴ so bili prispevki držav članic postopoma nadomeščeni s sistemom „lastnih sredstev“ (ki je temeljil na davku na dodano vrednost (DDV) in carinskih dajatvah). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se iz splošnega proračuna zagotavljale tudi nove vrste finančne podpore: novi instrument Skupnosti je Skupnostim omogočal zagotavljanje posojil, lastniškega kapitala in druge vračljive finančne podpore malim in srednjim podjetjem; iz splošnega proračuna so se zagotavljala posojila EIB za mikroekonomske namene v sredozemskih državah; po naftnem šoku leta 1973 so se iz splošnega proračuna Skupnosti zagotavljala jamstva za operacije najemanja in dajanja posojil zaradi finančne pomoči državam članicam v težavah (aranžma za plačilne bilance).

04 Z Bruseljsko pogodbo iz leta 1975⁵ je bil ustanovljen proračunski organ (ki ga sestavljata Svet in Evropski parlament), ki je pristojen za sprejemanje splošnega proračuna in nadzor njegovega izvrševanja, Evropsko računsko sodišče (Sodišče) pa je bilo imenovano za revizorja vseh prihodkov in odhodkov. Države članice so takrat ustanovile tudi prve decentralizirane agencije. Te opravljajo tehnične, znanstvene ali upravljavske naloge, s katerimi institucijam EU pomagajo pri zasnovi in izvajanju njenih politik. Večina decentraliziranih agencij se financira iz proračuna EU ali zaračunava pristojbine za svoje storitve, Sodišče jih revidira, nadzira pa proračunski organ. Dne 31. decembra 2021 je EU imela 35 decentraliziranih agencij.

05 Leta 1988 sta se Svet in Evropski parlament dogovorila o prvem dolgoročnem proračunu, t. i. finančni perspektivi za obdobje 1988–1992⁶, s katero je bila uvedena letna omejitev odhodkov splošnega proračuna – zgornja meja lastnih sredstev⁷ –, ki je bila izražena kot odstotek skupnega bruto nacionalnega proizvoda (BNP) držav članic (1,2 % za leto 1992).

06 V okviru finančne perspektivo za obdobje 1993–1999⁸ so se države članice dogovorile o letnih omejitvah porabe za kmetijstvo, strukturne ukrepe, notranjo politiko, zunanjo politiko, upravne odhodke in rezerve („postavke“). Dogovorile so se tudi o novem viru lastnih sredstev iz naslova BNP, ki naj bi deloval kot izravnalna postavka proračuna EU.

07 Finančna perspektiva za obdobje 2000–2006⁹ je zajemala upravno reformo, ki je pomenila nove ureditve finančnega poslovodenja, vključno z ustanovitvijo izvajalskih agencij (sedem ob koncu leta 2021), ki naj bi upravljale nekatere programe porabe v okviru neposrednega upravljanja Komisije. Poleg tega je bil bruto nacionalni proizvod (BNP) kot podlaga za izračun izravnalne postavke nadomeščen z bruto nacionalnim dohodkom (BND).

08 Z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013¹⁰ se je povečal obseg rezerv za izredne razmere (število posebnih instrumentov). Ustanovljeni so bili zlasti: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zaradi pomoči delavcem po prestrukturiranju, Solidarnostni sklad Evropske unije zaradi odzivanja na večje naravne nesreče in rezerva za nujno pomoč zaradi odzivanja na krize v državah, ki niso članice EU. EU je zaradi doseganja posebnih tehnoloških ciljev uvedla tudi prva javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude), ki jih financirajo EU in panožni ali državni partnerji.

09 Poleg tega se je zaradi finančne krize v obdobju 2008–2010 povečala uporaba instrumentov finančne pomoči. Države članice so leta 2009 ponovno aktivirale aranžma za plačilne bilance zaradi zagotavljanja posojil državam članicam zunaj euroobmočja. Države članice so leta 2010 za euroobmočje vzpostavile instrument posojil za Grčijo na osnovi usklajenih dvostranskih posojil, evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), ki se je uporabljal za zagotavljanje pomoči Irski, Portugalski in Grčiji ter je temeljil na neposrednih jamstvih držav članic euroobmočja za posojila, ter evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM) zaradi podpiranja držav EU z resnimi finančnimi težavami, ki je temeljil na posojilih z jamstvi v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Leta 2012 so države članice euroobmočja vzpostavile evropski mehanizem za stabilnost (EMS), na katerega se je z EFSM in EFSF preneslo dodeljevanje nove finančne pomoči v euroobmočju.

10 V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020¹¹ so se države članice in EU dogovorile, da bodo bolj uporabljale instrumente, zasnovane za spodbujanje pridobivanja drugih virov javnega in zasebnega financiranja. To je vključevalo ustanovitev skrbniških skladov zunaj proračuna EU, v okviru katerih so bili prispevki iz proračuna EU združeni s finančnimi sredstvi drugih donatorjev zaradi zagotavljanja zunanje pomoči določenim državam. EU je razširila tudi uporabo javnih in zasebnih partnerstev na področju raziskav in inovacij, pri čemer je nekdanje skupne tehnološke pobude nadomestila s skupnimi podjetji (osem dne 31. decembra 2021). Poleg tega se je EU odločila, da bo bolj uporabljala prispevke proračuna EU za združevanje financiranja, da bi finančnim partnerjem, kot je EIB, omogočila zagotavljanje posojil, kapitalskih naložb ali druge vračljive finančne podpore za projekte in podjetja (finančni instrumenti).

11 V navedenem obdobju so se proračunska jamstva EU uporabljala za zbiranje finančnih sredstev za vračljivo podporo naložbam, tako v EU in kot zunaj njenih meja, in sicer z mandatom EIB za zunanja posojila, ustanovljenim v letu 2014 za podporo naložbenim projektom zunaj EU, Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim leta 2015 zaradi spodbujanja dolgoročne gospodarske rasti in konkurenčnosti v EU, ter Evropskim skladom za trajnostni razvoj (EFSD), ustanovljenim leta 2016 zaradi podpore trajnostnemu razvoju v Afriki in evropskem sosedstvu. Leta 2020 so države članice in EU zaradi obravnavanja socialno-ekonomskih učinkov COVID-19 vzpostavile instrument SURE, tj. instrument za najemanje in dajanje posojil, da bi zagotovile začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, pri čemer se je za posojila državam članicam jamčilo z zgornjo mejo lastnih sredstev. Jamstva so zagotovile tudi države članice, in sicer za 25 % skupnega zneska posojil. Poleg tega je EU zunaj proračuna ustanovila tudi enotni sklad za reševanje (SRF), ki se je financiral s pristojbinami bank za namen zagotavljanja pomoči bankam v težavah.

12 EU je za sedanje obdobje (2021–2027) sprejela sveženj zakonodaje v zvezi s financami EU. Ta zajema uredbo o večletnem finančnem okviru¹² in spremljajočo sektorsko zakonodajo, s katero se urejajo programi porabe EU. ERS je bil vključen v proračun EU, s programom InvestEU pa so bili nadomeščeni sklad EFSI in centralno upravljani finančni instrumenti. Države članice so zunaj proračuna EU vzpostavile in financirale evropski mirovni instrument zaradi financiranja nekaterih stroškov, ki se nanašajo na skupno varnostno in obrambno politiko. Poleg tega so bili posebni instrumenti EU posodobljeni in razširjeni. Svet je vzpostavil še instrument NextGenerationEU, da bi se zagotovila dodatna finančna sredstva EU za porabo in naložbe v obdobju 2021–2026 zaradi odpravljanja gospodarskih posledic COVID-19. Sodišče je leta 2022 izdalo mnenji 07/2022¹³ in 08/2022¹⁴ o predlogih Komisije in Sveta za uvedbo makrofinančne pomoči plus oziroma Socialnega sklada za podnebje.

13 Sodišče v tem poročilu izraz „instrument“ uporablja za vse vrste financiranja politik EU, ki so v zakonodajnih aktih EU poimenovane „instrument“, „mehanizem“, „sklad“, „podpora“, „dotacija“ ipd. Uporablja ga tudi za posebne vrste financiranja, ki jih zagotavljajo institucije, kot sta evropski mehanizem za stabilnost in EIB. Na sliki 1 je prikazana časovnica vzpostavitve instrumentov, opisanih v prejšnjih odstavkih, in to, kako se je število instrumentov v zadnjih 15 letih pomnožilo.

Sedanje finančno okolje EU

14 V Pogodbi o delovanju EU so določena ključna načela za upravljanje proračuna¹⁵. Ta so podrobneje pojasnjena v finančni uredbi¹⁶. V okviru 1 so predstavljena proračunska načela, določena v finančni uredbi. Z novimi instrumenti se proračunska načela lahko kršijo na več načinov: z vzpostavitvijo programov porabe z medvladnim sporazumom bi bilo na primer kršeno načelo enotnosti, če bi se nekateri viri prihodkov namenili za specifične odhodke, se ne bi upoštevalo načelo univerzalnosti, zapletenost, ki nastane zaradi prekomernega širjenja instrumentov, pa je v nasprotju z načelom smotrnosti poslovanja in transparentnosti.

15 Proračun EU¹⁷ se sprejme letno. Pri tem je treba upoštevati omejitve odhodkov¹⁸, določene v uredbi o večletnem finančnem okviru, in končno zgornjo mejo sredstev, ki jih lahko EU zbere od držav članic, določeno v sklepu o virih lastnih sredstev (glej sliko 2), za sprejetje katerega sta potrebna soglasje v Svetu in odobritev držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi zahtevami.

16 Razlika med omejitvami odhodkov, določenimi v večletnem finančnem okviru, in zgornjo mejo lastnih sredstev se imenuje „manevrski prostor“. Po upoštevanju varnostne rezerve za kritje morebitnih negativnih gospodarskih gibanj se ta manevrski prostor uporabi za jamstvo finančnih obveznosti EU in morebitnih izgub (pogojne obveznosti). Da bi si bilo na trgih mogoče izposoditi potrebna sredstva za instrument NextGenerationEU, je bila v sklepu o virih lastnih sredstev določena začasna namenska dodatna zgornja meja v višini 0,6 % BND EU. Zgornja meja odhodkov iz proračuna EU v večletnem finančnem okviru (okoli 1 %) znaša zdaj okoli polovico skupne zgornje meje lastnih sredstev (2 %).

17 V tem poročilu se šteje, da je instrument vključen v proračun EU, če se v celoti financira (ali se zanj oblikujejo rezervacije) v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru in se pri njem upoštevajo metode izvrševanja proračuna, določene v finančni uredbi¹⁹. V proračun EU so v celoti vključeni naslednji instrumenti:

• programi porabe in skladi, finančni instrumenti ter agencije in drugi organi EU²⁰ (kot so skupna podjetja), ki se financirajo iz proračuna EU zaradi izvajanja politik EU,
• posebni instrumenti za odzivanje na dogodke, ki se financirajo iz proračuna EU, kot so rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR), enotni instrument za rezervo (SMI) in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG),
• zunanji namenski prejemki. S to posebno vrsto prihodkov se dodatna sredstva iz zunanjih virov usmerjajo v proračun EU za specifične odhodke. So dodatek k sprejetemu proračunu in večletnemu finančnemu okviru in jih je treba dodeliti specifični proračunski postavki. Zunanji namenski prejemki zajemajo finančne prispevke držav, ki niso članice EU, sklad za inovacije (zbiranje sredstev iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS) za inovativne nizkoogljične tehnologije) in del podpore iz instrumenta NextGenerationEU, ki ni vračljiva in se financira s posojili,
• instrumenti proračunskega jamstva, kot sta InvestEU in Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), pri katerih se unovčitve jamstva plačajo iz proračuna EU, in sicer do določene zgornje meje.

18 Instrumenti, v okviru katerih EU najema in daje posojila, in sicer ne spadajo v proračun EU (zunajproračunski), vendar se zanje jamči z zgornjo mejo lastnih sredstev, so naslednji:

• instrumenti finančne pomoči za države, ki niso članice EU, kot so makrofinančna pomoč in posojila EURATOM, pri katerih si Komisija izposoja sredstva na kapitalskih trgih in jih posoja državam upravičenkam pod enakimi pogoji (vzajemna posojila). Za ta posojila se na koncu jamči iz proračuna EU,
• finančna pomoč državam EU, kot so aranžma za plačilne bilance, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo in instrument SURE, ki prav tako delujejo kot vzajemna posojila,
• posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki se financirajo z najemanjem posojil v instrumentu NextGenerationEU.

19 Instrumenti, vzpostavljeni zunaj proračuna EU, za katere se ne jamči z zgornjo mejo lastnih sredstev, so:

• instrumenti finančne pomoči evropskega mehanizma za stabilnost, evropskega instrumenta za finančno stabilnost in instrument posojil za Grčijo, ki temeljijo na kapitalu, jamstvih ali posojilih, določenih v medvladnih pogodbah ali sporazumih,
• različni vračljivi naložbeni instrumenti skupine EIB (lastne operacije),
• drugi instrumenti, s katerimi se zagotavljajo sredstva za izvajanje politik EU:

• evropski mirovni instrument,
• enotni sklad za reševanje (ESR),
• sklad za modernizacijo za države članice, ki nameravajo razogljičiti svoja gospodarstva, in poraba držav članic za doseganje razogljičenja z uporabo prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami,
• nepovratna sredstva držav Evropskega gospodarskega prostora, Norveške in Švice za države članice EU, katerih cilj je zmanjšati socialne in ekonomske razlike v Evropskem gospodarskem prostoru in EU.

20 Sedanje finančno okolje EU, ki se je razvijalo skozi več desetletij, je Evropski parlament opisal kot pestro paleto skladov in instrumentov poleg proračuna EU. Na sliki 3 je pregled finančnega okolja EU dne 1. januarja 2021. V Prilogi I so finančne informacije o instrumentih, zajetih v analizi Sodišča, zlasti o njihovi velikosti/zmogljivosti.

Obseg revizije in revizijski pristop

21 V kontekstu morebitne institucionalne reforme so deležniki EU veliko pozornosti namenili učinkovitosti in transparentnosti finančnega okolja EU²¹. Cilj revizije Sodišča je zagotoviti vpogled v zasnovo sedanjih ureditev ter opredeliti morebitne možnosti za poenostavitev in racionalizacijo finančnega okolja EU.

22 Sodišče je preučilo, ali je bilo finančno okolje EU vzpostavljeno dosledno. Ocenilo je zlasti, ali:

• so obstajali legitimni razlogi za to, da se instrumenti, ko so bili vzpostavljeni, niso v celoti vključili v proračun EU,
• so bile sprejete ustrezne določbe zaradi zagotavljanja javne odgovornosti za finančno okolje EU, kar zadeva ureditve poročanja, revidiranja in javnega nadzora,
• so bili sprejeti ustrezni ukrepi za to, da bi se finančno okolje EU sčasoma bolje integriralo.

23 V tem poročilu so zajeti instrumenti, ki so večinoma zunaj proračuna EU in so v obdobju 2021–2027 na voljo za začetek novih operacij ali s katerimi se še ustvarjajo znatna sredstva ali potencialne obveznosti (pogojne obveznosti) za EU ali države članice (glej seznam v Prilogi I). Sodišče ni analiziralo instrumentov, ki so v celoti vključeni v proračun EU in s katerimi se ne ustvarjajo pogojne obveznosti, ali tistih, ki večinoma ne temeljijo na zunanjih namenskih prejemkih, in sicer so to programi porabe in agencije ali drugi organi, ki se financirajo iz proračuna EU. Poleg tega analiza Sodišča ni zajemala nepovratnih sredstev in prispevkov držav nečlanic EU v proračun EU²² ter prihodkov držav članic iz sistema trgovanja z emisijami, saj te države članice porabijo neposredno.

24 Za to oceno je Sodišče kot merilo uporabilo proračunska načela in pravila, določena v Pogodbah, sklepu o virih lastnih sredstev in finančni uredbi. Kot referenčna merila je uporabilo mednarodne standarde, najboljše prakse in priporočila o dobrem proračunskem upravljanju in javnofinančnem poslovodenju (npr. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj²³, Mednarodni denarni sklad²⁴ ter javnofinančni odhodki in finančna odgovornost²⁵).

25 Sodišče je pregledalo predloge za različne instrumente in pravne akte, na podlagi katerih so vzpostavljeni, ter opravilo razgovore z uradniki služb Komisije, ki so pristojne za pripravo predlogov o različnih instrumentih ali za njihovo upravljanje. Zbralo je tudi informacije pri Evropskem parlamentu, Svetu, evropskem mehanizmu za stabilnost in skupini EIB, da bi lahko bolje razumelo vlogo različnih deležnikov v finančnem okolju EU. Poleg tega se je Sodišče o svoji analizi in predhodnih revizijskih zaključkih posvetovalo tudi s številnimi strokovnjaki za javne finance EU.

Opažanja

Finančno okolje EU v letu 2021 je sestavljanka različnih komponent

26 Kot je prikazano na sliki 3, je finančno okolje EU sestavljeno iz velikega števila različnih komponent. Da bi Sodišče lahko ocenilo razloge za množičnost in raznolikost instrumentov, ki niso v celoti vključeni v proračun EU (glej Prilogo I), so v spodnjih odstavkih preučeni razlogi za njihovo vzpostavitev, z njimi povezane ureditve upravljanja in viri financiranja.

Upravičeni razlogi za oblikovanje novih instrumentov, vendar za številne niso bile opravljene ustrezne predhodne ocene

Za oblikovanje večine instrumentov so obstajali upravičeni razlogi

27 V skladu s proračunskimi načeli, določenimi v finančni uredbi²⁶, zlasti z načelom enotnosti, morajo biti v proračunu načrtovani in odobreni vsi prihodki in odhodki, ki so potrebni za EU. Vzpostavitev instrumentov zunaj proračunskega postopka mora biti upravičena in ustrezno utemeljena²⁷. Sodišče je analiziralo, ali je obstajal upravičen razlog za izbiro določene vrste instrumenta in, kadar je bilo to relevantno, za to, da je bil nek instrument vzpostavljen zunaj proračuna EU.

28 Sodišče je ugotovilo, da so bile v večini primerov pravne, politične ali gospodarske okoliščine ob vzpostavitvi posameznega instrumenta tiste, ki so narekovale njihov zunajproračunski vidik. Instrumente, ki temeljijo na najemanju in dajanju posojil in s katerimi se zagotavlja finančna pomoč (glej sliko 3), je bilo treba vzpostaviti zunaj proračuna EU, saj v njem ni mogoče pridobivati posojil. Ti instrumenti so bili večinoma vzpostavljeni zaradi odzivanja na krize. Instrument posojil za Grčijo je pomenil politično možnost za hiter odziv na takojšnje potrebe po financiranju Grčije. Evropski instrument za finančno stabilnost je bil začasna rešitev za reševanje krize državnega dolga leta 2010, nasledil pa ga je evropski mehanizem za stabilnost. Zaradi razlik med državami članicami euroobmočja in državami članicami zunaj euroobmočja so bili ti trije instrumenti oblikovani izven zgornje meje lastnih sredstev.

29 Tudi aranžma za plačilne bilance je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzpostavljen zaradi odzivanja na krize in zagotavljanja podpore državam članicam, ki so imele težave s plačilno bilanco. Podobno je bila vzpostavljena makrofinančna pomoč, in sicer zaradi zagotavljanja finančne pomoči državam, ki niso članice EU. Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo je bil vzpostavljen istočasno in z enakimi cilji kot evropski instrument za finančno stabilnost, vendar ga je bilo mogoče zajeti v jamstvo v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Instrumenta SURE in NextGenerationEU sta bila odziv EU na gospodarske in družbene posledice pandemije COVID-19.

30 Ostali instrumenti so bili oblikovani znotraj proračuna, da bi se s proračunskimi sredstvi EU privabljala druga sredstva, in sicer z zagotavljanjem jamstev iz proračuna EU. Vzpostavljeni so bili tako, da bi se proračunska sredstva EU uporabila za zagotavljanje vračljive podpore in mobilizacijo sredstev, potrebnih za financiranje ukrepov EU, iz finančnih institucij. Ta vrsta podpore je širša od nepovratne podpore, ki se običajno zagotavlja iz proračuna EU. Uporablja se za gospodarske spodbude v odziv na krize, in sicer z odpravljanjem ugotovljenih naložbenih vrzeli. InvestEU in EFSD+ sta instrumenta, ki sta bila vzpostavljena za ta namen.

31 Vzpostavitev evropskega mirovnega instrumenta zunaj proračuna EU je bila upravičena zaradi pravnih omejitev, ki izhajajo iz člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerem je določeno, da se iz proračuna EU ne smejo financirati odhodki iz poslovanja, ki so vojaškega ali obrambnega pomena. Zaradi zunajproračunske narave evropskega mirovnega instrumenta, državam članicam ni treba upoštevati te omejitve.

32 Enotni sklad za reševanje je ureditev za financiranje reševanja bank. Je eden od predlaganih ukrepov za okrepitev evropskega bančnega sektorja in preprečevanje učinkov prelivanja, ki bi se lahko pojavili, če bi se katera od bank v prihodnosti znašla v težavah, kar bi lahko negativno vplivalo na deponente in davkoplačevalce. Enotni sklad za reševanje se v celoti financira iz prispevkov bank euroobmočja (združevanje sredstev), kar pomeni, da je ta instrument vzpostavljen zunaj proračuna EU.

33 Sklad za modernizacijo in sklad za inovacije se financirata s prihodki iz sistema trgovanja z emisijami (ETS). Sklada imata različni zasnovi, ki sta bili določeni v direktivi o ETS²⁸ (glej okvir 4). Iz obeh skladov se sicer zagotavlja nepovratna podpora (podobno kot iz proračuna EU), vendar je njuna vzpostavitev pomenila, da se politike EU lahko financirajo z združevanjem sredstev, ki bi jih sicer uporabile izključno države članice. Poleg tega ta sredstva dopolnjujejo proračun EU in zgornjo mejo večletnega finančnega okvira (1 % BND EU), zato se lahko uporabijo za zagotavljanje nepovratne podpore, s katero se te meje presegajo.

Za večino ocenjenih instrumentov ni jasnih dokazov, da je bila izbrana najučinkovitejša možnost

34 Ustrezno predhodno vrednotenje je pomembno, da se upraviči vzpostavitev instrumenta in oceni njegova potencialna učinkovitost. V EU ima pri tem ključno vlogo ocena učinka, ki je v okviru za boljše pravno urejanje predvidena za pobude Komisije, ki bodo verjetno imele znatne gospodarske, okoljske ali socialne učinke²⁹. V okviru za boljše pravno urejanje so predvideni primeri, kadar ocene učinka ni mogoče izvesti ali jo je treba skrajšati ali poenostaviti. To na primer velja v primeru politične nujnosti.

35 Sodišče je ugotovilo, da je bila v večini primerov vzpostavitev instrumentov sicer upravičena (glej odstavke 27 do 32), vendar izbrana zasnova zanje (vključno z zunajproračunskimi značilnostmi instrumentov) ni bila podprta z ocenami učinka ali podobnimi predhodnimi vrednotenji (od 16 instrumentov, ki jih je analiziralo Sodišče, jih 10 ni bilo podprtih z ocenami učinka). Pri instrumentih, za katere se jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev, je Komisija to utemeljila s tem, da so bili posamezni predlogi za oblikovanje instrumentov (tj. NextGenerationEU, SURE in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo) nujni. V drugih primerih Sodišče meni, da bi bila taka analiza koristna, čeprav se ocena učinka ni formalno zahtevala, kadar zadevni instrument ni bil pobuda Komisije (tj. evropski mirovni instrument, evropski mehanizem za stabilnost, evropski instrument za finančno stabilnost in instrument posojil za Grčijo) ali je bil vzpostavljen preden je začela veljati zahteva o oceni učinka (tj. aranžma za plačilne bilance, posojila EURATOM in makrofinančna pomoč).

36 Ker ni bilo ustreznih ocen učinka ali drugih podobnih vrednotenj, tudi ni mogoče utemeljiti, da je bila vzpostavitev zunajproračunskega instrumenta boljša od uporabe proračuna EU, in dokazati, da je bil predlagani instrument najučinkovitejša izbira (analiza stroškov in koristi).

Večina instrumentov, ki jih je analiziralo Sodišče, je imela samoderogacijsko klavzulo ali klavzulo ponovnega pregleda

37 Pri pripravi novega instrumenta je vključitev samoderogacijske klavzule dobra praksa, s katero se dolgoročno prepreči, da bi se uporabljali nepotrebni ali odvečni instrumenti³⁰. Večina analiziranih instrumentov je vsebovala samoderogacijsko klavzulo, s katero je določeno trajanje instrumenta, ali redno klavzulo o pregledu, s katero se zahteva, da se razlogi za ohranitev instrumenta ponovno pregledajo. Pri svoji analizi je Sodišče ugotovilo, da so se te klavzule izvrševale, kakor je bilo določeno v zakonodajnih aktih. Izjema od te prakse je instrument za posojila EURATOM, ki takih klavzul ne vsebuje (glej okvir 2).

Raznolike ureditve upravljanja, viri financiranja in pogojne obveznosti

38 Instrumenti naj bi bili kar se da usklajeni, kolikor je to pač mogoče glede na njihove specifične značilnosti. Z vzpostavitvijo skupnega okvira, v katerem so določena splošna pravila za oblikovanje in uskladitev ureditev upravljanja, se lahko zagotovi večja transparentnost, enostavnost in uspešnost delovanja instrumentov³¹.

Ureditve upravljanja se zelo razlikujejo

39 Sodišče je želelo oceniti raven skladnosti instrumentov v finančnem okolju EU, zato je preučilo različne ureditve upravljanja, in sicer tako, da je preverilo temeljne zakonodajne akte in primerjalo postopke odločanja pri podobnih instrumentih. Analiziralo je tudi implikacije različnih ureditev upravljanja.

40 Različni instrumenti, ki jih je Sodišče analiziralo, temeljijo na različnih temeljnih aktih. Ti obsegajo od pogodb, ki jih sklene specifična skupina držav članic (npr. evropski mehanizem za stabilnost, za katerega so pogodbo podpisale države članice euroobmočja), pa vse do uredb Sveta (kot npr. za instrument SURE). Za makrofinančno pomoč (glej odstavek 83) ni okvirne uredbe, zato se odločitve o odobritvi posojil in ustreznih pogojih sprejemajo za vsak primer posebej. Ker ni skupnega okvira za oblikovanje novih instrumentov, so ureditve upravljanja preveč raznolike.

41 Omenjene razlike v ureditvah upravljanja je v določeni meri mogoče pojasniti s tem, da imajo instrumenti različne značilnosti, vendar je Sodišče ugotovilo, da se v finančnem okolju EU tudi za podobne instrumente uporabljajo različne ureditve upravljanja. Na primer, upravljanje instrumentov finančne pomoči se razlikuje od instrumenta do instrumenta (glej okvir 3).

42 V enem primeru posebna ureditev upravljanja vpliva na zadolženost države članice. Evropski instrument za finančno stabilnost je zasebna družba, za katero se uporablja luksemburško pravo, in se za merila, ki se uporabljajo za nacionalne račune, ne šteje za mednarodno organizacijo. Zato je treba zneske, ki si jih Evropski instrument za finančno stabilnost izposodi, knjižiti kot javni dolg držav članic, ki jamčijo za njegov kapital³³. To pomeni, da se posojila, pridobljena na trgih, prikažejo kot dolg v nacionalnih računih držav članic. Enako pa ne velja za podobne instrumente, kot je evropski mehanizem za stabilnost, ali za tiste, za katere se jamči v okviru zgornje mejo lastnih sredstev (evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, aranžma za plačilne bilance, makrofinančna pomoč, posojila EURATOM in instrument SURE), saj mednarodne organizacije ne sestavljajo nacionalnih računov.

43 Druga dva primera sta sklad za inovacije in sklad za modernizacijo, ki sta bila vzpostavljena nedavno in imata podobne vire financiranja, vrsto podpore in cilje (glej okvir 4). Oba sklada sta sicer shemi nepovratne podpore, vendar imata prav tako različne ureditve upravljanja: glavne odločitve o skladu za inovacije sprejema Komisija, odločitve o skladu za modernizacijo pa naložbeni odbor, ki ga sestavljajo zlasti predstavniki upravičenih držav članic.

Raznoliki viri financiranja

44 Sodišče je želelo oceniti raven skladnosti finančnega okolja EU, zato je preučilo izvor sredstev, ki se uporabljajo v instrumentih, in jih glede na vir razvrstilo v skupine.

45 Sodišče je ugotovilo, da se za evropski mehanizem za stabilnost, evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, aranžma za plačilne bilance, makrofinančno pomoč, posojila EURATOM, NextGenerationEU, instrument SURE in lastne operacije EIB sredstva pridobivajo z najemanjem posojil na finančnih trgih. Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpirata instrumenta InvestEU in Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, izberejo in ocenijo izvajalski partnerji za financiranje (čeprav se zanje uporablja proračunsko jamstvo, ki ga odobri EU in za katerega se rezervacije delno oblikujejo iz proračuna EU). Sklad za modernizacijo in sklad za inovacije se financirata s prihodki iz prodaje pravic iz EU ETS na dražbi. Enotni sklad za reševanje financirajo finančne institucije, ki so del bančne unije, instrument posojil za Grčijo pa je sestavljen iz neposrednih posojil držav članic euroobmočja Grčiji. Evropski mirovni instrument se financira z neposrednimi prispevki držav članic. Na sliki 4 so prikazani različni viri financiranja za instrumente, ki jih je analiziralo Sodišče.

Različna kritja za pogojne obveznosti

46 Z uspešnim upravljanjem sredstev in obveznosti se zagotavlja, da so javne naložbe stroškovno učinkovite, da se sredstva knjižijo in upravljajo, da se ugotovijo fiskalna tveganja ter da se dolgovi in jamstva skrbno načrtujejo, odobrijo in spremljajo³⁴. To zajema tudi potencialne obveznosti, ki se lahko pojavijo v prihodnosti (pogojne obveznosti), in to, kako se zagotovijo sredstva za njihovo kritje.

47 Z instrumenti, ki zajemajo izposojanje na finančnih trgih (glej odstavek 45), se ustvarjajo pogojne obveznosti za EU in države članice. Kritja za te obveznosti so različna in so odvisna od instrumenta. Kritje je lahko proračunsko jamstvo (glej Prilogo II), pri katerem se uporabi manevrski prostor do zgornje meje lastnih sredstev (glej sliko 2), izjemno povišanje zgornje meje lastnih sredstev ali vplačani kapital in dodatna jamstva držav članic. Na sliki 5 je prikazano, kako se zagotavlja kritje za pogojne obveznosti.

48 Pri posojilih za instrumente, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev in se financirajo na trgih (evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost), je delež zneskov vplačani kapital, dodatna jamstva v podporo operacijam najemanja posojil pa zagotavljajo države članice. V primeru evropskega instrumenta za finančno stabilnost se z jamstvi krije 165 % izposojenih zneskov. Takšno presežno jamstvo se je zahtevalo zaradi zagotavljanja najvišje bonitete za instrumente financiranja, ki se izdajo s tem instrumentom. Zaradi podobnih razlogov znaša tudi kapital evropskega mehanizma za stabilnost 704,8 milijarde EUR (od tega zneska je 80,5 milijarde EUR sredstev vplačanega kapitala, preostanek pa je kapital na vpoklic), čeprav je njegova posojilna zmogljivost 500 milijard EUR. Po pristopu Hrvaške k evropskemu mehanizmu za stabilnost leta 2023 bo odobreni kapital tega mehanizma znašal 708,5 milijarde EUR.

49 Za instrumente s proračunskimi jamstvi (InvestEU in EFSD+) se oblikujejo delne rezervacije. Namenjene so kritju neto pričakovanih kreditnih izgub in vzpostavitvi ustrezne varnostne rezerve. Ker se končno kritje v primeru neizpolnjevanje obveznosti v zvezi s temi instrumenti zagotavlja iz proračuna EU (v okviru zgornje meje večletnega finančnega okvira), je cilj rezervacij zaščititi proračun EU pred morebitnim takim neizpolnjevanjem obveznosti. Podobno se tudi za posojila državam nečlanicam EU, ki se zagotavljajo iz instrumenta Euratoma ali makrofinančne pomoči, oblikujejo delne rezervacije, končno kritje pa se zagotavlja iz proračuna EU. Zneski rezervacij za proračunska jamstva in posojila državam nečlanicam EU se upravljajo v skupnem skladu za rezervacije (glej Prilogo II).

50 Pri posojilih za instrumente, s katerimi se zagotavlja podpora državam članicam (aranžma za plačilne bilance in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo) in za katere se jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev, se neposredno uporablja „manevrski prostor“ (glej odstavek 15) kot implicitno jamstvo za trge, da bodo sredstva vrnjena, če posojilojemalec ne bo izpolnil obveznosti. Zato je treba zadevne zneske skrbno spremljati, da se zagotovi, da se manevrski prostor ohranja na ravni, ki ne vpliva negativno na zmožnost, da se uporabijo zneski, potrebni za proračun EU. Podobno se lahko pri instrumentu SURE uporabi manevrski prostor do zgornje meje lastnih sredstev. Poleg tega so bile vse države članice pozvane, naj zagotovijo dodatno jamstvo v skupni višini 25 milijard EUR (25 % posojilne zmogljivosti instrumenta SURE).

51 V zvezi s tem obstajajo pomembne razlike. Pri aranžmaju za plačilne bilance in instrumentu SURE za vse zneske, ki so bili posojeni upravičenim državam članicam, jamčijo vse države članice, in sicer z manevrskim prostorom do zgornje meje lastnih sredstev. Drugače je pri evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo, saj je v uredbi o vzpostavitvi tega instrumenta³⁵ določeno, da se, – kadar se finančna pomoč dodeli državi članici euroobmočja –, državam članicam, ki niso del euroobmočja, v celoti povrnejo vse obveznosti, ki lahko nastanejo, kadar neka država članica prejemnica finančne pomoči ne odplača³⁶.

52 Zaradi tega so države članice različno obravnavane, za kar pa Sodišče ni našlo utemeljitve. Države članice euroobmočja jamčijo za vso pomoč državam članicam zunaj euroobmočja (v aranžmaju za plačilne bilance), države članice zunaj euroobmočja pa ne jamčijo za pomoč državam članicam euroobmočja (iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo).

53 Z instrumentom NextGenerationEU je bila uvedena nova oblika zagotavljanja jamstev pri različnih načinih pridobivanja finančnih sredstev na trgih. Zaradi začasnega zvišanja zgornje meje lastnih sredstev za 0,6 % je bilo sredstva na trgih mogoče pridobiti na podlagi diverzificirane strategije financiranja.

V finančnem okolju EU je javna odgovornost le delna

EU je uvedla celovito poročanje, vendar ne za vse instrumente

54 Za vse instrumente je treba pripraviti letna računovodska poročila, in sicer celovito in pravočasno, zaradi podpore pri odločanju in ustreznega nadzora. Spremljati jih mora ustrezen pregled finančnega okolja EU kot celote³⁷.

Komisija pripravi več poročil, vendar v nobenem od njih ni pregleda vseh instrumentov finančnega okolja EU

55 Komisija v skladu s finančno uredbo pripravi celovit sklop računovodskih poročil in poročil o odgovornosti³⁸, vključno z zaključnim računom EU. Zaključni račun EU vsebuje informacije o instrumentih, za katere se jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Tudi druga poročila, ki se zahtevajo v skladu s finančno uredbo, vsebujejo dodatne informacije o teh instrumentih (npr. poročilo o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in pogojnih obveznostih³⁹ ali 13 delovnih dokumentov, ki so priloženi proračunu EU za leto 2022). V teh dokumentih so sicer podrobno predstavljeni specifični vidiki, vendar ne vsebujejo pregleda vseh instrumentov finančnega okolja EU. Instrumenti, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev, v teh dokumentih niso zajeti, namreč enotni sklad za reševanje, evropski mirovni instrument, sklad za modernizacijo, evropski mehanizem za stabilnost, evropski instrument za finančno stabilnost in instrument posojil za Grčijo.

56 Komisija je leta 2021 prvič⁴⁰ pripravila poročilo o transparentnosti proračuna, in sicer na podlagi medinstitucionalnega sporazuma med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom v okviru večletnega finančnega okvira⁴¹. Poročilo vsebuje informacije o nekaterih instrumentih, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev (npr. evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost). Te informacije dajejo splošen pregled instrumentov, ki so združeni po vrstah, dodane pa so tudi povezave do virov dodatnih informacij o posameznem instrumentu. Sodišče ugotavlja, da v poročilu niso zajeti enotni sklad za reševanje, instrument posojil za Grčijo in lastne operacije EIB. Ko se je to poročilo pripravljalo, Evropski mirovni instrument in sklad za modernizacijo še nista delovala.

57 Sodišče je ugotovilo, da imajo instrumenti, ki niso navedeni v zaključnem računu EU, na splošno redno računovodsko poročanje, kot se zahteva s posebno zakonodajo, ki se uporablja za vsakega od njih. Izjemi sta evropski mirovni instrument, za katerega v pravni podlagi ni izrecno predvideno poročanje širši javnosti ali Evropskemu parlamentu (redno računovodsko poročilo se pošlje samo Svetu), in instrument posojil za Grčijo, za katerega Komisija pripravlja četrtletna poročila o zneskih, ki jih dolguje Grčija, in terjatvah držav članic. Ta poročila se zahtevajo na podlagi sporazuma med posojilodajalkami in se pošljejo posojilojemalki in posojilodajalkam zaradi izračunavanja obresti, vendar niso javno dostopna.

Za instrumente, za katere Sodišče nima pristojnosti za revidiranje, se ne izvaja revizija smotrnosti poslovanja

58 V skladu z mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije (tj. standardi INTOSAI) se zahteva, da vse javne finančne operacije, ne glede na to, ali in kako so evidentirane v nacionalnih proračunih, revidirajo vrhovne revizijske institucije⁴². Zanesljiva in obsežna zunanja revizija je nujna za zagotavljanje polne odgovornosti in transparentnosti⁴³. V skladu s Pogodbami je zunanji revizor EU Sodišče⁴⁴. Na sliki 6 so prikazani instrumenti, za katere ima Sodišče pristojnost za revidiranje, in tisti, za katere te pristojnosti nima.

59 Sodišče ima pristojnost za revidiranje za večino instrumentov, ki jih je analiziralo za to poročilo. V Prilogi III so povzete ureditve zunanjega revidiranja za tiste instrumente, za katere Sodišče nima pristojnosti za revidiranje. Računovodski izkazi evropskega mehanizma za stabilnost, evropskega instrumenta za finančno stabilnost in EIB morajo vključevati mnenje zasebnega zunanjega revizorja, ki se pripravi v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Evropski mirovni instrument in sklad za modernizacijo sta bila vzpostavljena šele pred kratkim, zato javni zunanji revizorji še niso pripravili revizijskega poročila. Vendar je v ureditvi predvideno, da se računovodski izkazi revidirajo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Za instrument posojil za Grčijo imajo pristojnost za revidiranje vrhovne revizijske institucije držav članic posojilodajalk.

60 Sodišče je v preteklosti že poudarilo, kako pomembno je, da je pristojno za revidiranje⁴⁵, in se zavzelo za to, da bi bilo treba za vse vrste financiranja politik EU določiti pooblastila za izvrševanje javne revizije in da je treba Sodišče imenovati za revizorja vseh organov, ustanovljenih s sporazumi zunaj pravnega reda EU zaradi izvajanja njenih politik. To zajema tudi evropski mehanizem za stabilnost in operacije EIB, ki niso povezane s proračunom EU, Sodišče pa nadalje ugotavlja, da bo v nekaterih primerih za vzpostavitev mandata za javno revizijo morda potrebna sprememba zakonodaje⁴⁶. Sodišče je v Mnenju 02/18⁴⁷ priporočilo, da bi evropski mehanizem za stabilnost Sodišču lahko podelil pooblastila, da opravi revizijo smotrnosti poslovanja, za katero je to ugotovilo, da se ne izvaja. Evropski mehanizem za stabilnost je v svojem odgovoru na mnenje Sodišča navedel, da so njegove sedanje ureditve za revidiranje v skladu z najboljšo prakso za mednarodne finančne institucije. Poleg tega je odbor revizorjev evropskega mehanizma za stabilnost opomnil na to, da morajo vprašanje, ali bi lahko bile v prihodnosti ustrezne druge ureditve za revidiranje in zagotavljanje odgovornosti, oceniti podpisnice pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

61 Podobno je tudi Evropski parlament pozval k večjemu sodelovanju Sodišča pri reviziji teh instrumentov. Svet je na primer pozval, naj spremeni člen 12 Protokola 5, priloženega PEU in PDEU, tako da bi Sodišče imelo vlogo pri reviziji osnovnega kapitala EIB⁴⁸. Drug tak primer je resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Komisije za Evropski denarni sklad⁴⁹, v kateri je bilo navedeno, da bi bilo treba v primerih, v katerih so vključena proračunska sredstva EU, Sodišče šteti za neodvisnega zunanjega revizorja ter mu dodeliti jasno in uradno vlogo v postopku razrešnice⁵⁰.

Evropski parlament nima demokratičnega nadzora nad instrumenti, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev

62 Javni nadzor je bistvenega pomena pri oblikovanje novih instrumentov in nadzor nad njihovim izvajanjem, da se zagotovi, da so ti legitimni, upravičeni in da se zanje prevzema odgovornost⁵¹. To naj bi veljalo za vse instrumente, za katere se uporabljajo javna sredstva, tudi če so zunaj proračunskega okvira.

63 Sodišče je ugotovilo, da ima Evropski parlament za instrumente, za katere se jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev, splošno pristojnost za nadzor (glej sliko 7). Nad nekaterimi od teh instrumentov ima omejen nadzor, kar pomeni, da sicer ni odgovoren za formalni postopek razrešnice, vendar je obveščen o ključnih odločitvah. Za instrumente, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev (lastne operacije EIB, instrument posojil za Grčijo, evropski mehanizem za stabilnost, evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mirovni instrument in sklad za modernizacijo), Evropski parlament nima formalnih pristojnosti za nadzor, demokratični nadzor pa lahko izvajajo le nacionalni parlamenti. Vendar zaradi tega pride do pomanjkanja nadzora, saj se lahko narava ali stopnja javnega nadzora – in s tem odgovornost – razlikuje glede na vrsto uporabljenega finančnega instrumenta.

64 Ureditve glede odgovornosti so v veliki meri odvisne od ureditev v zvezi z odločanjem pri vzpostavitvi novega instrumenta. Pri oblikovanju nekaterih instrumentov, ki so bili vzpostavljeni z medvladnimi sporazumi in ne s pravnim aktom EU (evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost in instrument posojil za Grčijo), ni bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim parlamentom.

65 Poleg tega se v skladu s Pogodbama ne zahteva, da bi moral Evropski parlament sodelovati pri vzpostavitvi instrumentov, povezanih z izrednimi razmerami (evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, SURE in NextGenerationEU)⁵². To je bilo priznano in do neke mere obravnavano v skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije iz leta 2020⁵³, v kateri so se vse tri institucije dogovorile o postopku proračunskega nadzora med Evropskim parlamentom in Svetom z dejavno pomočjo Komisije in zanj tudi vzpostavile ureditve. Ta postopek je treba uporabiti, kadar Komisija predloži predlog za nov instrument, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun EU. Na njegovi podlagi naj bi Evropski parlament in Svet opravila konstruktiven dialog, da bi dosegla skupno razumevanje proračunskih posledic predvidenega pravnega akta.

66 S tem sporazumom se je nadzor, ki ga ima Evropski parlament pri vzpostavitvi novih instrumentov, izboljšal. Vendar ta nadzor, kot je pojasnjeno zgoraj, temelji le na skupni izjavi in ne zajema instrumentov, ki so vzpostavljeni zunaj proračuna EU in nanj ne vplivajo.

Možnosti za poenostavitev finančnega okolja EU niso bile v celoti izkoriščene

67 Proračun EU bi moral biti uravnoteženo fleksibilen, da se zmanjša potreba po vzpostavljanju instrumentov zunaj njega, in dobra praksa je, da se redno ocenjuje možnost konsolidacije obstoječih instrumentov⁵⁴. Sodišče v tem oddelku podrobneje opiše spremembe v finančnem okolju EU, uvedene z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. Opredeli tudi področja, na katerih bi bila po njegovem mnenju možna nadaljnja konsolidacija.

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027: pri racionalizaciji finančnega okolja EU je bil dosežen dober napredek

Večja fleksibilnost proračuna EU in uporaba zunanjih namenskih prejemkov

68 Sodišče je želelo ugotoviti, ali obstaja ustrezno ravnovesje med predvidljivostjo in fleksibilnostjo, zato je preučilo obstoječe ureditve fleksibilnosti proračuna EU. S temi ureditvami se kompenzirajo omejitve, ki izhajajo iz zgornje meje večletnega finančnega okvira, saj je v skladu z njimi znotraj obstoječih meja mogoče določiti rezervo za izpolnitev specifičnih in nepredvidljivih potreb (glej Prilogo IV).

69 Ureditev fleksibilnosti je v sedanjem večletnem finančnem okviru večja po obsegu in zmogljivostih, ki lahko znašata do 21 milijard EUR⁵⁵. Zaradi uporabe teh ureditev je proračun EU fleksibilnejši in z njim se je mogoče odzvati na krize, ne da bi bilo treba vzpostaviti namenske instrumente.

70 Alternativni način za to, kako se izogniti ustvarjanju novih nepovratnih instrumentov zunaj proračuna EU, je uporaba zunanjih namenskih prejemkov. Prednost takšnih prihodkov je to, da se z njimi zagotavljajo dodatna sredstva za ukrepe EU, ki jih Komisija izvaja v skladu s finančnimi pravili EU. Čeprav je uporaba zunanjih namenskih prejemkov boljša kot vzpostavitev instrumentov zunaj proračuna, lahko prvi bistveno spremenijo proračun, saj se dodajo zneskom, o katerih se je proračunski organ dogovoril v okviru letnih pogajanj o proračunu. Prav tako se tako ne upošteva proračunskega načela univerzalnosti, v skladu s katerim morajo skupni prihodki pokrivati vsa plačila, in sicer brez namenskega kritja odhodkov⁵⁶.

71 Za zunanje namenske prejemke se ne uporablja običajni proračunski postopek, saj taki prejemki niso zajeti v odobreni proračun. Vendar sta tako vir kot namembnost teh sredstev določena, in sicer v posebnih pravnih aktih, kot so uredba o instrumentu NextGenerationEU in temeljni akti, s katerimi se vzpostavijo programi odhodkov, ki so do teh sredstev upravičeni. Zunanji namenski prejemki zaradi svoje posebne narave niso zajeti v odhodkovne razdelke večletnega finančnega okvira⁵⁷, proračunski organ pa se o zadevnih zneskih ne pogaja letno v okviru letnega proračunskega postopka. Komisija kljub temu vsako leto pripravi podrobne ocene namenskih prejemkov⁵⁸.

72 V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 se bodo zunanji namenski prejemki znatno povečali. Namenski prejemki, ki so bili izvršeni v letu 2020, so znašali 7,4 milijarde EUR v prevzetih obveznostih in 9,7 milijarde EUR v plačilih. Glede na mesečna poročila Komisije o dodatnih odobritvah se je znesek v letu 2021 strmo povečal na 154 milijard EUR v prevzetih obveznostih in 62,3 milijarde EUR v plačilih. To povečanje je večinoma posledica instrumenta NextGenerationEU, ki je bil vzpostavljen za financiranje gospodarskega okrevanja EU po pandemiji. Ustanovitev sklada za inovacije⁵⁹ in njegova konsolidacija v proračun EU sta prav tako primer zunanjih namenskih prejemkov (glej okvir 4).

Konsolidacija instrumentov in posledice krize zaradi COVID-19

73 Zaradi zagotovitve, da so proračunski instrumenti, vzpostavljeni zunaj proračuna EU, še vedno upravičeni, je dobra praksa, da se oceni, ali bi bilo take instrumente zaradi poenostavitve splošnega finančnega okolja EU mogoče konsolidirati⁶⁰ (glej sliko 3).

74 Z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 se je finančno okolje EU zelo spremenilo. Po eni strani je bilo več instrumentov konsolidiranih, po drugi pa so bili zaradi odziva na krizo zaradi COVID-19 potrebni novi.

75 Kar zadeva instrumente, ki se nanašajo na notranje politike EU, so bili v skladu InvestEU poenoteni naložbeni instrumenti za operacije v EU, pri čemer je bilo združenih 13 centralno upravljanih finančnih instrumentov, ki so bili prej ločeni, in proračunsko jamstvo EU, ki se je prej uporabljalo v Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI).

76 Kar zadeva zunanje delovanje, je bila s krovnim instrumentom Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ali NDICI) pod eno streho združena večina obstoječih instrumentov in programov. Komisija je z instrumentom NDICI v proračun vključila nekdanji ERS, ki je bil 50 let zunaj proračuna EU (glej okvir 5). EFSD+, ki prav tako deluje v okviru instrumenta NDICI, je združil proračunsko jamstvo EU za zunanje ukrepe, nekdanji mandat EIB za zunanja posojila, regionalne mehanizme mešanega financiranja in vrnjena sredstva iz nekdanjega Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP.

77 Ukinjena sta bila tudi dva druga instrumenta: instrument za begunce v Turčiji in štirje nujni skrbniški skladi EU (Afrika, Bekou, Kolumbia in Madad). Podpora, ki se je zagotavljala s tema instrumentoma, je bila nadomeščena s programom NDICI – Globalna Evropa, ki je vzpostavljen znotraj proračuna EU in obsega metode, s katerimi naj bi se bilo mogoče bolje odzivati na potrebe, ki se lahko pojavijo.

78 Poleg tega sta bila dva nekdanja zunajproračunska instrumenta na področju obrambe, in sicer mirovna pomoč za Afriko in mehanizem Athena, združena v evropski mirovni instrument, s čimer so bili vsi odhodki EU vojaškega pomena zajeti v en instrument.

79 Kljub prizadevanjem za konsolidacijo finančnega okolja EU sta bila zaradi odziva na koronavirusno krizo ustanovljena dva nova instrumenta, in sicer SURE in NextGenerationEU. Vendar Sodišče ugotavlja, da sta bila instrumenta SURE in NextGenerationEU, – za razliko od nekaterih prejšnjih mehanizmov za odzivanje na krize (npr. instrument posojil za Grčijo, evropski instrument za finančno stabilnost ali evropski mehanizem za stabilnost) –, vzpostavljena na podlagi sklepa o virih lastnih sredstev (z uvedbo začasne dodatne zgornje meje), kar je omogočilo bolj transparenten javni nadzor.

Kompleksen nabor instrumentov finančne pomoči

80 Kot je prikazano na sliki 3 je instrumentov finančne pomoči trenutno osem: instrument posojil za Grčijo, evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, aranžma za plačilne bilance, instrument SURE, makrofinančna pomoč in posojila EURATOM. Ti instrumenti so bili sicer zasnovani zaradi odzivanja na različne potrebe, vendar so si v splošnem podobni, saj se pri vseh uporabljajo izposojena sredstva (razen pri instrumentu posojil za Grčijo) za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam⁶³ in nekaterim državam, ki niso članice EU⁶⁴. V naslednjih odstavkih so predstavljeni rezultati analize, ki jo je Sodišče opravilo o možnostih za konsolidacijo teh instrumentov finančne pomoči.

Neuspešni poskusi reformiranja ali posodobitve nekaterih od teh instrumentov

81 Sodišče je preučilo doslejšnje predloge Komisije za reformo instrumentov finančne pomoči. V nadaljevanju je opisano, kako so bili takšni poskusi neuspešni.

82 Komisija je leta 2012 predložila predlog za posodobitev aranžmaja za plačilne bilance⁶⁵. Glavna cilja predloga sta bila uvedba novih preventivnih instrumentov in povečanje učinkovitosti postopka odločanja, in sicer z zmanjšanjem števila postopkovnih korakov. Svet predloga ni potrdil.

83 Za instrument makrofinančne pomoči je Sodišče ugotovilo, da je zaradi tega, ker ni okvirne uredbe (glej odstavek 40), manj uspešen, saj se odločitve sprejemajo za vsak primer posebej. Komisija je predložila predlog, s katerim bi se ta težava odpravila, vendar ga je morala kasneje umakniti, saj so bila stališča Evropskega parlamenta v nasprotju s stališči Sveta (glej okvir 6).

84 Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo je bil ustanovljen kot začasna rešitev za reševanje finančne krize leta 2010. Vendar danes ta začasna rešitev obstaja že več kot deset let. Komisija meni, da se evropski mehanizem za finančno stabilizacijo ne bi smel uporabljati, je pa ga mogoče ponovno aktivirati⁶⁹.

Več deležnikov je pozvalo k vključitvi evropskega mehanizma za stabilnost in evropskega instrumenta za finančno stabilnost v pravni okvir EU

85 Sodišče je analiziralo različna stališča ključnih deležnikov v zvezi z obstoječimi instrumenti finančne pomoči, pri čemer je posebno pozornost namenilo njihovim predlogom za nadaljnjo konsolidacijo.

86 V preteklih letih je več deležnikov predlagalo, naj se evropski mehanizem za stabilnost vključi v pravni okvir EU. Komisija je predstavila predlog za ustanovitev Evropskega denarnega sklada, s katerim bi bil evropski mehanizem za stabilnost preoblikovan in vključen v pravni okvir EU. Sodišče je predlog Komisije pozdravilo⁷⁰ in tudi Evropska centralna banka je objavila pozitivno mnenje⁷¹. Vendar Svet predloga ni odobril (glej okvir 7).

87 Evropski parlament je v preteklosti že pozval, naj se evropski mehanizem za stabilnost vključi v sklop skupnih pravic in obveznosti, ki so zavezujoče za vse države članice EU (pravni red EU⁷⁵), ali pravo EU⁷⁶, poleg tega pa tudi sam mehanizem podpira dolgoročni cilj svoje vključitve v okvir EU, pri čemer bi ohranil glavne elemente svojega upravljanja. To je izrazil nekdanji predsednik Euroskupine in predsednik sveta guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost v pismu takratnemu predsedniku Sveta z dne 25. junija 2018⁷⁷. Sodišče je pri svojem delu ugotovilo, da so ta stališča še vedno veljavna.

88 Evropski instrument za finančno stabilnost je bil ustanovljen z zelo omejenim obdobjem delovanja (po 30. juniju 2013 ni bilo več mogoče vzpostaviti nobenih novih programov ali skleniti novih sporazumov)⁷⁸, v okvirnem sporazumu, ki velja zanj, pa je predvidena možnost, da bi se ga vključilo v evropski mehanizem za stabilnost⁷⁹. Tudi Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost vsebuje določbe⁸⁰, ki omogočajo vključitev evropskega instrumenta za finančno stabilnost v evropski mehanizem za stabilnost. Te določbe so v novi Pogodbi o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, ki je trenutno je v postopku ratifikacije, dodatno poenostavljene, da bi se omogočila vključitev evropskega instrumenta za finančno stabilnost⁸¹. Kljub tem določbam pa evropski instrument za finančno stabilnost še ni bil vključen v evropski mehanizem za stabilnost.

Instrumenti finančne pomoči še niso konsolidirani

89 Sodišče je preučilo, ali je upravičeno, da so vsi obstoječi instrumenti finančne pomoči še vedno ločeni, ali obstajajo možnosti za konsolidacijo.

90 Večina teh instrumentov je bila vzpostavljena kot odziv na izredne razmere, instrument posojil za Grčijo, evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost in instrument SURE pa so bili izrecno vzpostavljeni kot prehodne ali začasne rešitve. Ne instrument posojil za Grčijo ne evropski instrument za finančno stabilnost nista več dejavna, vendar se njuna sredstva še vedno hranijo in upravljajo ločeno od drugih instrumentov. Vseh osem instrumentov finančne pomoči je bilo ustanovljenih upravičeno, niso pa še bili konsolidirani.

91 Tudi Komisija je v svojem predlogu za ustanovitev Evropskega denarnega sklada izrazila potrebo po konsolidaciji: „Za močnejšo ekonomsko in monetarno unijo sta potrebna okrepljeno upravljanje in učinkovitejša poraba razpoložljivih virov. Trenutni sistem še vedno odraža mozaik odločitev, ki so bile sprejete v odziv na krizo brez primere. Ta je včasih privedel do množenja instrumentov in večje zapletenosti pravil, kar pomeni večjo kompleksnost in povzroča tveganje podvajanja. Večje sinergije, poenostavljeni postopki in vključitev medvladnih ureditev v pravni okvir EU bi okrepili upravljanje in odločanje“⁸².

92 Ob krizi zaradi COVID-19 se je še jasneje izkazalo, da bi bilo treba vse naštete instrumente finančne pomoči konsolidirati in temeljito pregledati. Čeprav je bila v evropskem mehanizmu za stabilnost ustvarjena posebna kreditna linija zaradi COVID-19, da bi se državam članicam euroobmočja zagotovila hitra pomoč, pa ta dejansko ni bila uporabljena. Nasprotno pa je bil instrument SURE vzpostavljen v izrednih razmerah, njegova posojila pa je izkoristilo 19 držav članic.

Zaključki in priporočila

93 Sodišče je zaključilo, da so sicer obstajali razlogi za vzpostavitev novih vrst instrumentov, vendar je zaradi razdrobljenega pristopa pri oblikovanju finančnega okolja EU nastal mozaik instrumentov z različnimi viri financiranja in ureditvami upravljanja.

94 Sodišče je ugotovilo, da so bili novi instrumenti vzpostavljeni za odzivanje na nastajajoče izzive v zvezi s politikami ter pravne ali praktične omejitve pri uporabi obstoječih instrumentov. Vendar pri večini instrumentov, ki jih je ocenilo Sodišče (deset od 16), vključno s tistimi, ki jih ni predlagala Komisija, ni bila upoštevana dobra praksa, v skladu s katero je treba vključiti jasne dokaze, da sta izbrana možnost in zasnova instrumenta najustreznejša (glej odstavke 34 do 36). Posledično se ureditve upravljanja podobnih vrst instrumentov zelo razlikujejo, s čimer se povečuje skupna kompleksnost (glej odstavke 39 do 43).

Priporočilo 1 – Zagotoviti ustrezno predhodno oceno zasnove in možnosti za vse nove instrumente

Komisija naj:

1. v obstoječem okviru zagotovi, da se k vsakemu novemu instrumentu, ki ga predlaga, vključi ocena izbrane zasnove in potrebe po vzpostavitvi tega instrumenta v proračunu EU ali zunaj njega, in
2. deli to dobro prakso s Svetom, da bi jo ta uporabljal za nove instrumente, ki jih ne predlaga Komisija.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2024.

95 Sodišče je ugotovilo tudi, da vsi instrumenti nimajo ustrezne ureditve javne odgovornosti. Kljub izboljšavam pri poročanju, ni konsolidiranih informacij o vseh instrumentih. Poročilo o proračunski transparentnosti, ki je bilo uvedeno nedavno, je sicer pozitiven korak, vendar vanj niso zajeti vsi instrumenti (glej odstavka 55 in 56).

Priporočilo 2 – Zbirati in objavljati informacije o celotnem finančnem okolju EU

Komisija naj zbira in objavlja informacije o vseh instrumentih celotnega finančnega okolja EU.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2024.

96 Sodišče je ugotovilo tudi, da se za tiste instrumente, za katere nima pristojnosti za revidiranje, ne opravljajo revizije smotrnosti poslovanja (glej odstavke 59 do 61) in da za instrumente, za katere se ne jamči v okviru zgornje meje lastnih sredstev, ni določb o nadzoru, ki naj bi ga nad njimi imel Evropski parlamenta (glej odstavka 62 in 63). V svojih preteklih publikacijah je že poudarilo, da bi bilo treba pooblastila za izvrševanje javne revizije določiti za vse vrste financiranja politik EU in da bi ga bilo treba imenovati za revizorja vseh organov, ustanovljenih s sporazumi zunaj pravnega reda EU zaradi izvajanja njenih politik. To zajema tudi evropski mehanizem za stabilnost in operacije Evropske investicijske banke, ki niso povezane s proračunom EU, Sodišče pa nadalje ugotavlja, da bo v nekaterih primerih za vzpostavitev mandata za javno revizijo morda potrebna sprememba zakonodaje. Sodišče je priporočilo tudi, naj mu evropski mehanizem za stabilnost podeli pooblastila, da opravi revizijo smotrnosti poslovanja, za katero je ugotovilo, da se ne izvaja. Na tem mestu ponovno poudarja te predloge. Podobno bi lahko tudi Evropski parlament in zadevne institucije pripravili sporazum, v skladu s katerim bi bil za javni nadzor pristojen Evropski parlament, in sicer kot dopolnitev obstoječega nadzora, ki ga izvajajo nacionalni parlamenti.

97 Sklad za modernizacijo je bil, v nasprotju s skladom za inovacije, ustanovljen zunaj proračuna EU (glej odstavek 43). To je privedlo do tega, da so njune ureditve upravljanja različne, da Evropski parlament nima pristojnosti za nadzor, Sodišče pa ne pristojnosti za revidiranje (glej odstavke 43, 59 do 61 in 63).

98 Sodišče sicer priznava nedavni napredek v smeri konsolidacije več vrst instrumentov v proračun EU, vendar možnosti za poenostavitev še niso bile v celoti izkoriščene. Ugotovilo je, da je bil z večletnim finančnim okvirov za obdobje 2021–2027 dosežen dober napredek pri konsolidaciji finančnega okolja EU, zlasti zaradi tega, ker so bili ukrepi, ki so se prej financirali iz Evropskega razvojnega sklada, vključeni v proračun EU. EU je konsolidirala tudi številne proračunske naložbene instrumente EU v okviru programa InvestEU ter instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus) (glej odstavke 73 do 79). Kljub temu Sodišče meni, da bi bilo mogoče v proračun EU vključiti tudi sklad za modernizacijo.

Priporočilo 3 – Predlagati vključitev sklada za modernizacijo v proračun EU

Komisija naj za naslednji večletni finančni okvir predlaga vključitev sklada za modernizacijo v proračun EU, in sicer ob upoštevanju specifičnih značilnosti tega sklada.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2025.

99 V zvezi z instrumenti makrofinančne pomoči je Sodišče ugotovilo, da obstajajo možnosti za racionalizacijo sedanjih ureditev, ki so kompleksne (glej odstavke 80 do 88), in neupravičeno različno obravnavanje držav (glej odstavek 52). V nekaj primerih, kot sta instrument makrofinančne pomoči in aranžma za plačilne bilance, je ugotovilo, da je Komisija opredelila, katere omejitve imajo sedanje ureditve, ter predlagala rešitve, ki pa jih zakonodajalca nista sprejela (glej odstavka 82 in 83). Komisija je v zvezi z evropskim mehanizmom za stabilnost priznala, da je zaradi tega, ker je ta še vedno zunaj pravnega okvira EU, upravljanje tega mehanizma in odločanje v zvezi z njim slabše (glej odstavek 91). Več deležnikov je pozvalo k vključitvi evropskega mehanizma za stabilnost (in evropskega instrumenta za finančno stabilnost) v „pravni okvir EU“ (glej odstavke 85 do 91), vključno s predsedniki Komisije, Sveta, Evropske centralne banke, Evropskega parlamenta in Euroskupine. S tem stališčem o vključitvi se je strinjal tudi nekdanji predsednik Euroskupine in predsednik sveta guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost (glej odstavek 87). V zvezi s tem Sodišče ugotavlja, da kreditnih linij evropskega mehanizma za stabilnost, ustvarjenih zaradi koronavirusne krize, države članice dejansko niso uporabljale, v nasprotju z drugimi mehanizmi za odzivanje na krize, ki jih je vzpostavila Komisija, kot sta evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in instrument NextGenerationEU (glej odstavek 92).

Priporočilo 4 – Predlagati integracijo in konsolidacijo obstoječih instrumentov finančne pomoči

Komisija naj:

1. sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in evropskim mehanizmom za stabilnost, da bi se doseglo skupno stališče o vključitvi evropskega mehanizma za stabilnost v pravni okvir EU;
2. predstavi nove zakonodajne predloge za konsolidacijo obstoječih instrumentov finančne pomoči.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2025.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Jan Gregor, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 17. januarja 2023.

Priloge

Priloga I — Velikost in zmogljivost instrumentov, ki jih je analiziralo Sodišče

Priloga II Pogojne obveznosti in skupni sklad za rezervacije

Trije glavni viri pogojnih obveznosti v proračunskem okviru EU so:

• proračunska jamstva – jamstva, ki se zagotovijo izvajalskim partnerjem (najpomembnejši je skupina EIB). Za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 so bila ta jamstva združena v dva glavna sklopa: InvestEU in Evropski sklad za trajnostni razvoj plus. Z obstoječimi proračunskimi jamstvi iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov se jamči za sklad EFSI, Evropski sklad za trajnostni razvoj in mandat za zunanja posojila. EU iz vseh teh instrumentov zagotavlja jamstva v primeru izgub, ki jih lahko imajo izvajalski partnerji pri operacijah financiranja z jamstvom in naložbenih operacijah,
• finančna pomoč državam nečlanicam EU – za večletni finančni okvir 2021–2027, pogojne obveznosti se nanašajo na makrofinančno pomoč in posojila EURATOM. V teh primerih se vsako posojilo financira z izdano ustrezno obveznico EU, ki ima enako vrednost kot posojilo EU. Za EU je obveznost pogojna, saj za poravnavo dolga EU niso potrebna sredstva EU, razen v primeru, da svojih obveznosti ne bi izpolnila država upravičenka,
• finančna pomoč državam članicam EU – pogojne obveznosti se nanašajo na aranžma za plačilne bilance, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, instrument SURE in nekdanja posojila EURATOM državam članicam. Ta pomoč je podobna finančni pomoči državam nečlanicam EU, vendar se posojila odobrijo državam članicam EU.

Za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam EU, se ne oblikujejo rezervacije. Zato mora EU v primeru neizpolnjevanja obveznosti neke države članice potrebni znesek pridobiti od drugih držav članic, in sicer tako, da uporabi manevrski prostor med zgornjo mejo večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev.

Nasprotno pa se za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in finančne pomoči državam nečlanicam EU, oblikujejo delne rezervacije. Te rezervacije so namenjene kritju pričakovanih izgub in vključujejo prag za nepričakovane izgube (stopnja rezervacij znaša glede na instrument od 9 % do 50 %). S temi rezervacijami se zaščiti proračun EU za primere neizpolnjevanja obveznosti, vendar se zahteva, da je denar naložen v sklad.

V preteklosti so se sredstva, namenjena rezervacijam za proračunska jamstva, upravljala ločeno (vsak jamstveni sklad se je upravljal ločeno), v nekaterih primerih pa so bila prenesena na izvajalske partnerje (npr. skupino EIB). Sedaj pa se v skladu s spremembami, ki so bile uvedene s členom 212 finančne uredbe, zahteva, da se rezervacije za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči, hranijo v skupnem skladu za rezervacije. Komisija se je odločila, da bo za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 vzpostavila skupni sklad za rezervacije, ki doslej zajema rezervacije za vsa proračunska jamstva in finančno pomoč državam nečlanicam EU, centralno pa ga upravlja Komisija. Do konca leta 2021 se je v skupnem skladu za rezervacije upravljalo 12,3 milijarde EUR sredstev.

Komisija meni, da sta vzpostavitev skupnega sklada za rezervacije in to, da je bilo upravljanje zadevnih sredstev preneseno nanjo, pomemben korak v smeri konsolidacije finančnega okolja EU, saj je tako več podobnih instrumentov (jamstvenih skladov), namenjenih različnim politikam in programom, združenih pod enotno okrilje.

Priloga III Instrumenti, za katere Sodišče nima izrecnih pristojnosti za revidiranje

Priloga IV —Ureditve proračunske fleksibilnosti

Ureditve fleksibilnosti proračuna EU je mogoče razdeliti v pet sklopov:

1. spremembe in prilagoditve proračuna:

• pisni predlogi sprememb (pred izvrševanjem proračuna),
• spremembe proračuna (med izvrševanjem proračuna),
• tehnične prilagoditve, posebne prilagoditve (npr. zaradi inflacije),

1. uporaba sredstev nad zgornjo mejo večletnega finančnega okvira:

• posebni instrumenti (do 21 milijard EUR za celoten večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027),
  • tematski: rezerva za solidarnost in nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, rezerva za prilagoditev na brexit (aktivira se na podlagi sklepa proračunskega organa),
  • netematski: enotni instrument za rezervo, instrument prilagodljivosti (aktivira se na podlagi sklepa proračunskega organa, v primeru prilagoditev plačil pa ga aktivira neposredno Komisija),

• jamstva za finančno pomoč državam članicam (jamstvo se aktivira, kadar država članica ne more odplačati posojil, ki so ji bila zagotovljena kot finančna pomoč),
• postopki za zunanje namenske prejemke (dodatna sredstva iz zunanjih virov za specifične proračunske postavke),

1. postopki, s katerimi se omogoča prerazporeditev sredstev v letnem proračunu in prenos iz enega leta v drugega:

• prerazporeditve (načrtovane zneske prerazporedi Komisija, in sicer bodisi samostojno bodisi po odobritvi ali obvestitvi proračunskega organa, ob upoštevanju pravil in meja iz finančne uredbe),
• prenosi (prenos neporabljenih zneskov iz enega leta v naslednje, v skladu s pogoji, določenimi v finančni uredbi),
• ponovna uporaba sproščenih obveznosti (ponovna uporaba zneskov, ki niso bili izvršeni, kot je bilo načrtovano, in bi bili v nasprotnem primeru preklicani, ob upoštevanju pravil iz finančne uredbe),

1. vgrajena fleksibilnost programa:

• zneski, ki v programih niso načrtovani, in rezerve za fleksibilnost v programih EU,
• fleksibilnost znotraj postavk (15 % fleksibilnosti za vsako dodelitev sredstev programu, ob upoštevanju zgornje meje posamezne proračunske postavke),

1. rezervacije in rezerve:

• naslovi rezervacij (začasno načrtovani zneski, ki jih je mogoče uporabiti šele po odobritvi proračunskega organa),
• rezerva za stabilnost trga (rezerva v višini do 200 milijonov EUR).

Kratice

BDP: bruto domači proizvod

BND: bruto nacionalni dohodek

BNP: bruto nacionalni proizvod

EFSD: Evropski sklad za trajnostni razvoj

EFSD+: Evropski sklad za trajnostni razvoj plus

EFSF: evropski instrument za finančno stabilnost

EFSM: evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

EGP: Evropski gospodarski prostor

EIB: Evropska investicijska banka

EMS: evropski mehanizem za stabilnost

EPF: Evropski mirovni instrument

ERS: Evropski razvojni sklad

ESPG: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce

ESR: enotni sklad za reševanje

ETS: sistem za trgovanje z emisijami

GLF: instrument posojil za Grčijo

NDICI: Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

RRF: mehanizem za okrevanje in odpornost

SURE: evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah

Glosar

Aranžma za plačilne bilance Mehanizem EU za odobritev srednjeročnih posojil državam članicam zunaj euroobmočja, ki imajo ali bi lahko imele težave v svoji plačilni bilanci ali pri pretoku kapitala.

Enotni sklad za reševanje Združena sredstva finančnih institucij v bančni uniji EU, ki se uporabljajo za zaščito deponentov in davkoplačevalcev v primeru propada neke banke.

Evropska investicijska banka Banka EU, ki je v lasti držav članic in zagotavlja financiranje za projekte v podporo politiki EU, predvsem v EU, pa tudi zunaj nje.

Evropski instrument za finančno stabilnost Začasni mehanizem za reševanje krize, ki so ga leta 2010 vzpostavile države članice euroobmočja zaradi pomoč Grčiji, Irski in Portugalski.

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo Mehanizem za reševanje krize, s katerim se lahko zagotovi finančna pomoč kateri koli državi članici EU v finančnih težavah.

Evropski mehanizem za stabilnost Stalni mehanizem za reševanje kriz, s katerim se zagotovi finančna pomoč kateri koli od 19 držav članic euroobmočja, ki ima ali bi lahko imela finančne težave.

Evropski mirovni instrument Instrument, ki ga financirajo države članice in je namenjen krepitvi morebitnega skupnega delovanja v državah nečlanicah EU, in sicer na področju obrambe in preprečevanja konfliktov.

Evropski razvojni sklad Sklad EU, iz katerega se zagotavlja razvojna pomoč afriškim, karibskim in pacifiškim državam ter čezmorskim državam in ozemljem, ki so prek držav članic povezani z EU. Do leta 2021 se je upravljal zunaj splošnega proračuna EU.

Evropski sklad za strateške naložbe Program, ki ga je v okviru naložbenega načrta za Evropo vzpostavila Komisija skupaj z EIB in je namenjen privabljanju naložb v projekte za spodbujanje rasti in delovnih mest v EU. Leta 2021 ga je nadomestil instrument InvestEU.

Evropski sklad za trajnostni razvoj plus Sveženj nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov EU za spodbujanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega in socialnega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti, zlasti v Afriki in evropskem sosedstvu.

Evropski strukturni in investicijski skladi Pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v celotni EU v obdobju 2014–2020: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Finančna pomoč Podpora državam v obliki posojil, ki so pogojena z izvajanjem politik, namenjenih reševanju temeljnih gospodarskih težav.

Instrument posojil za Grčijo Instrument EU, v katerem so združena dvostranska posojila držav članic euroobmočja Grčiji. Vzpostavljen je bil leta 2010 kot odziv na grško finančno krizo.

InvestEU Program, namenjen privabljanju zasebnih naložb v projekte strateškega pomena za EU.

Makrofinančna pomoč Oblika finančne pomoči, ki jo EU zagotavlja partnerskim državam, ki imajo plačilnobilančne ali proračunske težave.

Mandat EIB za zunanja posojila Pooblastilo EU Evropski investicijski banki za financiranje operacij v partnerskih državah z jamstvom iz proračuna EU.

Mehanizem za okrevanje in odpornost Mehanizem finančne podpore EU za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje okrevanja s hkratnim spodbujanjem zelene in digitalne preobrazbe.

Namenski prejemki Sredstva, plačana v proračun EU, ki se lahko uporabijo le za določen namen.

Next Generation EU Sveženj financiranja za pomoč državam članicam EU pri okrevanju zaradi gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19.

Nujni skrbniški skladi EU Sklad v upravljanju EU, v katerem se združuje denar iz različnih virov za financiranje mednarodnega odziva na izredne razmere ali trenutne krize, običajno v državah v razvoju.

Pogojna obveznost Potencialna plačilna obveznost, ki lahko nastane zaradi izida nekega dogodka v prihodnosti.

Proračunsko jamstvo Zaveza, da se bo kot nadomestilo za morebitne izgube, ki bi lahko nastale, če upravičenec ne bi izpolni svojih obveznosti (na primer v primeru nezmožnosti odplačila posojila), uporabil proračun EU.

Razrešnica Vsakoletni sklep, s katerim Evropski parlament dokončno odobri način, kako je Komisija izvrševala proračun.

Sistem trgovanja z emisijami Shema za zmanjšanje emisij, ki temelji na omejitvi skupnih emisij, in sicer tako, da se podjetjem ali drugim organizacijam z izpusti CO2 dodelijo pravice, ki jih lahko kupujejo in prodajajo glede na svoje potrebe.

Sklad za inovacije Program EU, s katerim se prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami porabijo za podporo inovativnim nizkoogljičnim tehnologijam.

Sklad za modernizacijo Program EU, s katerim se prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami porabijo za pomoč desetim državam članicam pri doseganju energetskih ciljev za leto 2030.

Skupni sklad za rezervacije Sklad, iz katerega se krijejo morebitne obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=63502.

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=63502.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati revizij politik in programov EU ali tem, povezanih z upravljanjem, iz posebnih proračunskih področij. Sodišče izbere in oblikuje te revizijske naloge tako, da imajo največji učinek, pri čemer upošteva tveganja za smotrnost poslovanja ali skladnost, raven prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj dogodkov ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Sodišča Jan Gregor. Revizijo je vodil član Sodišča François-Roger Cazala, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Dirk Pauwels in atašejka v njegovem kabinetu Stéphanie Girard, vodilni upravni uslužbenec Alberto Gasperoni, vodja naloge José Parente, namestnica vodje naloge Jitka Benesova ter revizorji Jan Olšakovský, Attila Horvay-Kovacs, Johanna Oehlin, Paul Sime in Jesús Nieto Muñoz. Jezikovno podporo je zagotovil Mark Smith.

Končne opombe

¹ Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

² Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS).

³ Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

⁴ Pogodba, ki spreminja nekatere proračunske določbe pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti ter pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti.

⁵ Pogodba, ki spreminja nekatere finančne določbe pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti ter pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti.

⁶ Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 1988 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

⁷ Člen 3 Sklepa Sveta 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti.

⁸ Medinstitucionalni sporazum z dne 29. oktobra 1993 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

⁹ Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

¹⁰ Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

¹¹ Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

¹² Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

¹³ Mnenje 07/2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil.

¹⁴ Mnenje 08/2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Socialnega sklada za podnebje, kakor jo je revidiral Svet.

¹⁵ Člen 310 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

¹⁶ Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 (finančna uredba).

¹⁷ Člen 314 PDEU.

¹⁸ Člen 312 PDEU.

¹⁹ Člen 62 finančne uredbe.

²⁰ Člen 70 finančne uredbe.

²¹ Na primer študija The next revision of the Financial Regulation and the EU budget galaxy: How to safeguard and strengthen budgetary principles and parliamentary oversight, ki jo je naročil Evropski parlament in opravil Center za evropske politične študije; in študija EU Financing for Next Decade. Beyond the MFF 2021-2027 and the Next Generation EU, ki jo je izvedel Evropski univerzitetni inštitut v sodelovanju s Centrom Roberta Schumana za višje študije.

²² Pregled 3/2021: Finančni prispevki, ki jih države nečlanice EU zagotavljajo EU in državam članicam.

²³ Allen, R. and Radev, D. (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4, in OECD’s 10 principles of good budgetary governance (2015).

²⁴ Strokovna navodila in priročniki Mednarodnega denarnega sklada, zlasti priročnik o izvenproračunskih skladih.

²⁵ Framework for assessing public financial management, zlasti kazalniki PEFA št. 6, 10, 18 in 30.

²⁶ Členi 6–38 finančne uredbe.

²⁷ Allen, R. in Radev, D. (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4, razdelek V.

²⁸ Člen 10a in 10b Direktive 2003/87/ES.

²⁹ Poglavje III – Smernice o oceni učinka, str. 15 smernic za boljše pravno urejanje in Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

³⁰ Allen, R. in Radev, D. (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4.

³¹ Strokovna navodila in priročniki, priročnik o izvenproračunskih skladih, Richard Allen in Dimitar Radev, Fiscal Affairs Department, MDS, junij 2010.

³² Predlog Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada – COM(2017) 827 final.

³³ Eurostat News release no 13/2011, The statistical recording of operations undertaken by the European Financial Stability Facility.

³⁴ Kazalnik PI - 13 okvira za ocenjevanje javnofinančnega poslovodenja (Framework for assessing public financial management) programa v zvezi z javnimi odhodki in finančno odgovornostjo (PEFA).

³⁵ Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (uredba o evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo).

³⁶ Člen 3(2a) uredbe o evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo.

³⁷ PI 6 in dimenzija 6.3 dokumenta programa PETA Framework for assessing public financial management in Allen, Richard in Dimitar Radev (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4.

³⁸ Člen 247 finančne uredbe.

³⁹ Poročilo Komisije o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in pogojnih obveznostih, COM(2021) 676 (v nadaljnjem besedilu: poročilo na podlagi člena 250).

⁴⁰ Poročilo Komisije o transparentnosti proračuna za leto 2020.

⁴¹ Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 16. decembra 2020.

⁴² Oddelek 18(3) Limske deklaracije o smernicah za revizijska načela. INTOSAI P 1.

⁴³ Kazalnik PI 30 okvira za ocenjevanje javnofinančnega poslovodenja (Framework for assessing public financial management) programa v zvezi z javnimi odhodki in finančno odgovornostjo (PEFA).

⁴⁴ Člen 287(1) PDEU.

⁴⁵ Pregled 01/2014: Vrzeli, prekrivanja in izzivi: panoramski pregled ureditev odgovornosti in javnega revidiranja v EU.

⁴⁶ Predlog 6 Pregleda 01/2018, Informativni dokument: Finance EU v prihodnosti: reforma funkcioniranja proračuna EU.

⁴⁷ Mnenje 02/2018 – Razmislek o revidiranju in odgovornosti v zvezi s·predlogom za ustanovitev Evropskega denarnega sklada, umeščenega v pravni okvir Unije, z dne 6. decembra 2017.

⁴⁸ Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019, 2020/2245(INI).

⁴⁹ Predlog Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada – COM(2017) 827 final.

⁵⁰ Odstavek 5 Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada, 2017/0333R(APP).

⁵¹ Kazalnik PI 18 okvira za ocenjevanje javnofinančnega poslovodenja (Framework for assessing public financial management) programa v zvezi z javnimi odhodki in finančno odgovornostjo (PEFA).

⁵² Člen 122 PDEU.

⁵³ Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, 2020/C 444 I/05.

⁵⁴ Allen, Richard in Dimitar Radev (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4.

⁵⁵ Spletišče Komisije: Flexibility and special instruments.

⁵⁶ Člen 20 finančne uredbe.

⁵⁷ Točka 5 preambule uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

⁵⁸ Draft Budget Working Document Part V: Budget implementation and assigned revenue, COM (2022) 400.

⁵⁹ Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/856 o delovanju sklada za inovacije.

⁶⁰ Allen, Richard in Dimitar Radev (2007), Managing and Controlling Extrabudgetary Funds, OECD Journal on Budgeting, zvezek 6/4.

⁶¹ Na primer: Resolucija Evropskega parlamenta o vključitvi ERS v proračun EU, 95/C 249/03; Resolucija Evropskega parlamenta o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun, 2003/2163(INI).

⁶² Na primer: Communication de la Commission au Conseil: La budgétisation du FED et son financement par les ressources propres da la Communauté, SEC(73) 2149; Report on arrangements and possibilities for budgetising the EDF, SEC(94) 640; Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Towards the full integration of co-operation with ACP countries in the EU budget, COM(2003) 590.

⁶³ Države članice EU, ki so konec leta 2021 prejemale finančno pomoč, so bile: Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška.

⁶⁴ Države nečlanice EU, ki so konec leta 2021 prejemale finančno pomoč, so bile: Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Jordanija, Kosovo, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Tunizija in Ukrajina.

⁶⁵ Odstavek 2 (obrazložitveni memorandum) predloga za Uredbo Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta ni euro, COM(2012) 336.

⁶⁶ Predlog za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah v zvezi z makrofinančno pomočjo tretjim državam, 2011/0176 (COD)

⁶⁷ Sklep št. 778/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji.

⁶⁸ Meta-evaluation of Macro-Financial Assistance Operations (2010 – 2020), končno poročilo, str. 13.

⁶⁹ Spletišče Komisije: European Financial Stabilisation Mechanism (EFSM).

⁷⁰ Odstavek 8 Mnenja Sodišča 02/2018: Razmislek o revidiranju in odgovornosti v zvezi s·predlogom za ustanovitev Evropskega denarnega sklada, umeščenega v pravni okvir Unije, z dne 6. decembra 2017.

⁷¹ Mnenje Evropske centralne banke o predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada, 2018/C 220/02.

⁷² Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, poročilo pripravil Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem, 22. junij 2015.

⁷³ Predlog Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada – COM(2017) 827 final.

⁷⁴ Člen 70 finančne uredbe.

⁷⁵ Odstavek 11 Resolucije Evropskega parlamenta o krepitvi evropske demokracije v prihodnosti, 2016/C 065/10.

⁷⁶ Odstavek 1 Resolucije Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada, 2017/0333R(APP).

⁷⁷ Pismo predsednika Centena predsedniku Tusku.

⁷⁸ Odstavek 4 statuta evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Statuts coordonnés au 23 avril 2014.

⁷⁹ Člen 13(10) Okvirnega sporazuma o evropskem instrumentu za finančno stabilnost.

⁸⁰ Člen 40(2) sedanje Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

⁸¹ Novi pododstavek 4 člena 40 revidirane Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (v postopku ratifikacije).

⁸² Predlog Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada – COM(2017) 827 final.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023

PDF	ISBN 978-92-847-9448-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/510681	QJ-AB-23-004-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9431-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/580636	QJ-AB-23-004-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2023

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.