1. Ključni kazalniki

2. Poudarki

3. Usmerjenost v dobro počutje pri izobraževanju in usposabljanju

Slovenija si prizadeva zagotoviti dobro počutje z ustvarjanjem varnega in spodbudnega učnega okolja. Leta 2016 so bile s spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja¹ vključene določbe za varno in spodbudno učno okolje in prepovedana sta bila vsakršno nasilje nad otroki in neenakopravna obravnava otrok, ki bi temeljila na spolu, poreklu, veroizpovedi, rasi ter posebnostih v telesnem in duševnem razvoju. Leta 2018 je bila vzpostavljena spletna stran o varnem in spodbudnem učnem okolju², da bi strokovnim delavcem in staršem zagotavljala strokovno gradivo in primere dobrih praks, smernice za preventivno delovanje in odzivanje ter strategije za vodenje razreda pri soočanju z neželenim vedenjem. Novembra 2020 je bil sprejet Program za otroke 2020–2025 (Program, 2020), katerega cilj je izboljšati blaginjo otrok, ustvariti enake možnosti ter bolj vključujoče predšolsko in šolsko izobraževanje.

V zadnjih letih so bili strokovni delavci deležni usposabljanja in informacij o tem, kako zagotoviti dobro počutje pri izobraževanju. Čustvene in socialne veščine, vključujoče izobraževanje, dobro počutje in pristopi za ustvarjanje dobrega vzdušja v šoli so del programov stalnega strokovnega razvoja, ki so finančno podprti s sredstvi EU. Slovenska mreža zdravih šol³, v katero je vključenih 60 % izobraževalnih ustanov, se osredotoča na krepitev duševnega zdravja, preprečevanje odvisnosti ter razvoj socialnih in čustvenih veščin. V šolah ter pri predšolski vzgoji in varstvu je posebna pozornost namenjena prehrani na podlagi nacionalnih smernic zdravega prehranjevanja⁴ in spodbujajo se športne dejavnosti (npr. program Šport mladih)⁵. V osnovnih šolah poteka eksperimentalni razširjeni program, v katerem se preizkušajo različne dejavnosti, ki bi lahko pripomogle k dobremu počutju učencev in učenk, in sicer prek dveh vsebinskih sklopov: 1. gibanje za telesno in duševno zdravje, ki vključuje podsklope gibanje (poudarek na športu, sprostitvi in ustvarjalnosti), prehrana (zdrave prehranske navade, higiena itd.), zdravje in varnost (telesno in duševno zdravje, zdravo okolje, varnost, preprečevanje odvisnosti in nasilja, kakovostno preživljanje prostega časa) in 2. kultura in tradicija s podsklopom, imenovanim Kultura sobivanja (kultura pogovora, socialno učenje, razvoj šolske in državljanske kulture). Slovenski Center za varnejši internet zagotavlja informacije, podporo in usposabljanja o tem, kako varno uporabljati internet⁶. Vendar razen samoevalvacije v šolah niso vzpostavljeni mehanizmi za spremljanje vzdušja in dobrega počutja v šolah.

Občutek pripadnosti pri učencih je zelo razvit in ustrahovanje ni pogosto, vendar ga pogosteje doživljajo učenci z migrantskim ozadjem ali tisti s šibkejšim socialno-ekonomskim ozadjem. V primerjavi s povprečjem v EU ima več učencev občutek pripadnosti šoli (73,7 % v primerjavi s 65,2 % v EU), vendar je ta občutek manj prisoten pri prikrajšanih učencih (razlika v višini 0,21 odstotne točke) in učencih, ki obiskujejo šole z večjim številom učencev z migrantskim ozadjem (razlika v višini 0,06 odstotne točke). Občutek pripadnosti zelo vpliva na uspešnost v bralni pismenosti v okviru raziskave PISA (razlika za 9 odstotnih točk na povečanje za eno enoto po upoštevanju socialno-ekonomskega statusa učenca in šole). V primerjavi s povprečjem na ravni EU manj učencev doživlja ustrahovanje vsaj nekajkrat mesečno (20,9 % v primerjavi z 22,1 %), vendar je ustrahovanja od leta 2015 vedno več (+4,5 odstotne točke). Fantje so ustrahovani pogosteje kot dekleta (razlika v višini 8,5 odstotne točke). Zaskrbljujoče je, da so ustrahovanja tudi pogosteje deležni prikrajšani učenci in učenci z migrantskim ozadjem (razlika v višini 4,6 odstotne točke oziroma 6,6 odstotne točke). Enako velja za učence, ki obiskujejo šole z večjim številom učencev z nižjim socialno-ekonomskim statusom (14,5 odstotne točke), javne šole⁷ (razlika v višini 12,1 odstotne točke, najvišja v EU) in šole z večjim številom učencev z migrantskim ozadjem (3,7 odstotne točke v primerjavi z 2,7 odstotne točke v EU). Visoke stopnje ustrahovanja v šolah izredno negativno vplivajo na uspešnost v bralni pismenosti učencev. Kljub temu ravnatelji in ravnateljice šol v tem ne vidijo ovire za učenje (44,1 % jih meni, da to sploh ni ovira; na ravni EU je takšnega mnenja 28 % ravnateljic in ravnateljev). Negativne posledice, ki izvirajo iz pomanjkanja občutka pripadnosti v šoli in ustrahovanja, se odražajo v vrzeli v učnih izidih med učenci z migrantskim ozadjem in učenci, rojenimi v Sloveniji (Evropska komisija, 2020). Nacionalna raziskava o vplivu posebnih potreb, migrantskega ozadja in socialno-ekonomskega statusa na učne izide je potrdila, da so ti dejavniki tesno povezani z nizkimi učnimi dosežki (zlasti pri matematiki in slovenščini) ter da se ti nadaljujejo v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju (Cankar, 2020).

COVID-19 je prinesel nove izzive za dobro počutje v izobraževalnem sistemu. Podatki o vplivu učenja na daljavo na dobro počutje niso na voljo, toda mediji poročajo o tem, da strokovni delavci, psihologi in starši opozarjajo na negativne učinke zaprtja ustanov na predšolske otroke in učence ter vse večjih razlik v znanju. Kljub temu so bili rezultati mature⁸ in nacionalnega preverjanja znanja⁹ v letu 2021 primerljivi z rezultati iz prejšnjih let. V letu 2021 je več deležnikov izvajalo dejavnosti vrednotenja učinkov učenja na daljavo (ki jih je koordiniralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), vendar te dejavnosti še potekajo. Raziskave so pokazale, da se duševno zdravje mladih v starosti od 18 do 29 let slabša, pri čemer je pri kar 25 % prisotno tveganje za pojav depresivne motnje¹⁰. V drugi raziskavi je bilo ugotovljeno, da se študentje (večinoma stari od 18 do 29 let) bojijo negotove prihodnosti (94,1 %) in izgube svoboščin (85,3 %). Srečujejo se z upadom koncentracije ali motivacije za študij, pomanjkanjem stikov z vrstniki, pomanjkanjem prostega časa in občutki krivde, ko si vzamejo čas zase, poleg tega so negotovi v svoje sposobnosti. Skoraj vsi študentje so v nekem trenutku opazili znake depresije in tesnobe (89,5 %), negativnega odnosa do sebe (88,2 %) in kronične utrujenosti (84,5 %). Mnogi so imeli občutek, da potrebujejo pomoč psihologa (47,5 %), a so jo le redki poiskali (samo 12,5 %). Učitelji so doživljali utrujenost, apatijo, odpor in žalost ter pomanjkanje stikov z učenci. Glavni vzroki za stres so bili usklajevanje dela in družinskega življenja, angažiranje učencev/študentov, pomanjkanje komunikacije v živo, priprava gradiv, usmerjanje pri razlagi gradiv, uporaba orodij IKT in pisno ocenjevanje (Kerč, 2021). Raziskava med visokošolskimi študenti in študentkami je pokazala, da jih samo 23,3 % ni doživljalo tesnobe, velik delež je poročal o depresiji (77,6 %), osebna prožnost je bila nizka. Od začetka pandemije je bilo bolj verjetno, da bodo prosili za pomoč, vendar so bili manj naklonjeni temu, da bi poiskali strokovno pomoč. Študentje niso bili zadovoljni z izobraževanjem na daljavo (Gabrovec idr., 2021).

Oprema IT je bila zagotovljena sistematično, drugi ukrepi podpore pa so bili odvisni od lastne iniciative šol. Podpora za ranljive učence in učenke je bila na začetku večinoma usmerjena v zagotavljanje računalniške opreme za učenje na daljavo, čeprav sta bila zagotovljena tudi svetovanje in učna podpora. Usmeritve za poučevanje na daljavo so od učiteljev zahtevale, da učencem prilagodijo bremena, omogočijo dvosmerno komunikacijo, ponudijo svetovanje in pomagajo tistim s posebnimi potrebami ali statusom. Tudi šole so objavile usmeritve za izvedbo izobraževanja na daljavo (ZRSŠ, 2020). Ob vrnitvi v šolo so učitelji prejeli navodila, naj se z učenci pogovorijo o njihovih občutkih, te pogovore povežejo z učnimi cilji (socialno in čustveno učenje, zdravje) ter ustvarijo varno in spodbudno učno okolje, zlasti za ranljive skupine (ZRSŠ, 2020a). V obdobju drugega zaprtja so bile šole pozvane, naj, če je mogoče, organizirajo učne ure slovenščine za migrantske učence. Vendar so bila didaktična navodila pomanjkljiva, kar je pripeljalo do razlik pri izvedbi. Nekatere šole so se obrnile na rojake učencev in organizirale tutorstvo ob sodelovanju učiteljev, študentov in nevladnih organizacij. Nekateri učitelji so izvajali bolj prilagojeno poučevanje za migrantske učence, z njimi vzpostavili neposreden stik, ponudili moralno in čustveno oporo in oklestili učno vsebino, da so se lahko učenci osredotočili na učenje slovenščine. Na območjih, kjer je večje število Romov, so romskim učencem pri izobraževanju na daljavo pomagali romski pomočniki, ki so poskrbeli za komunikacijo med šolo, starši in učenci. Svetovalci iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki je vodil projekt za pomoč romskim otrokom z romskimi pomočniki¹¹, so podporo nudili tudi drugim prikrajšanim učencem. Občine so učencem z nižjim socialno-ekonomskim statusom v času izobraževanja na daljavo zagotovile brezplačne dnevne tople obroke (v šoli, doma ali na prevzemnih mestih)¹². „Telefon TOM“ za pomoč otrokom in mladostnikom, ki deluje že več kot 30 let in vključuje skoraj 200 usposobljenih svetovalcev, je otrokom in učencem zagotavljal spletno in telefonsko podporo ter zamisli, kaj početi v času omejitve gibanja¹³. Visokošolski študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji so iz državnega proračuna dvakrat prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 EUR, tisti, ki študirajo v tujini, pa enkrat. Kulturne ustanove so na spletni platformi Kulturni bazar¹⁴ ponujale dejavnosti na temo kulture in umetnosti, namenjene otrokom, učencem in dijakom, pa tudi strokovnim delavcem v vrtcih in šolah.

Ministrstvo za izobraževanje se je soočalo z nasprotovanjem zaprtju izobraževalnih ustanov. Deležniki so popolno zaprtje ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo označili za nesprejemljivo, saj je negativno vplivalo na razvoj in dobro počutje otrok, zlasti tistih iz prikrajšanih okolij (ZRSŠ, 2020b). Strokovni delavci so opozarjali na negativne posledice izobraževanja na daljavo v obliki vse večjih vrzeli v znanju med učenci. Gibanje srednješolcev in srednješolk („Zahtevamo šolo!“) je januarja 2021 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo peticijo za takojšnjo vrnitev v šole (to je zahtevalo 55 % dijakinj in dijakov) ter zahtevalo, da ocenjevanje poteka izključno v šolah, da bi se preprečile neenakosti. Zahtevali so tudi prilagoditve mature. Devetega februarja so številni srednješolci bojkotirali izobraževanje na daljavo¹⁵.

4. Naložbe v izobraževanje in usposabljanje

Naložbe v izobraževanje in usposabljanje so višje od povprečja EU in rastejo, nižajo pa se izdatki na učenca. Proračun za izobraževanje je v letu 2021 za 9,2 % večji od tistega v letu 2020. 2,2 milijona EUR je namenjenih brezplačnim mestom v vrtcih za sorojence. Leta 2019 so bili izdatki za izobraževanje kot delež BDP (5,5 %) in tudi kot delež skupnih splošnih javnofinančnih odhodkov (12,6 %) večji od povprečja EU (4,7 % oziroma 10 %)¹⁶. Med letoma 2013 in 2018 so se letni izdatki na učenca povečali na skoraj vseh ravneh izobraževanja, razen v primarnem izobraževanju: –5,9 %¹⁷. Vzrok za to je bilo morda povečanje števila učencev, ki so bili med letoma 2013 in 2018 vpisani v primarno izobraževanje (+17,1 %). Novembra 2020 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo sklep, da se v letu 2020 nameni 0,7 milijona EUR za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter licenc za javne visokošolske zavode.

Sredstva EU bodo zagotovila znatno podporo za izobraževanje na daljavo in digitalno izobraževanje. Zaradi pomanjkanja računalnikov in pomanjkljivega dostopa do interneta med učitelji in učenci je Slovenija v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus prerazporedila 4 milijone EUR za nakup prenosnih računalnikov in zagotovitev internetnega dostopa za učence, ki potrebujejo podporo. Zaprosila je za dodatnih 10,5 milijona EUR iz programa REACT-EU kot podporo za izvajanje kombiniranega učenja. Visokošolske institucije bodo prejele potrebno opremo za razvoj didaktičnih podlag za kombinirano učenje, kar bo omogočilo hiter prehod v kakovostno spletno poučevanje. Iz načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: NOO) bo 66,73 milijona EUR uporabljenih za zagotovitev boljših podatkovnih povezav za 228 izobraževalnih ustanov in novih aplikacij IT in 40 trajno vzpostavljenih medkrajevnih optičnih povezav s prenosnimi hitrostmi 100 Gb/s za Akademsko in raziskovalno mrežo ARNES.

5. Posodabljanje predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja

Vključenost otrok, starejših od treh let, v predšolsko vzgojo in varstvo je nekoliko pod povprečjem EU. Vključenost otrok, mlajših od treh let, v formalno otroško varstvo je velika, leta 2019 je bila 46,9-odstotna (povprečje EU: 35,3 %), in skoraj vsi otroci v predšolski vzgoji in varstvu preživijo 30 ur ali več (44,4 % v primerjavi z 21,5 % na ravni EU)¹⁹. Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo pri otrocih med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo je znašala 92,1 %, kar je za 1 odstotno točko več kot leta 2018, vendar nižja od novega cilja na ravni EU, ki je 96 %, in povprečja EU, ki je 92,8 %²⁰. Januarja 2021 je bila z namenom povečanja vključenosti sprejeta sprememba Zakona o vrtcih, v skladu s katero so starši dobili pravico do brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki vrtec obiskuje hkrati s sorojencem, ali za druge otroke iz iste družine, ne glede na to, ali so v vrtec vključeni hkrati s starejšimi sorojenci.

Nacionalno preverjanje znanja in matura se nadaljujeta. Leta 2020 so bile osnovne šole zaprte večji del jesenskega obdobja in del zimskega obdobja. Maja 2021 je potekalo nacionalno preverjanja znanja za učence šestih in devetih razredov osnovne šole, da bi se ovrednotil učinek izobraževanja na daljavo na učne izide. Srednje šole so bile zaprte dlje kot osnovne šole; spomladi je bilo uvedeno kombinirano učenje. Matura je potekala kot običajno²¹, na voljo je bila možnost cepljenja pred opravljanjem obveznosti (konec aprila), poleg tega se je zahteval negativen izvid testa PCR za dijake, ki so bili v karanteni²².

Učna uspešnost je na splošno dobra, vendar so opazne znatne razlike med učenci, rojenimi v Sloveniji, in učenci z migrantskim ozadjem. Delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, znaša 4,1 % ter je med najmanjšimi v EU (EU 9,9 %) in manjši od cilja na ravni EU, ki znaša pod 9 %²³. Delež je v primerjavi z drugimi državami članicami EU sicer majhen, vendar je pri učencih, rojenih v tujini, skoraj dvakrat večji (7,4 %)²⁴. Delež petnajstletnikov z nizkimi dosežki pri osnovnih znanjih in spretnostih je večji od cilja 15 % na ravni EU pri matematični in bralni pismenosti, a boljši od povprečja v EU na vseh treh področjih: matematična pismenost 16,4 % (EU 22,9 %), naravoslovna pismenost 14,6 % (EU 22,3 %) in bralna pismenost 17,9 % (EU 22,5 %) (OECD, 2019, zv. I). Kljub temu je slabša uspešnost pri bralni pismenosti precej pogostejša pri učencih z migrantskim ozadjem, razlika med njimi in učenci, rojenimi v Sloveniji, znaša 20,1 odstotne točke, kar je ena od največjih razlik v EU. Prisotna je tudi velika razlika med spoloma, saj so pri bralni pismenosti fanti bistveno manj uspešni (OECD, 2019, zv. II). Delež mladih, starih od 16 do 19 let, ki imajo več kot le osnovna digitalna znanja in spretnosti, je relativno velik (72 % v primerjavi s 57 % v EU) in se je med letoma 2015 in 2019 znatno povečal (16 odstotnih točk v primerjavi s 5 odstotnimi točkami v EU)²⁵.

Od šolskega leta 2020/2021 se v osnovnih šolah uporabljajo novi ukrepi za podporo migrantskim in romskim učencem. Za migrantske učence se od leta 2020/2021 uporablja nov učni načrt za slovenščino. Migrantski učenci imajo pravico do jezikovnega pouka, organiziranega v skupinah. Poleg tega lahko šole z več kot devetimi migrantskimi učenci sistemizirajo dodatno delovno mesto učitelja za poučevanje slovenščine (Pravilnik, 2021). Število učnih ur slovenščine za migrante se je povečalo tudi v srednješolskem izobraževanju (Cedefop in ReferNet, 2021). Za romske učence je zdaj (v skladu s Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov 2020–2031) mogoče zaposliti romskega pomočnika (prej se je to financiralo zgolj začasno prek projektov). Osnovne šole s 16–30 romskimi učenci so upravičene do romskega pomočnika, zaposlenega za polovični delovni čas; tiste z več romskimi učenci pa imajo lahko pomočnika zaposlenega za polni delovni čas, po potrebi pa lahko pri ministrstvu za izobraževanje zaprosijo za dodatne romske pomočnike. Podobna rešitev z romskimi pomočniki velja tudi za vrtce.

Nova zakonodaja uvaja spremembe v predšolsko vzgojo in varstvo, ministrstvo pa začenja s posodobitvijo izobraževalnih programov za predšolsko vzgojo in varstvo ter šole. Slovenija je decembra 2020 sprejela Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki zagotavlja prilagodljivo podporo in sistemske rešitve za celovito obravnavo teh otrok in učencev ter vzpostavitev strokovnih centrov (ZOOMTVI, 2020). Napredovanje osebja v socialnovarstvenih zavodih v prilagojenem programu za predšolske otroke ter v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi učnimi potrebami je postalo primerljivo tistemu v večinskih izobraževalnih ustanovah (MIZŠ, 2021). V šolskem letu 2020/2021 so se v posodobljene programe srednješolskega izobraževanja začele uvajati obvezne vsebine o aktivnem državljanstvu. Splošna posodobitev izobraževalnih programov se je začela februarja 2021.

NOO se bo osredotočal predvsem na razvoj kompetenc za zeleni in digitalni prehod z njihovim vključevanjem v učne načrte in usposabljanja za učitelje. Kljub prejšnjim znatnim naložbam v digitalno izobraževanje v okviru strategije Digitalna Slovenija 2020 je raziskava v osnovnih in srednjih šolah, izvedena poleti 2020, pokazala, da šole niso bile pripravljene na izobraževanje na daljavo. Med drugim je samo 37 od 111 šol zagotavljalo redna usposabljanja za razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in učiteljev²⁶. Čeprav so v raziskavi TALIS leta 2018 ravnatelji osnovnih šol v Sloveniji izrazili najmanjše pomanjkanje digitalne tehnologije (4,2 % v primerjavi s 27,6 % v EU22) in najmanj nezadosten dostop do interneta (1,8 % v primerjavi s 23,8 % v EU22), infrastruktura in sredstva niso zadostovala za nove potrebe izobraževanja na daljavo. Učitelji na nižji sekundarni ravni so bili tudi drugi najbolj samozavestni v EU: 67 % jih je bilo mnenja, da so dobro pripravljeni za uporabo IKT za poučevanje, in samo 8,5 % jih je poročalo, da morajo na tem področju razviti veščine (OECD, 2019b, zv. I). Kljub temu je bila uporaba IKT pri projektnem delu majhna in so v praksi številni potrebovali pomoč. Zato je bilo digitalno izobraževanje izbrano za eno od glavnih prednostnih nalog NOO, kar zajema vključitev digitalnih kompetenc v učne načrte na vseh ravneh in v usposabljanje strokovnih delavcev, razvoj digitalnega učnega gradiva in aplikacij IT ter podpornih sistemov (NOO, 2021). V okviru reform na podlagi NOO bo oblikovana tudi strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, ki bo vključevala snovanje sodobnih učnih prostorov, ki podpirajo inovativne pedagoške pristope. Poleg tega bodo podprte tudi naložbe v ozelenitev izobraževalne infrastrukture (145 milijonov EUR).

6. Posodabljanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih

Leta 2020 je stopnja zaposlenosti novih diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja znatno padla. Leta 2019 je bil skupni vpis v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja 70,8-odstoten, tj. najvišji v EU (povprečje: 48,4 %). Med letoma 2018 in 2020 je stopnja zaposlenosti novih diplomantov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja padla s 84,5 % na 71,6 %, kar je več od povprečja v EU (z 79 % na 76,1 %). Na zaposlovanje mladih so zlasti vplivala navedena gospodarska gibanja.

Pilotni program vajeništva, ki je del reforme srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, se je nadaljeval. Pri vrednotenjih v letu 2020 sta bila kljub dodatnim izzivom zaradi izobraževanja na daljavo zaznani zadovoljstvo z organizacijo in kakovostjo programa ter zanimanje za njegovo nadaljevanje (Cedefop in ReferNet, 2021).

V NOO so vključeni ukrepi za izboljšanje ustreznosti izobraževanja za trg dela in omogočanje prehoda na trg dela. Ukrepi zajemajo spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva, usposabljanje mentorjev v podjetjih, izboljšanje ustreznosti poklicnega in strokovnega izobraževanja za trg dela, krepitev sodelovanja med šolami in delodajalci (zlasti na področju praktičnih veščin v zdravstvu, predšolski vzgoji in varstvu ter socialnem varstvu) ter razvoj aplikacije za spremljanje diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Ti ukrepi bi morali prispevati k doseganju cilja za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje na ravni EU, v skladu s katerim bi moralo do leta 2025 vsaj 60 % diplomantov iz poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem sodelovati v učenju skozi delo.

Vključenost v izobraževanje odraslih se je zlasti med nizko kvalificiranimi odraslimi v zadnjem letu znatno zmanjšala. Delež odraslih, ki so bili v izobraževanje odraslih vključeni štiri tedne pred ocenjevanjem, se je z 11,2 % v letu 2019 zmanjšal na 8,4 % v letu 2020. Stopnja vključenosti nizko kvalificiranih odraslih se je znižala za 0,6 odstotne točke in dosegla 1,7 %, kar pomeni, da je na tem področju še veliko možnosti za izboljšave²⁷. Leta 2020 so bili sprejeti trije pomembni dokumenti, ki obravnavajo vse manjšo vključenost odraslih v programe vseživljenjskega učenja: Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba²⁸; Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle²⁹ (izvajanje se je začelo v 2020); in Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih³⁰.

Pandemija COVID-19 je prinesla izzive na področju izobraževanja odraslih. Ukrepi, povezani s COVID-19, so negativno vplivali na izobraževanje odraslih. Obdobje zaprtja zadevnih ustanov na tem področju je bilo najdaljše v EU³¹. Zelo so bili prizadeti udeleženci v osnovnošolskih programih za odrasle³². Raziskava, ki jo je izvedel Andragoški center Slovenije o dobrem počutju učencev in učiteljev med pandemijo, je pokazala, da so bili glavni izzivi dostop do orodij IKT, pomanjkanje spretnosti glede IKT in organizacija učenja na daljavo. Center je pripravil priporočila za ponudnike³³ programov izobraževanja odraslih, obravnavani so tudi v Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19³⁴.

7. Posodabljanje visokošolskega izobraževanja

Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je že dosegel cilj na ravni EU, vendar obstajajo velike razlike med moškimi in ženskami ter med osebami, rojenimi v Sloveniji, in osebami, rojenimi v tujini. Leta 2020 je delež oseb s terciarno izobrazbo, starih od 25 do 34 let, znašal 45,4 % (1,3 odstotne točke več kot leta 2019), kar je nad povprečjem EU, ki je 40,5 %, in ciljem na ravni EU, ki je 45 % do leta 2030. Razlika med spoloma je med največjimi v EU (20,8 odstotne točke v primerjavi z 10,8 odstotne točke v EU)³⁵. Zaznana je tudi velika razlika med osebami, rojenimi v Sloveniji (48,2 %), in osebami, rojenimi v tujini (23 %)³⁶. Stopnja zaposlenosti novih visokošolskih diplomantov (89,2 % leta 2020, nad povprečjem EU, ki je 83,7 %) je v zadnjem letu rahlo upadla za 0,4 odstotne točke, kar je verjetno posledica pandemije³⁷.

Visokošolsko izobraževanje je med pandemijo skoraj v celoti potekalo prek spleta. V skladu z vladnimi smernicami za zimski semester študijskega leta 2020/2021 (MIZŠ, 2020) so lahko študijske dejavnosti potekale v prostorih visokošolskih zavodov, če je bilo to nujno in so se lahko dejavnosti organizirale varno (npr. laboratorijsko ali klinično delo). Dejavnosti v prostorih visokošolskih zavodov so se delno znova začele februarja 2021 in bile za krajši čas prekinjene od 1. do 10. aprila. Od februarja so lahko študentje opravljali izpite, se udeleževali seminarjev, na katerih je bilo lahko največ 10 oseb, opravljali laboratorijsko delo in prisostvovali posameznim predavanjem. Osebje visokošolskih zavodov se je testiralo vsak teden, poleg tega je bilo treba upoštevati higienska pravila. Testiranje je bilo priporočeno tudi za študente (MZ, 2020).

Spremenjeni so bili pogoji za vpis v visokošolske programe. Oktobra 2020 je bila sprejeta sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, v skladu s katero morajo imeti vsi kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjega in visokošolskega izobraževanja s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, ob vpisu opravljeno cepljenje, kot določa minister, pristojen za zdravje, ali odločbo o opustitvi cepljenja iz utemeljenih zdravstvenih razlogov (ZNB-B, 2020). Z drugim zakonom, sprejetim oktobra, je bilo visokošolskim zavodom dovoljeno, da za študijsko leto 2020/2021 spremenijo obvezne sestavine študijskih programov, in določeno, da bo vpis za študijsko leto 2021/2022 potekal digitalno (Zakon, 2020). S spremembami Zakona o tujcih se zahteva, da osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, dokažejo, da imajo zadostna sredstva za preživljanje. To vključuje tuje študente, ki morajo imeti za eno študijsko leto zagotovljenih skoraj 5 000 EUR, kar lahko negativno vpliva na internacionalizacijo visokega šolstva³⁸. Slovenija je v sodelovanju z OECD v okviru programa Erasmus+ trenutno vključena v dve pobudi Evropske komisije, ki prispevata k oblikovanju politik na področju visokošolskega izobraževanja (zlasti nacionalne strategije in krovnega načrta za visoko šolstvo in načrtovanja v okviru NOO): (i) HEInnovate, ki zagotavlja smernice za bolj inovativne in podjetniško usmerjene visokošolske institucije, in (ii) „Labour Market Relevance and Outcome“ (Ustreznost in rezultati za trg dela – LMRO), ki opredeljuje politike in ukrepe za izboljšanje ustreznosti visokošolskega izobraževanja za trg dela.

8. Viri

Cankar, G., (2020). Pravične možnosti izobraževanja v sloveniji - Populacijska raziskava o učencih s posebnimi potrebami, priseljencih in njihovim socialno-ekonomskim statusom v povezavi z dosežki v šoli (Fair opportunities for education in Slovenia - Population survey on students with special needs, immigrants and their socio-economic status in relation to school achievement), National Examinations Centre, Ljubljana, https://www.ric.si/mma/Pravicne%20moznosti%20izobrazevanja%20v%20Sloveniji%20dec.%202020/2020122212462063/

Cedefop; ReferNet (2021). VET REF: developments in vocational education and training policy database. Cedefop monitoring and analysis of VET policies (VET REF: podatkovna zbirka o razvoju politik na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Spremljanje in analiza politik poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki ju izvaja Cedefop). Neobjavljeno.

Cedefop ReferNet Slovenia (2020). Slovenia: Response to the COVID-19 outbreak (Slovenija: Odziv na izbruh COVID-19).https://www.cedefop.europa.eu/sl/news-and-press/news/slovenia-response-covid-19-outbreak

Evropska komisija (2020), Pregled izobraževanja in usposabljanja, analiza po državah – Slovenija, zvezek II, 2020. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. https://op.europa.eu/webpub/eac/education-and-training-monitor-2020/countries/slovenia.html

Gabrovec, B., idr., (2021). Raziskava o doživljanju epidemije COVID-19 med študenti. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/splosno_porocilo_o_opravljeni_raziskavi_-_raziskava_o_dozivljanju_epidemije_covid-19_med_studenti.pdf

Kerč, P., idr., (2021). Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVIDa-19. Nacionalni inštitut za javno zdravje. http://www.dps.si/wp-content/uploads/2021/03/Ocena-potreb-po-psihosocialni-podpori.pdf

Logaj, V. (urednik), idr., (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s COVID-19; Modeli in priporočila. https://www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije – MIZŠ (2020). Smernice za izvedbo študijske dejavnosti v zimskem semestru študijskega leta 2020/21. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/COVID-19/Smernice-za-visokosolske-zavode-MIZS_NIJZ.pdf

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije – MIZŠ, (2021). Pravilnik o postopku in pogojih za pridobitev nazivov strokovnih delavcev v prilagojenem programu za predšolske otroke in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih. Uradni list Republike Slovenije št. 6/21. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0115?sop=2021-01-0115

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ), (2021). Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije št. 11/21 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0228?sop=2021-01-0228

Mugnaioni Lešnik, D., idr., (2009). Nasilje v šolah. Šola za ravnatelje. https://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-24-4.pdf

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), (2020). Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah, strokovna navodila za ravnatelje in ravnateljice osnovnih in srednjih šol. https://sio.si/wp-content/uploads/2020/03/Strokovne-usmeritve-Navodila-ZRSŠ.pdf

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), (2020a). Priporočila za prehod iz izobraževanja na daljavo v izobraževanje v šoli oziroma v oddelku za učence 1. triade v osnovni šoli. https://sio.si/wp-content/uploads/2020/05/10042_Priporočila_prehod_1VIO.pdf

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), (2020b). Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 v Sloveniji, delno poročilo, julij 2020. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/

OECD (2019 zv. I), PISA 2018 Results (Volume I): What Students Know and Can Do (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek I): Kaj učenci znajo in kaj zmorejo), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/5f07c754-en

OECD (2019 zv. II), PISA 2018 Results (Volume II): Where All Students Can Succeed (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek II): Kje so lahko vsi učenci uspešni), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/b5fd1b8f-en

OECD (2019 zv. III), PISA 2018 Results (Volume III): What School Life Means for Students’ Lives (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek III): Kaj šolsko življenje pomeni za življenja učencev), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/acd78851-en

OECD (2019b zv. I), TALIS 2018 Results (Volume I): Teachers and School Leaders as Lifelong Learners (Izsledki raziskave TALIS 2018 (zvezek I): Vseživljenjsko učenje učiteljev in ravnateljev), TALIS. https://doi.org/10.1787/1d0bc92a-en

Pečjak, S., Pirc, T., (2015). Predictors and Forms of Intervention in Peer Bullying: Pre-service Teachers vs. Teachers. (Napovedovalci in oblike ukrepanja pri vrstniškem nasilju: primerjava med bodočimi učitelji in učitelji). Poljska, The New Educational Review. https://www.researchgate.net/profile/Sonja-Pecjak/publication/275039611_Predictors_and_Forms_of_Intervention_in_Peer_Bullying_Pre-service_Teachers_vs_Teachers/links/5530e88a0cf20ea0a06fb7b7/Predictors-and-Forms-of-Intervention-in-Peer-Bullying-Pre-service-Teachers-vs-Teachers.pdf

Program za otroke 2020–2025 (2020), strateški dokument vlade Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/druzina/Programi-v-podporo-druzini/Program-za-otroke-2020-2025.pdf

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2021). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7973

Rupnik Vec, T. (urednik), idr., (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo_Dec2020/

Varno in spodbudno učno okolje – spletni arhiv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/si/varno_in_spodbudno_ucno_okolje/varno_ucno_okolje/index.html

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2016). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (2020). Uradni list Republike Slovenije št. 152/20. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-2610?sop=2020-01-2610

ZDUOP, (2021). Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8321

ZIUZEOP, (2020). Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8190

ZIUOOPE, (2020). Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8206

ZIUOPDVE, (2020). Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8272

ZNB-B, (2020). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-B). Uradni list Republike Slovenije št. 142/20. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-2523?sop=2020-01-2523

ZOOMTVI, (2020). Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8083

ZVrt, (2021). Zakon o vrtcih. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447

Priloga I: Viri ključnih kazalnikov

Priloga II: Struktura izobraževalnega sistema