Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je pomembno prispeval k nadzoru in stabilnosti v zavarovalniškem sektorju, vendar bistveni izzivi ostajajo

Povzetek

I

Zavarovalništvo predstavlja pomemben del finančnega sektorja EU. Upravlja premoženje, ki je vredno približno dve tretjini letnega bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Če bi zavarovalnice propadle, bi lahko bilo okrnjeno delovanje finančnega sektorja, kar bi imelo negativne posledice za realno gospodarstvo in dobrobit potrošnikov.

II

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je bil ustanovljen leta 2011 po reformi nadzora finančnega sektorja EU po finančni krizi v obdobju 2007–2008. Organ EIOPA deluje kot neodvisen svetovalni organ Evropske komisije, Parlamenta in Sveta.

III

Njegova ključna odgovornost je, da podpira stabilnost finančnega sistema, zagotavlja preglednost trgov in finančnih produktov ter ščiti imetnike zavarovalnih polic. Spremlja tudi morebitna tveganja in ranljivosti v sektorju. Njegove odgovornosti spadajo v štiri široke kategorije: urejanje, nadzor in konvergenca nadzora, finančna stabilnost ter varstvo potrošnikov.

IV

Sodišče je preučilo, ali organ EIOPA uspešno prispeva k nadzoru in finančni stabilnosti v zavarovalniškem sektorju. Zlasti je analiziralo ukrepe organa EIOPA na področju nadzora in konvergence nadzora (sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi, njihovo delo v zvezi z notranjimi modeli in čezmejnim poslovanjem), stresni test za zavarovalništvo v letu 2016 ter ustreznost virov in upravljanja organa EIOPA.

V

Revizija je zajemala zlasti nadzorne dejavnosti organa EIOPA v obdobju 2015–2017 in stresni test v letu 2016. Revizijski dokazi so se pridobili z obiski organa EIOPA in s pregledom dokumentacije na kraju samem, pa tudi na srečanjih z ustreznimi službami Komisije, Evropskim odborom za sistemska tveganja, pristojnimi nacionalnimi organi, akademskimi strokovnjaki in deležniki. Pri reviziji so se upoštevali tudi rezultati dveh anket.

VI

Splošni zaključek Sodišča je, da je organ EIOPA dobro uporabljal širok nabor orodij za podporo konvergence nadzora in finančne stabilnosti. Vendar so še vedno prisotni pomembni izzivi, ki jih morajo obravnavati organ EIOPA, nacionalni nadzorniki in zakonodajalca, npr. v kontekstu pregledov evropskih nadzornih organov in pregledov v skladu z direktivo Solventnost II.

VII

Ukrepi organa EIOPA, s katerimi je zagotovil, da pristojni nacionalni organi dosledno izvajajo nadzor, so temeljili na zanesljivi analizi, po obsegu pa so večinoma bili celoviti. Organ EIOPA je s svojim delom opredelil pomembne slabosti v načinu delovanja pristojnih nacionalnih organov, poleg tega pa redno spremlja spremembe. Vendar EIOPA nima sistematične ureditve za nadaljnje spremljanje svojih priporočil.

VIII

Sodišče je ugotovilo, da so za sedanji pravni okvir za nadzor čezmejnega poslovanja v EU značilne sistemske slabosti, ki ustvarjajo razmere, ko je nadzor namesto od narave podjetja odvisen od njegove pravne oblike. Posledica tega so napačne spodbude za nadzornike in zavarovatelje, ki v nekaterih državah članicah izkoriščajo nižjo raven nadzora. Organ EIOPA si je prizadeval za reševanje nastalih težav, vendar ni mogel premagati sistemskih slabosti in doseči konvergence nadzora.

IX

Zavarovalnice uporabljajo notranje modele, da oceno tveganj bolje prilagodijo svojemu poslovanju in ublažijo kapitalske zahteve. Med pristojnimi nacionalnimi organi obstajajo precejšnje razlike v tem, kako strogo nadzorujejo notranje modele. Organ EIOPA je poskušal izboljšati konvergenco nadzora na tem področju. Pri tem ni bil popolnoma uspešen, med drugim zaradi omejitev dostopa do informacij, ki so jih določili pristojni nacionalni organi.

X

Organ EIOPA je leta 2016 izvedel stresni test, da bi ocenil, kako se bi zavarovalniški sektor odzval na neugodne razmere na trgu, zlasti v daljšem obdobju zelo nizkih obrestnih mer in šoka glede cen premoženja. Za številne družbe se je izkazalo, da so ranljive za take razmere, saj bi se njihova plačilna sposobnost znatno poslabšala. Obseg stresnega testa je bil primeren, s scenarijema pa so se opredelila glavna tveganja za sektor. Vendar je Sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri njihovi kalibraciji. Organ EIOPA zlasti ni mogel dovolj podrobno utemeljiti intenzivnosti enega od scenarijev.

XI

Organ EIOPA je po natančni potrditvi podatkov večinoma primerno predstavil rezultate stresnega testa. Zaradi njegovih zakonskih pooblastil se niso objavili na ravni družbe. Nekatera priporočila, izdana po stresnem testu, so bila preveč splošna, čeprav si je organ EIOPA prizadeval, da bi spremljal, koliko jih pristojni nacionalni organi izvajajo.

XII

Organ EIOPA je pri vseh svojih dejavnostih v veliki meri odvisen od sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi, vendar nima vedno njihove popolne podpore. Pristojni nacionalni organi imajo odločilno besedo v glavnem upravnem organu organa EIOPA, kar pomeni, da lahko odločajo o obsegu ukrepanja organa EIOPA glede pregleda njihove uspešnosti. Organ EIOPA še ni dokončno izvedel prehoda z regulacije na nadzor. S samo 20 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z vprašanji nadzora, in dodatnimi sedmimi, ki se ukvarjajo s povezanimi temami, le stežka izvaja široko paleto zahtevnih nalog, za katere je odgovoren.

XIII

Sodišče priporoča, naj EIOPA za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti svojih ukrepov:

1. bolje usmeri in sistematično spremlja svoja nadzorna orodja,
2. sodeluje s Komisijo in sozakonodajalcema pri obravnavanju sistemskih slabosti pri nadzoru čezmejnega poslovanja,
3. sodeluje s Komisijo in sozakonodajalcema pri obravnavanju omejitev dostopa do informacij o notranjih modelih in pristojne nacionalne organe bolje usmerja glede nadzora nad notranjimi modeli,
4. dodatno izboljša zanesljivost scenarijev stresnih testov,
5. po stresnem testu pristojnim nacionalnim organom izda natančnejša in ustreznejša priporočila,
6. spodbuja objavo rezultatov stresnega testa na ravni družbe,
7. zagotovi, da je metodologija stresnih testov preglednejša, ter
8. poveča kadrovske vire, odgovorne za nadzorne naloge.

Uvod

Zavarovalniški trg v evropskem gospodarstvu

01

Zavarovalništvo s sredstvi, ki dosegajo približno dve tretjini letnega BDP EU, in uveljavljenostjo na trgu, ki se med državami članicami razlikuje (glej sliko 1), predstavlja pomemben delež finančnega sektorja. S prevzemanjem tveganj in mobilizacijo prihrankov prispeva h gospodarski rasti in finančni stabilnosti. Glede na pomembno vlogo zavarovalnic bi bilo lahko ob njihovem propadu okrnjeno zagotavljanje finančnih storitev in gospodarstvo na splošno, kar bi imelo negativne posledice za potrošnike.

02

Eden ključnih izzivov današnjega zavarovalniškega trga so nizke obrestne mere. Zavarovatelji se zlasti na področju poslov življenjskega zavarovanja, ki obsegajo 65 % zavarovalniškega trga v EU, spopadajo z velikimi problemi pri zagotavljanju sredstev za kritje obrestne mere, zajamčene za produkte, prodane v prejšnjih letih. Zato se poslovni modeli ponudnikov življenjskih zavarovanj korenito spreminjajo, ena od posledic teh sprememb pa je prevzemanje dodatnih tveganj. Poleg tega so digitalne tehnologije in večja uporaba velepodatkov (finančna tehnologija) znatno preoblikovali zavarovalniški trg, s čimer se ne ustvarjajo le priložnosti za podjetja, ampak tudi številni novi izzivi in tveganja za stranke.

03

Z regulativnega vidika je bil ključni dogodek za zavarovatelje začetek uporabe okvira Solventnost II januarja 2016. Solventnost II je prvi usklajen pravni okvir EU za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja. Vključuje tudi zavarovalniški nadzor, njegov cilj pa je zagotoviti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Določa, koliko kapitala morajo imeti družbe za kritje svojih tveganj, pa tudi zahteve glede obvladovanja tveganj, upravljanja in poročanja.

Organ EIOPA kot del Evropskega sistema finančnega nadzora

04

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je bil ustanovljen leta 2011¹ v sklopu reform nadzora finančnega sektorja EU v odziv na finančno krizo v obdobju 2007–2008. Organ EIOPA deluje kot neodvisen svetovalni organ Komisiji, Parlamentu in Svetu. Deluje na področjih zavarovalnic, pozavarovalnic, posrednikov in institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

05

Organ EIOPA je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki zajema tri evropske nadzorne organe: enega za bančni sektor (Evropski bančni organ – EBA), enega za sektor vrednostnih papirjev (Evropski organ za vrednostne papirje in trge – ESMA) ter enega za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, pa tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Razlogi za ustanovitev evropskih nadzornih organov so bili zlasti, da se zagotovita tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi nadzorniki (imenovanimi tudi pristojni nacionalni organi), olajša sprejetje rešitev EU za čezmejne probleme ter spodbudita usklajena razlaga in uporaba pravil.

06

Ključne odgovornosti organa EIOPA so, da podpira stabilnost finančnega sistema, zagotavlja preglednost trgov in finančnih produktov ter ščiti imetnike zavarovalnih polic ter članov in upravičencev sistemov pokojninskega zavarovanja. Naloga organa EIOPA je spremljati in opredeliti čezmejne in medsektorske trende, morebitna tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. V ta namen ima organ EIOPA pristojnosti, ki spadajo pod štiri široke in medsebojno povezane kategorije: urejanje, nadzor in konvergenca nadzora, finančna stabilnost ter varstvo potrošnikov (glej tabelo 1). Organ EIOPA je nameraval po končanem delu v zvezi z glavnim zakonodajnim okvirom za zavarovalniški sektor in koncu potrebe, da zagotovi njegovo uspešno izvajanje, strateško osredotočenost svojega dela z regulacije preusmeriti na nadzor. Sodišče se v tej reviziji osredotoča na nadzor in konvergenco nadzora, ki sta ključna za potrošnike, in stresni test, ki spada pod cilj zagotavljanja finančne stabilnosti.

Tabela 1

Odgovornosti organa EIOPA

Področje odgovornosti	Vloga organa EIOPA
Regulacija	Priprava tehničnih standardov, ki jih nato podpre Komisija, in razpravljanje o vseh izvedenih spremembah. Svetovanje Komisiji na področjih, na katerih ima ta pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z delom EU.
Nadzor in konvergenca nadzora	Spodbujanje in usklajevanje pristojnih nacionalnih organov pri njihovih nadzornih dejavnostih, da se vzpostavi dosledna, učinkovita in uspešna nadzorna praksa v okviru sistema ESFS ter zagotovi skupna, enotna in dosledna uporaba prava Unije.
Finančna stabilnost in krizno upravljanje	Prispevanje k delu odbora ESRB v zvezi z makrobonitetnim nadzorom s predložitvijo podatkov in poročil. Izvajanje stresnih testov za sektor zavarovanj in pokojnin, zagotavljanje usklajenega preprečevanja in obvladovanja kriz ter ohranjanje finančne stabilnosti v času krize.
Varstvo potrošnikov in finančne inovacije	Varovanje potrošnikov pred prevelikim tveganjem pri nakupu finančnih produktov oz. vlaganju vanje s pripravo predpisov, spremljanjem tržnih trendov, izboljšanjem razpoložljivih informacij itd. Prepoved finančnih produktov, če predstavljajo tveganje za finančno stabilnost v EU; analiziranje in poročanje o novih finančnih inovacijah/produktih na trgu.

Vir: Evropsko računsko sodišče

Proces reform evropskih nadzornih organov

07

Ker se narava izzivov na finančnih trgih spreminja, je Komisija septembra 2017 predlagala sveženj reform za okrepitev sistema ESFS. Splošni cilj je bil izboljšati pooblastila, upravljanje in financiranje vseh treh evropskih nadzornih organov ter delovanje odbora ESRB. Številni predlogi Komisije bi se neposredno nanašali na organ EIOPA, na primer na oblikovanje neodvisnega izvršnega odbora (ki bo zadolžen za odločanje o posameznih primerih in za nekatere zadeve v zvezi z nadzorom), krepitev vloge organa EIOPA pri potrjevanju notranjih modelov in krepitev njegovih razpoložljivih orodij za spodbujanje konvergence nadzora.

08

Predlogi Komisije o spremembah pravnega okvira organa EIOPA bodo zdaj obravnavani po standardnem zakonodajnem postopku, vključno z razpravo v Svetu in Parlamentu. Pričakuje se, da bodo spremenjeni pravni akti sprejeti leta 2019. Revizija Sodišča bi lahko koristno prispevala k tej razpravi.

Obseg revizije in revizijski pristop

09

V okviru revizije je Sodišče preučilo, ali je organ EIOPA uspešno prispeval k nadzoru in finančni stabilnosti v evropskem zavarovalniškem sektorju. Poudarek revizije je bil na nedavni preusmeritvi prednostnih nalog organa EIOPA z regulacije na nadzor. Sodišče je obravnavalo zlasti naslednja področja:

1. ukrepe organa EIOPA na področju nadzora in konvergence nadzora; revizija je vključevala vzorec instrumentov, ki jih uporablja organ EIOPA (deli I, II in III);
2. stresni test za zavarovalniški sektor, izveden leta 2016 (del IV), in
3. horizontalne vidike, ki so ključnega pomena za uspešnost vseh ukrepov organa EIOPA (uporaba pravnih instrumentov za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo EU, zadostnost kadrovskih virov in ustreznost strukture upravljanja; del V).

10

Dejavnosti organa EIOPA na področju nadzora in konvergence nadzora v praksi zajemajo tri široka področja: (i) spodbujanje nadzora, ki ga izvajajo nacionalni organi, (ii) zagotavljanje ustreznega nadzora čezmejnih subjektov in (iii) notranje modele. Sodišče je zaradi jasnosti te teme obravnavalo v treh naslednjih delih poročila (delih I, II in III), vendar teme skupaj prispevajo k njegovi oceni dela organa EIOPA na področju nadzora in konvergence nadzora. Na področju finančne stabilnosti se je Sodišče osredotočilo na stresni test za zavarovalniški sektor zaradi njegovega pomena za opredelitev prihodnjih tveganj na trgu.

11

Poročilo ni zajemalo dela pristojnih nacionalnih organov (ki z organom EIOPA tesno sodelujejo pri vseh njegovih dejavnostih). Odbor ESRB, ki je sodeloval pri oblikovanju enega od scenarijev stresnega testa, ni bil revidiranec, saj je organ EIOPA odgovoren za oba scenarija. Ker se je revizija osredotočila na zavarovalniški trg, ni vključevala dejavnosti organa EIOPA v sektorju poklicnih pokojnin.

12

Revizija je zajemala nadzorne dejavnosti organa EIOPA, ki so se izvajale zlasti v obdobju 2015–2017, in stresni test iz leta 2016 (vključno s spoznanji, pridobljenimi pri stresnem testu leta 2014). Sodišče je pri vsaki revidirani dejavnosti zadeve/spise za pregled izbralo tako, da je bil vzorec reprezentativen za delo organa EIOPA in je zajemal raznovrstne običajne probleme.

13

Glavno revizijsko delo je vključevalo obiske organa EIOPA in preglede dokumentov na kraju samem. Sodišče je dokaze zbralo tudi na sestankih za zbiranje informacij in videokonferencah z ustreznimi službami Komisije, odborom ESRB, pristojnimi nacionalnimi organi, akademskimi strokovnjaki in drugimi deležnike (združenji potrošnikov in podjetij). Pri reviziji je upoštevalo tudi rezultate dveh anket:

1. prva je bila poslana vsem pristojnim nacionalnim organom v državah članicah EU in se je nanašala na splošno sodelovanje z organom EIOPA (nadzor in stresni test). Nanjo se je odzvalo 24 od 28 pristojnih nacionalnih organov;
2. druga je bila poslana vzorcu zavarovalnic in se je nanašala na stresni test. Nanjo se je odzvalo 35 od 66 družb.

Opažanja

Del I – Ukrepi organa EIOPA za zagotavljanje, da pristojni nacionalni organi izvajajo dosleden nadzor, so dobri, vendar manjka sistematičen pristop k nadaljnjemu spremljanju

14

Organ EIOPA v okviru svojih ciljev prispevanja k boljšemu in doslednejšemu nadzoru v državah članicah EU izvaja številne dejavnosti za olajševanje in usklajevanje dela pristojnih nacionalnih organov. S tem oblikuje evropsko kulturo na področju nadzora, kar pomeni skupno razumevanje načina, kako nadzorniki razmišljajo, se obnašajo in delajo znotraj svoje skupnosti. To pomeni enake konkurenčne pogoje za zavarovalnice po vsej Evropi in podobno raven zaupanja potrošnikov, da njihove zavarovalnice izpolnjujejo regulativne zahteve.

15

V zvezi z usklajevanjem dela pristojnih nacionalnih organov je Sodišče pri reviziji preučilo tri glavne instrumente, namenjene konvergenci nadzora: strukturiran dialog s pristojnimi nacionalnimi organi (pri katerem so ključni sestavni del obiski na kraju samem/obiski držav), navodila za nadzor in medsebojni strokovni pregledi (glej sliko 2). Navodila in medsebojne strokovne preglede je usklajeval organ EIOPA, to delo pa se je izvedlo v zelo tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Pregledovalci, ki so jih pooblastili pristojni nacionalni organi, so zagotovili večino vsebine in medsebojnih strokovnih pregledov. Organ EIOPA je poleg revidiranih uporabljal tudi številne druge instrumente², kot je neposredno določeno v ustanovni uredbi, pa tudi na lastno pobudo.

Organ EIOPA je ugotovil pomembne slabosti v kakovosti nadzora

16

Organ EIOPA je s strukturiranim dialogom s pristojnimi nacionalnimi organi ugotovil številne slabosti v ključnih vidikih zavarovalniškega nadzora (glej sliko 3). Pri medsebojnih strokovnih pregledih so bila odkrita tudi pomembna področja, na katerih bi morali pristojni nacionalni organi izboljšati svoje nadzorne prakse (glej Prilogo I). Ocene organa EIOPA kažejo, da se pristopi pristojnih nacionalnih organov k nadzoru pogosto razlikujejo v tem, koliko so strogi, koliko temeljijo na tveganju in koliko so usmerjeni v prihodnost. To pomeni, da bi lahko bila določena praksa zavarovalnice (npr. na področju obvladovanja tveganj) sprejeta v eni državi članici, v drugi pa bi se ji nasprotovalo. Pristojni nacionalni organi so se v okviru postopka strukturiranega dialoga odzvali na ugotovitve iz poročil organa EIOPA. Vendar organ EIOPA ni sistematično analiziral teh odzivov in pristojnim nacionalnim organom ni zagotovil celovitih pisnih povratnih informacij.

Priporočila organa EIOPA izražajo ugotovljene slabosti, vendar ni nadaljnjega spremljanja

17

Organ EIOPA je glede na ugotovljene slabosti določenim pristojnim nacionalnim organom priporočil ukrepe. V primeru strukturiranega dialoga je organ EIOPA predložil več kot 30 priporočil za vsak pristojni nacionalni organ v vzorcu Sodišča, ne da bi jih kakor koli prednostno razvrstil. Pri medsebojnih strokovnih pregledih je bilo podanih bistveno manj priporočil. Priporočila so bila jasna, vendar so bila včasih splošna in niso bila prilagojena okoliščinam posameznih pristojnih nacionalnih organov.

18

Organ EIOPA ni predvidel sistematičnega nadaljnjega spremljanja izvajanja priporočenih ukrepov pri strukturiranem dialogu in medsebojnem strokovnem pregledu. Zato nima pregleda nad tem, ali so pristojni nacionalni organi upoštevali njegova priporočila. Vendar si je prizadeval za ad hoc spremljanje nekaterih posameznih vprašanj (npr. med naslednjimi obiski pristojnih nacionalnih organov ali prek neformalnih stikov; izvedel se je tudi poseben naknadni medsebojni strokovni pregled) ter lahko dokaže nekatere konkretne izboljšave v praksah in upravljanju pristojnih nacionalnih organov (glej okvir 1).

Izvedeno delo je bilo večinoma temeljito in celovito, vendar so bili procesi zamudni

19

Struktura in jasnost dela organa EIOPA na področju nadzora in konvergence nadzora sta bila kljub zahtevnosti obravnavanega področja na splošno dobra, delo pa je temeljilo na zanesljivi analizi in metodologiji. Osebje organa EIOPA se je na obiske v posameznih državah pripravilo z zbiranjem raznovrstnih dokumentov in informacij, za pristojne nacionalne organe pa je pripravilo tudi vprašalnik. Tako se je lahko obseg obiska prilagodil glede na konkretne probleme, s katerimi so se spopadali posamezni pristojni nacionalni organi. Medsebojni strokovni pregledi so temeljili na podrobni metodologiji, v kateri so bili določeni vsi koraki, ki jih je moral izvesti pregledovalec. Vendar smernice, ki so jih prejeli udeleženci, niso bile vedno strukturirane in prilagojene konkretnemu projektu.

20

Konkretne teme, ki jih je zajemalo nadzorno delo organa EIOPA, so bile obsežne in relevantne. Obseg orodij je zagotovil celovit pristop, vendar zaradi njega včasih najpomembnejša vprašanja niso bila ustrezno prednostno razvrščena. Obseg navodil je določil usmerjevalni odbor, navodila pa so vključevala vsa večja relevantna področja, čeprav so nekateri pristojni nacionalni organi ugotovili nekaj vrzeli (glej sliko 4). Te vrzeli so bile povezane s pomembnimi vidiki nadzora, saj za dejansko konvergenco niso potrebna le skupna načela, ampak tudi skladen pristop na tehnični ravni.

21

Organ EIOPA je zamudil priložnost, da bi dosegel večjo sinergijo z zbiranjem dobrih praks in usmerjanjem svojih nasvetov na področju nadzora ravnanja s strukturiranim dialogom s pristojnimi nacionalnimi organi in medsebojnimi strokovnimi pregledi, ker je bil osredotočen le na bonitetni nadzor.³ Vendar Sodišče ugotavlja, da ima organ EIOPA vzpostavljena namenska orodja na področju nadzora ravnanja.

22

Organ EIOPA je redno razvijal svoja nadzorna orodja in jih začel večino izvajati do leta 2014. Vendar je organ EIOPA navodila za nadzor dokončal šele aprila 2018, tj. štiri leta po začetku projekta (brez pripravljalne faze) in več kot dve leti po začetku izvajanja direktive Solventnost II, ki naj bi ga ta navodila podpirala. Za medsebojne strokovne preglede je bilo potrebnih od 14 mesecev in pol do dveh let, kar je dolgo, vendar kaže na zahtevnost tem. Vendar je bilo po mnenju pristojnih nacionalnih organov trajanje velika težava, saj so morali sprejeti dolgoročne obveznosti za osebje, ki je sodelovalo v pregledih.

Del II – Sistemske slabosti sedanjega nadzornega sistema za čezmejno poslovanje ostajajo, vendar si je organ EIOPA prizadeval, da bi zaščitil imetnike polic

23

Nadzor čezmejnih zavarovalniških skupin v EU se izvaja v obliki kolegijev nadzornikov. Kolegiji naj bi zagotovili zadosten nadzor prek izmenjave informacij in nadzora, pri katerem sodelujejo vsi zadevni pristojni nacionalni organi. Kolegij vodi nadzornik v matični državi, ki nadzira sedež zavarovalniške skupine. Drugi pristojni nacionalni organi se imenujejo nadzorniki v državi gostiteljici. V EU je trenutno ustanovljenih 88 kolegijev.

24

Organ EIOPA je član vseh kolegijev. Njegova naloga je zagotoviti, da se pravo Unije dosledno uporablja in da kolegiji delujejo dosledno. Poleg tega bi moral organ EIOPA spodbujati skupno kulturo na področju nadzora in preprečevati regulativno arbitražo.⁴ V de Larosièrovem poročilu⁵ so bili ti cilji opredeljeni kot ključni za enotni trg.

Ureditev sistema kolegijev ustvarja napačne spodbude za zavarovatelje in nadzornike

25

Čeprav so zavarovalniške storitve v preteklosti večinoma zagotavljale odvisne družbe s sedežem v zadevni državi, so številni zavarovatelji začeli zagotavljati več čezmejnih storitev prek podružnic ali neposredno (na podlagi svobode ustanavljanja oziroma svobode opravljanja storitev, predvidene v okviru enotnega trga). Leta 2016 je 750 zavarovateljev drugim državam članicam Evropskega gospodarskega prostora zagotovilo storitve v vrednosti 59 milijard EUR brez lokalne odvisne družbe (glej sliko 5). Čezmejno poslovanje zavarovateljem omogoča, da zmanjšajo upravno in regulativno breme, vendar sedanji sistem ustvarja napačne spodbude za zavarovatelje in nadzornike.

26

Na podlagi sedanjega sistema kolegijev nadzor določa pravna oblika skupine in ne narava poslovne dejavnosti. Tako je treba ustanoviti kolegij za zelo majhno zavarovalnico z odvisnim podjetjem v drugi državi članici, čeprav tak nadzor prek kolegija, ki zahteva veliko virov, ni potreben. Nasprotno za velike mednarodne zavarovalniške skupine, ki čezmejne storitve opravljajo brez odvisnih podjetij, ni kolegijev, čeprav bi bilo to nujno za zagotavljanje ustreznega nadzora in finančne stabilnosti (glej sliko 6).

27

To vodi do tega, da pristojni nacionalni organi nadzorujejo poslovanje v drugih državah članicah, ne da bi morali nositi posledice zaradi slabega nadzora, saj ta ne vpliva na domači trg. Pogosto tudi nimajo dovolj znanja o nacionalnih specifikacijah in zakonih. Poleg tega se mora država članica, v kateri se storitev opravlja, v celoti zanašati na nadzor nadzornika zavarovatelja iz matične države, ne da bi imela vpliv na nadzorni postopek. Ta sistem ni bil zasnovan za nadzorovanje evropskega trga, ki bi bilo uspešno in bi temeljilo na interesih državljanov EU. Več pristojnih nacionalnih organov je potrdilo, da sta nadzor čezmejnega poslovanja in sodelovanje nezadovoljiva (glej okvir 2).

28

Sodišče je ugotovilo, da je mogoče številne probleme pripisati sistematično napačnim spodbudam. Več pristojnih nacionalnih organov je na primer svoj nadzor prednostno razvrščalo na podlagi dejavnikov, kot je učinek na nacionalno finančno stabilnost. Zato nadzor zavarovalnic z velikim deležem čezmejnega poslovanja ni bil prednostna naloga. To pomeni, da je bilo zavarovalnicam v velikem interesu, da izkoristijo regulativno arbitražo tako, da se preselijo v države članice, ki so sprejele tak pristop, in se nato osredotočijo na čezmejne storitve (glej okvir 3).

29

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da ima način poslovanja neposredne posledice tudi za varstvo potrošnikov v primeru insolventnosti zavarovatelja. Evropski sistem zavarovalne jamstvene sheme je trenutno razdrobljen, zaradi česar potrošniki ob nakupu čezmejnih zavarovalniških storitev niso obveščeni, kakšna je raven njihovega varstva (glej okvir 4). Potrošniki niso nujno seznanjeni s tem, da kupujejo zavarovalni produkt od odvisne družbe, podružnice ali družbe brez fizične prisotnosti v svoji državi članici.

Organ EIOPA se je odzval z razvojem ad hoc orodij za zaščito potrošnikov, vendar konvergenca nadzora ostaja izziv

30

Organ EIOPA si je zaradi tveganj in izzivov, ki jih prinaša sedanji sistem nadzora za čezmejno poslovanje na področju zavarovalništva, prizadeval zaščititi potrošnike z vzpostavitvijo platform za sodelovanje. Ker ni kolegijev, je v okviru svojega mandata vzpostavil platforme za spodbujanje učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi ter zagotavljanje uspešnega in doslednega nadzora. Od leta 2016 je na lastno pobudo in v odziv na zahteve pristojnih nacionalnih organov vzpostavil 13 platform za sodelovanje. Te delujejo podobno kot kolegiji.

31

Sodišče je ugotovilo, da so platforme organa EIOPA koristna ad hoc rešitev za probleme, ki izhajajo iz čezmejnih storitev. Organ EIOPA je v več primerih pomagal olajšati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in si uspešno prizadeval za rešitve. Nadzornika iz matične države je na primer pozval, naj odgovori na sklop vprašanj o zavarovateljih, ki so kazali tipične kazalnike tveganja (glej sliko 7). S tem se je zagotovilo, da se je ocenil položaj zavarovatelja.

32

S platformami se je nato ustvaril pritisk na nadzornika iz matične države, zaradi katerega je ta menil, da mora sprejeti ustrezen nadzorni ukrep glede na informacije, ki so na voljo. S tem ukrepom se je zagotovilo varstvo potrošnikov. Ker pa organ EIOPA na področju čezmejnih storitev nima močnih zakonskih pooblastil, se je moral zanašati na dejansko pripravljenost pristojnih nacionalnih organov za sodelovanje.

Organ EIOPA je imel kljub omejenemu sodelovanju pristojnih nacionalnih organov koristno vlogo v več kolegijih čezmejnih skupin

33

Organ EIOPA je odgovoren za dosledno delovanje kolegijev. Sodišče je ugotovilo, da je organ EIOPA svojo udeležbo v kolegijih in prispevek k njim obravnaval prednostno na podlagi izčrpnih in dobro uveljavljenih meril. Pri prednostnem razvrščanju so se upoštevali različni dejavniki, vključno z velikostjo in tveganjem zavarovalne skupine, velikostjo in izkušnjami sodelujočih pristojnih nacionalnih organov ter izidom skupne ocene tveganja. Organ EIOPA se je od začetka izvajanja direktive Solventnost II leta 2016 udeležil 100 kolegijev. Vendar se ni nikoli udeležil 23 drugih kolegijev (glej sliko 8). Razlog za to so tudi skromni viri (glej odstavek 86).

34

Poleg tega je bila stopnja vključenosti organa EIOPA v kolegijih, ki se jih je udeležil, zelo različna. K nekaterim kolegijem je na primer precej prispeval z zagotavljanjem podrobnih prispevkov za razprave in poročil s povratnimi informacijami. Glede na svoje prednostne naloge nekaterim drugim kolegijem ni zagotovil primerljive dodane vrednosti, ker se je omejil na upravno in horizontalno podporo.

35

Da bi lahko organ EIOPA podprl kolegije in okrepil konvergenco nadzora, je od pristojnih nacionalnih organov zahteval poročila zavarovateljev z lastno oceno tveganj in solventnosti (ORSA). Poročilo ORSA je osnovni instrument zavarovalniškega nadzora, v njem pa je opredeljena nagnjenost zavarovateljev k tveganju, analiziran razpoložljivi rizični kapital in sprejeta odločitev o njegovi dodelitvi. Zato je ključno napredno orodje, ki ga je treba uporabiti za proaktivni nadzor. Sodišče je ugotovilo, da si je organ EIOPA prizadeval pridobiti poročila ORSA, vendar jih ni vedno prejel. Nekatera poročila ORSA so bila predložena šele po dolgotrajnem, birokratskem procesu, ki je obsegal pravno utemeljitev in posredovanje na visoki ravni. Omejeno in obremenjujoče zagotavljanje poročil ORSA je omejevalo instrumente organa EIOPA za podporo konvergenci nadzora in škodilo učinkoviti porabi njegovih virov.

36

Organ EIOPA je med delom s kolegiji opredelil številne težave znotraj kolegijev in zavarovalniških skupin, kot sta naslednji.

1. Nekateri pristojni nacionalni organi pomembnih dokumentov, kot je poročilo ORSA, niso delili z drugimi člani istega kolegija. Organ EIOPA je tem članom pomagal pri pridobivanju koristnih dokumentov, vendar pri tem ni bil vedno uspešen. Neposredovanje pomembnih informacij članom kolegija je pokazalo na pomanjkanje zaupanja med nekaterimi pristojnimi nacionalnimi organi in pomeni oviro za uspešen nadzor skupin.
2. Ugotovljene so bile pomembne napake pri vrednotenju in znatne pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj, ki so ju izvajale zavarovalniške skupine, zato je bilo pristojnim nacionalnim organom podano priporočilo, naj jih obravnavajo. Čeprav si je organ EIOPA prizadeval, da bi kolegije podprl in omogočil ustrezen nadzor, v nadaljevanju ni celovito spremljal opredeljenih vprašanj.

Del III – Pomanjkanje konvergence pri nadzoru notranjih modelov kljub prvim ukrepom, ki jih je sprejel organ EIOPA

37

Zavarovatelji v Evropi morajo na podlagi okvira Solventnost II, katerega namen je zaščititi potrošnike in zagotoviti finančno stabilnost, izračunati svoja individualna tveganja. Zavarovatelji morajo imeti za ta tveganja dovolj kapitala za absorpcijo tveganj (glej sliko 9), da lahko zagotovijo kritje odškodninskih zahtevkov. Zavarovatelji lahko svoje kapitalske zahteve izračunajo z določeno standardno formulo ali uporabijo t. i. notranji model. Standardna formula je običajna možnost, če zavarovatelji želijo uporabiti notranji model, pa morajo zanj dobiti dovoljenje. Pristojni nacionalni organi lahko odobrijo le notranje modele, ki izpolnjujejo več zakonsko opredeljenih zahtev in so zato primerni za ustrezen izračun tveganj. Če so tveganja precenjena, so lahko dobljene premije nekonkurenčne, če so podcenjena, pa lahko ogrozijo varstvo imetnikov polic in finančno stabilnost.

38

Notranji modeli so zelo zahtevni in zavarovateljem zagotavljajo precejšnjo diskrecijsko pravico pri izračunavanju njihovih tveganj. To vključuje strokovne presoje in uporabo internih preteklih podatkov. Zato so za nadzor notranjih modelov potrebni obsežni viri in strokovno znanje znotraj pristojnih nacionalnih organov. Zaradi njihovega učinka na varstvo imetnikov polic in finančno stabilnost ter izzivov, ki jih predstavljajo za nadzornike, so notranji modeli ključno področje, na katerem mora organ EIOPA spodbujati konvergenco nadzora v vseh državah članicah. Nedosleden nadzor, ki vodi v regulativno arbitražo in s tem izkrivljanje poštene konkurence, ima lahko resne škodljive posledice.

Konvergenca na področju notranjih modelov je še vedno zelo omejena

39

Ena od ključnih nalog organa EIOPA je zagotoviti, da zavarovatelji in nadzorniki dosledno uporabljajo pravila v vsej EU, vključno z notranjimi modeli. Da bi to dosegli, se je organ EIOPA udeleževal srečanj kolegijev, ko so razpravljali o notranjih modelih, obiskoval pristojne nacionalne organe, da bi ocenil nadzor nad notranjimi modeli, in deloval kot posrednik med pristojnimi nacionalnimi organi. Sodišče je kljub prizadevanjem organa EIOPA ugotovilo več problemov, ki kažejo na stalno nizko stopnjo konvergence nadzora na tem področju.

40

Odobritev in nadzor notranjih modelov zahtevata veliko virov.⁶ Da bi se dosegel podoben nadzor v vsej EU, morajo imeti pristojni nacionalni organi dovolj virov za izpolnjevanje tako zahtevne naloge. Vendar so pristojni nacionalni organi navedli, da nadzor nad notranjimi modeli izvaja osebje na zelo različnih ravneh, kar je organ EIOPA potrdil med svojimi obiski. Organ EIOPA je ugotovil, da več pristojnih nacionalnih organov nima dovolj virov in strokovnega znanja za ustrezen nadzor nad notranjimi modeli, kar poudarja pomen njegovega dela na tem področju.

41

Organ EIOPA je ugotovil, da se kultura na področju nadzora in uporaba skupnih pravil v EU še vedno zelo razlikujeta. Pristojni nacionalni organi so bili pri odobritvi notranjih modelov zelo različno strogi. Več pristojnih nacionalnih organov, na primer, zavarovalnic ni jasno obvestilo o nesprejemljivih praksah modeliranja. V drugih primerih so uporabljali zelo stroge zahteve za odobritev. Sodišče je ugotovilo, da nekateri nadzorniki poskušajo zaščititi lokalne zavarovatelje z nižjimi kapitalskimi zahtevami, drugi pa zahtevajo strožji nadzor in višje kapitalske zahteve.

42

V nekem drugem primeru bi moral en pristojni nacionalni organ (v državi A) nadzor nad notranjim modelom prenesti na drugega (v državi B), da bi se zajela celotna skupina. Vendar je nadzornik v državi B od zavarovalnice zahteval znatno izboljšanje njenega notranjega modela, preden bi ga lahko odobril za uporabo na njegovem trgu. Notranji model pa je že odobril nadzornik v državi A, kjer se je tudi uporabljal. Ta primer ponazarja različne standarde in pristope za odobritev notranjih modelov. Organ EIOPA si je prizadeval posredovati med nadzornikoma, vendar dogovora ni bilo mogoče doseči. Na koncu se je ta notranji model uporabljal le v državi A.

Organ EIOPA si je prizadeval za povečanje konvergence prek projektov za doslednost

43

Organ EIOPA je za spremljanje nekaterih ponavljajočih se tveganj in nedoslednosti pri nadzornih pristopih organiziral projekte za doslednost, namenjene obravnavi petih ključnih področij (glej tabelo 2). Vsa ta področja bi lahko vodila v neustrezno oceno tveganj zavarovateljev, zato Sodišče meni, da je organ EIOPA ustrezno opredelil obseg projektov za doslednost.

Tabela 2

Ključne opredeljene nedoslednosti in nadaljnje spremljanje

Ugotovljeni so bili različni pristopi pristojnih nacionalnih organov v zvezi z …	Organ EIOPA jih spremlja prek …
modeliranjem prilagoditve za nestanovitnost*	projektov za doslednost
obravnavanjem tveganja državnih posojilojemalcev	projektov za doslednost
združevanjem tveganj	se še ne spremlja
strokovno presojo	se še ne spremlja
spremembami modelov	obiskov pristojnih nacionalnih organov

Vir: Evropsko računsko sodišče

44

Organ EIOPA je s svojimi projekti za doslednost potrdil, da imajo pristojni nacionalni nadzorni organi bistveno drugačne nadzorne pristope k odobritvi nekaterih metod, ki jih zavarovalnice uporabljajo v notranjih modelih. Različne metode so pomembno vplivale na splošno tveganje, ki ga je izračunal zavarovatelj, vendar organ EIOPA tega vpliva ni mogel količinsko opredeliti. Organ EIOPA na splošno nima podatkov o učinku notranjih modelov v primerjavi s standardno formulo, čeprav bi bilo to nujno za ustrezen nadzor.

45

Organ EIOPA je podrobno poročal o opredeljenih vprašanjih. Čeprav je za zagotovitev doslednosti uporabljal dodatna orodja (npr. mnenja), je ni vedno dosegel. Organ EIOPA, na primer, še vedno dovoljuje različne metode za modeliranje prilagoditve za nestanovitnost. Vendar je od pristojnih nacionalnih organov zahteval, naj zagotovijo, da nobena metoda ne vodi v nižje kapitalske zahteve.

46

Organ EIOPA je izvedel tudi poseben projekt za doslednost pri modeliranju tržnega tveganja. To tveganje je eno od številnih, ki se ocenjujejo z notranjimi modeli. Zavarovatelje je pozval, naj s svojimi notranjimi modeli izračunajo tveganja za realističen virtualni portfelj, ki ga je opredelil. Na podlagi rezultatov je bilo prvič mogoče neposredno primerjati različne notranje modele. Projekt je razkril nekatere temeljne slabosti notranjih modelov, ki se uporabljajo v EU. Za zmanjšanje pričakovanih tveganj so bila na primer uporabljena vprašljiva pričakovanja glede obrestne mere. Poleg tega so bile po mnenju organa EIOPA tako velike razlike v ocenah tveganj z različnimi notranjimi modeli za ista sredstva nesprejemljive.

47

Sodišče je ugotovilo, da so projekti organa EIOPA pristojnim nacionalnim organom zagotovili nujen vpogled v nadzorovane notranje modele in pomagali izboljšati konvergenco. Vendar so razkrili, da notranji modeli v zavarovalniškem sektorju prinašajo pomembna tveganja in da je znanje o učinku notranjih modelov nezadostno.

Organ EIOPA nima zadostnega dostopa do podatkov o notranjih modelih, da bi lahko izvajal nadzor

48

Junija 2018 je bilo v EGP 212 notranjih modelov, ki jih je odobrilo 17 različnih pristojnih nacionalnih organov (glej sliko 10). Organ EIOPA se je zaradi pomanjkanja virov odločil, da bo svoje neposredne ocene prednostno usmeril na pet največjih zavarovalnih skupin z notranjim modelom. Te skupine so skupaj predstavljale 47 % vseh sredstev, ki jih zajemajo notranji modeli v EGP. Leta 2015 je od zadevnih pristojnih nacionalnih organov prvič zahteval popolne informacije o teh modelih.

49

Ker pristojni nacionalni organi niso bili pripravljeni predložiti informacij, se je organ EIOPA odločil za proaktiven pristop z obsežno korespondenco, ki je trajala več kot tri leta. Zlasti je zagotovil pisno pravno utemeljitev, zakaj potrebuje te informacije, da bi izpolnil svoje naloge. Anketa Sodišča kaže, da so pristojni nacionalni organi posredovanje informacij zavračali zlasti zaradi različne interpretacije pooblastil organa EIOPA na področju notranjih modelov. Kot je izrecno navedeno v anketi, vsaj dva pristojna nacionalna organa menita, da organ EIOPA trenutno presega svoja pooblastila. Nasprotno je več pristojnih nacionalnih organov izrazilo željo, da bi se organ EIOPA bistveno bolj posvetil delu na notranjih modelih, in menilo, da svojih pooblastil na tem pomembnem področju ne izvaja zadostno.

50

Organ EIOPA kljub proaktivnemu pristopu ni prejel dovolj informacij o nobenem od petih največjih notranjih modelov, ki jih je prednostno obravnaval. Zato ni bil popolnoma seznanjen s temi modeli in ni mogel izvesti načrtovanih ocen. Pomanjkanje dostopa do informacij je organ EIOPA bistveno oviralo pri opravljanju nalog. Po drugi strani je leta 2016 en pristojni nacionalni organ organu EIOPA zagotovil vse informacije o notranjem modelu za veliko zavarovalniško skupino. Čeprav bi bila to priložnost za oceno prvega notranjega modela, se je organ EIOPA odločil, da pristojnemu nacionalnemu organu ne bo nudil pomoči, pri čemer je pojasnil, da ta primer ni bil med njegovimi prednostnimi nalogami. Organ EIOPA torej ni podrobno ocenil še nobenega notranjega modela.

Del IV – Organ EIOPA je opravil zanesljivo delo za izvedbo stresnega testa za zavarovalništvo v letu 2016, vendar je Sodišče v njegovi zasnovi in priporočilih našlo pomanjkljivosti

51

Organ EIOPA je v skladu z uredbo o ustanovitvi odgovoren za izvajanje stresnih testov po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. Stresni testi za zavarovalništvo, ki jih izvaja organ EIOPA, so namenjeni finančni stabilnosti in zaščiti imetnikov polic, organizirajo pa se vsaki dve leti (izmenično s stresnimi testi za pokojninske sklade). Pri stresnih testih organa EIOPA namreč ne gre za uspešnost ali neuspešnost posameznih udeležencev, na podlagi njihovih rezultatov pa ni potrebno posebno regulativno ukrepanje. Sodišče se je osredotočilo na stresni test v letu 2016, v okviru katerega se je ocenila ranljivost zavarovalnic, dejavnih na področju poslov življenjskega zavarovanja in drugih dolgoročnih poslov. Organ EIOPA je test v skladu s svojim začetnim časovnim načrtom začel izvajati maja 2016, združene rezultate pa je skupaj s priporočili pristojnim nacionalnim organom objavil decembra 2016.

Obseg stresnega testa in opredeljena tveganja so bili primerni, vendar so imeli uporabljeni scenariji pomanjkljivosti v zvezi s kalibracijo in utemeljitvijo

52

Vzorec stresnega testa 2016 je zajemal 236 posameznih družb iz 30 držav⁷, ki nudijo tradicionalne posle življenjskega zavarovanja ter kompozitne posle (življenjskega in neživljenjskega) zavarovanja. Pristojni nacionalni organi so oblikovali vzorce družb na podlagi meril, ki jih je organ EIOPA določil v tehničnih specifikacijah. Vzorec je bil reprezentativen za vsak nacionalni trg in je v skladu s predpostavkami stresnega testa zajemal vsaj 75 % zadevnega posla. Stresni test v letu 2016 je potekal na ravni pravnih oseb (posameznih družb), zato ni vključeval morebitnih koristi diverzifikacije in pozavarovanj, ki izhajajo z ravni skupine.

53

Organ EIOPA je pri stresnem testu v letu 2016 kot glavno težavo za rentabilnost zavarovalniškega sektorja opredelil stalno nizke netvegane obrestne mere in nestanovitnost trga lastniških vrednostnih papirjev. Kot je potrdila anketa Sodišča, je bilo to v skladu z rednimi ocenami tveganja, ki so jih izvedli organ EIOPA, odbor ESRB in zavarovalnice (glej sliko 11). Zaradi osredotočenosti na tveganja, ki so se upoštevala pri stresnem testu, so bili izpuščeni drugi dejavniki, povezani z zavarovalništvom (npr. dolgoživost, pandemije ali naravne katastrofe), vendar je bilo to upravičeno glede na prvo leto izvajanja direktive Solventnost II, ki je bilo zelo zahtevno za zavarovalnice.

54

Glede na osredotočenost na tržno tveganje je bila izbira poslov dolgoročnega zavarovanja primerna. Okolje nizkega donosa je posebej močno vplivalo na posle življenjskega zavarovanja, saj so zanj značilne dolgoročne obveznosti do imetnikov polic in težave pri pokrivanju obrestnih mer, zajamčenih v preteklosti. Odločitev, da se uporabi tržni šok, je bila ustrezna glede na pomembno vlogo zavarovateljev kot institucionalnih vlagateljev in s tem njihov učinek na stabilnost finančnega trga kot celoto.

55

Stresni test v letu 2016 je obsegal dva scenarija, in sicer scenarij nizkega donosa in scenarij dvojnega udarca, ki sta natančno odražala tveganja, ki jih je organ EIOPA opredelil kot ključnega pomena za zavarovalniški sektor (za glavne parametre in predpostavke glej Prilogo II). Organ EIOPA je pri oblikovanju scenarija nizkega donosa uporabil svoje lastne zmogljivosti in posebne predpostavke po lastni presoji, scenarij dvojnega udarca pa je bil vzpostavljen v sodelovanju z odborom ESRB, ki je šoke izpeljal iz simulatorja finančnih šokov in pri tem v podatkih zajel pretekle odvisnosti.

Scenarij nizkega donosa

56

Začetna točka tega scenarija je bila nizka krivulja netveganih obrestnih mer za različne zapadlosti (do 20 let za evro), ki jo je organ EIOPA dobil z določitvijo najnižjih mer, ki so bile dejansko ugotovljene na trgu v obdobju dveh let. Sodišče ocenjuje, da je verjetnost takega dogodka vsaj 3-odstotna oziroma veliko višja od običajnega 1-odstotnega praga.⁸ Zato je verjetnost prevelika, da bi se ta element sam štel za dovolj resnega. Drugi element scenarija je bil dodaten stres za krivuljo obrestnih mer (premik navzdol za 15 bazičnih točk). Poleg tega je organ EIOPA za izračun dolgoročne vrednosti obveznosti zavarovateljev uporabil t. i. končni terminski tečaj, ki je bil določen pri 2 %, da bi izražal domnevo o stalno nizkih donosih. Zadnja elementa (premik navzdol za 15 bazičnih točk in končni terminski tečaj) zmanjšujeta verjetnost scenarija, vendar ni mogoče oceniti koliko. Vendar pa je bila moč teh dveh elementov omejena, saj sta bila precej podobna takratnim razmeram na trgu.⁹

57

Večina pristojnih nacionalnih organov, ki so sodelovali v anketi, je menila, da so bili vsi scenariji dobro kalibrirani, nekateri pa so navedli že omenjene pomisleke v zvezi z resnostjo scenarija nizkega donosa (glej sliko 12). Organ EIOPA verjetnosti začetnega (likvidnega) dela krivulje ni poskusil količinsko opredeliti niti za namene notranje analize. Prav tako ni zagotovil nobene druge dovolj podrobne utemeljitve za zanesljivost celotnega scenarija.

58

Raven stresa za valute razen evra je bila pridobljena z uporabo predvidenega multiplikatorja krivulje evra. Vendar organ EIOPA te metode ni uporabil popolnoma ustrezno, ker ni upošteval odvisnosti med obrestnimi merami za različne valute med referenčnim obdobjem.

Scenarij dvojnega udarca

59

V scenariju dvojnega udarca so bile predvidene padajoče obrestne mere in tržni šok, ki se je kazal kot hitro povečanje donosa državnih in podjetniških obveznic ter padec cen pri kapitalu in drugih vrstah naložb. Odbor ESRB je ocenil, da je verjetnost dveh glavnih sprožilnih dogodkov 0,50 % za šoke, povezane z obrestno mero v zamenjavah, in 0,75 % za šok, povezan z donosom državnih obveznic. Scenarij je bil dovolj močan, saj je združil resen stres na strani sredstev bilance stanja z elementom šoka, povezanega z obrestno mero v zamenjavah, ki je bil dodan zaradi pretresa na strani obveznosti.

60

Verjetnost scenarija dvojnega udarca je bila močno odvisna od sklopa preteklih podatkov, uporabljenih v simulatorju finančnih šokov. Ta je zajemal odvisnost med različnimi pomembnimi ekonomskimi spremenljivkami in je temeljil na 11 letih preteklih podatkov (2005–2015). Vendar je bilo izbrano obdobje, čeprav je zajelo dve nedavni krizi, prekratko, da bi se zagotovila raven stresa, ki bi bila dovolj močna za vse države po vsej Evropi (glej okvir 5).

61

Raven stresa je bila na primer nižja za donos na desetletno obveznico Bolgarije (zvišanje za 111 bazičnih točk glede na izhodiščno vrednost) kot za Belgijo (116 bazičnih točk) ali Hrvaško (155 bazičnih točk). Sodišče je ugotovilo tudi, da je bil stres relativno majhen za Slovaško in Združeno kraljestvo (s 95 oziroma 94 bazičnimi točkami za donos na njuno desetletno obveznico v primerjavi s povprečnim stresom, tj. 121 bazičnih točk). Če bi bil pretekli vzorec daljši (npr. 20 let), bi bili rezultati zanesljivejši in bi morda vključevali primere z večjim stresom za nekatere države.

62

Medtem ko so bile v okviru scenarija dvojnega udarca opredeljene specifične ravni stresa za nekatere skupine sredstev, ki jih imajo zavarovalniške družbe zunaj EU, delnice, ki jih imajo družbe v teh državah, niso bile stresno testirane. Stresno testiranje delnic zunaj EU je zelo relevantno za verodostojnost stresnega testa, saj padec na trgu lastniških vrednostnih papirjev v Evropi ni izoliran od drugih trgov lastniških vrednostnih papirjev po svetu (v kriznih obdobjih se medsebojna odvisnost med trgi poveča na 90 %). Zato je treba vključiti tudi šoke za delnice zunaj EU, ne pa omejevati tveganja samo na EU.

Utemeljitev in obveščanje

63

Glede na to, da je organ EIOPA pomembne elemente stresnega testa vključil po lastni presoji, si ni dovolj prizadeval, da bi jih pregledno utemeljil. V tehničnih specifikacijah ni jasno razložil, kako je izpeljal scenarija ali oblikoval predpostavke, na katerih temeljita. Tako mnenje so izrazili tudi nekateri pristojni nacionalni organi in predstavniki panoge (glej okvir 6). Nekaterim predstavnikom panoge tudi ni bilo jasno, ali sta scenarija predstavljala šok, ki je podoben ali resnejši od tistega, ki se je zahteval na podlagi režima direktive Solventnost II. To je privedlo do nepravilnih interpretacij narave stresnega testa. Organ EIOPA je ni povsem pojasnil, na primer z razlago, zakaj in kako se scenarija razlikujeta od režima direktive Solventnost II.

Organ EIOPA je točno potrdil in združil podatke

64

Proces potrjevanja podatkov za stresni test je potekal v treh krogih: enem na nacionalni ravni, ki so ga izvedli pristojni nacionalni organi, ter dveh na centralni ravni, ki ju je izvedla skupina za potrjevanje, ki jo je sestavljalo osebje organa EIOPA in pristojnih nacionalnih organov. Organ EIOPA je v Excelu razvil orodje za potrjevanje za analizo in združevanje podatkov. To se je izkazalo za koristno v procesu potrjevanja podatkov, saj je pripomoglo k uskladitvi različnih pristopov pristojnih nacionalnih organov. Na splošno je organ EIOPA skrbno analiziral podatke, ki so jih zagotovile zavarovalnice, in jasno opozoril na vse nedoslednosti, čeprav so o zanesljivosti podatkov končno odločali pristojni nacionalni organi.

65

Preverjanje združevanja podatkov, ki ga je izvedlo Sodišče, je pokazalo, da je organ EIOPA natančno izračunal splošne rezultate stresnega testa. Vendar so se združevali tudi podatki družb, katerih portfelji produktov in s tem profili tveganja so bili zelo raznoliki (glej sliko 13). To je bilo inherentno za vzorec, vendar organ EIOPA pred združevanjem družb ni poskušal razvrstiti glede na njihove produkte, kar bi dodalo vrednost razlagi rezultatov.¹⁰ V zvezi s tem je organ EIOPA izvedel le naknadne analize, da bi ugotovil razloge za različne stopnje občutljivosti na stresne situacije.

Organ EIOPA je predstavil pomembne rezultate, ki so pokazali ranljivost sektorja

66

Rezultati stresnega testa so potrdili, da je sektor življenjskega zavarovanja občutljiv na okolje z nizkimi obrestmi in nenaden tržni šok, kar bi lahko vplivalo na finančno stabilnost kot celoto. V scenariju z nizkim donosom bi se presežek sredstev nad obveznostmi v bilancah stanja sodelujočih družb zmanjšal za 100 milijard EUR (-18 %). V scenariju dvojnega udarca bi skupni udarec za družbe znašal 160 milijard EUR (-29 %). To pomeni, da bi 44 % zavarovateljev izgubilo več kot tretjino presežka sredstev nad obveznostmi, 2 % bi pa bi izgubila vse. Učinek obeh scenarijev bi bil precej večji, če bi bili izključeni t. i. dolgoročno jamstvo in prehodni ukrepi¹¹ (v scenariju dvojnega udarca 31 % družb ne bi ohranilo nobenega presežka sredstev nad obveznostmi).

67

Na splošno je bilo poročilo o stresnem testu izčrpno in podprto z ustreznimi podatki in grafikoni. Kar zadeva kazalnike, so bili v poročilu predstavljeni rezultati, izraženi kot presežek sredstev nad obveznostmi. Vendar bi bilo za analizo bolj relevantno, da bi se uporabile kapitalske zahteve, kakor so opredeljene v direktivi Solventnost II. S tem bi se pokazal dejanski učinek na solventnostno stanje in ugotovilo, ali so bile po stresnem testu kapitalske zahteve še vedno izpolnjene. Vendar Sodišče ugotavlja, da organ EIOPA ni predvidel ponovnega izračuna teh razmerij, saj bi bilo to tehnično zelo zahtevno in zapleteno, zavarovalnice pa bi morale zagotoviti bistveno podrobnejše informacije, kot se je to od njih zahtevalo leta 2016.

68

Rezultati stresnega testa 2016 so bili objavljeni le združeno, da bi se lahko oblikovalo mnenje o odpornosti sektorja življenjskih zavarovanj. Za razliko od organa EBA organ EIOPA nima posebnega zakonskega pooblastila za objavo rezultatov po posameznih družbah. Da bi jih lahko tako objavil, mora pridobiti pisno soglasje udeležencev, kar je tudi storil pri stresnem testu v letu 2018. Glede na namen stresnega testa, tj. da se ponovno vzpostavi zaupanje, je bil to korak v pravo smer. V tem smislu je preglednost – tako glede metodologije, uporabljene v stresnem testu, kot njegovih rezultatov – ključnega pomena. Razkritje o posameznih družbah bi lahko pomagalo povečati ozaveščenost o tveganjih in tako okrepiti tržno disciplino.

Nekatera priporočila so bila preveč splošna in niso vsebovala konkretnih ukrepov

69

Organ EIOPA je po stresnem testu pristojnim nacionalnim organom izdal tri splošna priporočila s številnimi ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli. Vendar so bili številni od teh predlogov zelo splošni in niso vodili do konkretnih ukrepov, namenjenih zagotavljanju finančne stabilnosti. Predlog, naj se „notranji postopki obvladovanja tveganj uskladijo z zunanjim tveganjem, ki mu je družba izpostavljena“, na primer, izraža le splošni cilj vsake družbe glede preudarnega obvladovanja tveganj. Kot je potrdila anketa Sodišča, za taka splošna priporočila ni bilo treba izvesti nekaj tako zahtevnega, kot je stresni test. Nazadnje, nekateri predlogi (npr. „pregled klavzul o jamstvu“ ali „ustavitev izplačil dividend“) so presegali pristojnosti nekaterih pristojnih nacionalnih organov. Nadzorna pooblastila pristojnih nacionalnih organov med državami članicami namreč niso popolnoma usklajena, kar pomeni, da se morda obseg, v katerem se lahko izvedejo priporočila, razlikuje.

70

Organ EIOPA je kmalu po objavi rezultatov stresnega testa odobril načrt za sistematično spremljanje priporočil. V skladu z enim priporočilom bi morali pristojni nacionalni organi analizirati možni učinek stresnega testa na ravni skupin, zato je organ EIOPA začel namensko raziskavo, da bi lahko zadevni pristojni nacionalni organi poročali o svoji analizi in ukrepih, ki so jih sprejeli. Analiza tega, koliko so bila upoštevana druga priporočila, je temeljila na informacijah, ki jih je organ EIOPA zbral med obiski držav, sestanki kolegijev in sestanki z nadzorniki skupin. Organ EIOPA je januarja 2018 pripravil poročilo, iz katerega je razvidno, da so pristojni nacionalni organi sprejeli vrsto nadaljnjih ukrepov za izvedbo njegovih priporočil. V poročilu so bile opredeljene tudi dobre prakse in analizirani rezultati raziskav, ki so jih pristojni nacionalni organi izvedli glede učinka stresnega testa na ravni skupin.¹²

Organ EIOPA je stresni test organiziral strukturirano, pri čemer je imel nekaj težav s časovnim okvirom in dokumentacijo

71

Časovni okvir stresnega testa v letu 2016 je sovpadal z pričetkom izvajanja direktive Solventnost II, ki je začela veljati 1. januarja 2016. Do konca maja 2016 so morale vse zavarovalnice v EU prvič predložiti sveženj izčrpnih poročil. Takoj zatem se je začel stresni test (glej Prilogo III). Zavarovatelji so imeli zaradi tega kronološkega zaporedja poročanja na podlagi direktive Solventnost II in stresnega testa težave zaradi delovne obremenitve. Pristojni nacionalni organi so podatke potrdili v šestih tednih, od sredine julija do konca avgusta. V anketi Sodišča so pristojni nacionalni organi izrazili mnenje, da je bilo obdobje, ki so ga imeli na voljo, ustrezno, vendar zahtevno zaradi njihove delovne obremenitve in omejenih virov med poletjem. Zlasti vsi pristojni nacionalni organi niso mogli nameniti dovolj časa in virov temeljiti potrditvi podatkov.

72

Organ EIOPA je v celotnem procesu stresnega testa s pristojnimi nacionalnimi organi in zavarovalnicami komuniciral prek številnih kanalov, kar Sodišče šteje za dobro prakso (glej okvir 7). Kljub številnim orodjem za dialog pa udeležencem ni dovolj jasno pojasnil, zakaj je zahteval določene informacije. Nazadnje je ustrezno utemeljil potrebo po prejemu teh podatkov zaradi potrditve. Vendar se je zaradi pomanjkanja pojasnila udeležencem zdelo, da so zahteve po podatkih prekomerne in neupravičeno podrobne. Organ EIOPA se ni posvetoval z udeleženci o zasnovi scenarijev.

73

Organ EIOPA je udeleženim družbam zagotovil namensko predlogo za stresni test, ki so jo morale izpolniti v sedmih tednih in poslati pristojnim nacionalnim organom. Predloge so bile na splošno uporabniku prijazne in so zajemale, kolikor je bilo mogoče, vrste finančnih podatkov, uporabljenih za poročanje na podlagi direktive Solventnost II. S tem se je zagotovila doslednost, udeležencem pa jasnost glede podatkov, ki so jih morali predložiti.

74

Zahtevnost preglednic je bila v skladu z namenom in obsegom stresnega testa, vendar so imeli nekateri udeleženci zaradi tega težave s predložitvijo izračunov do roka (glej okvir 8). Številne posodobitve gradiva v zvezi s stresnim testom so pomenile dodatno obremenitev. Organ EIOPA je tehnične specifikacije posodobil trikrat, predloge pa štirikrat ter zadnjo različico objavil šele dva tedna pred rokom za predložitev. Vendar je organ EIOPA za vsako od štirih sprememb predloge zagotovil uporabno samodejno orodje za posodobitev, s katerim so se hitro prenesli tisti deli prejšnje različice predloge, ki so jih upravičenci že izpolnili.

75

Organ EIOPA je pri stresnem testu v letu 2016 uvedel številne izboljšave na podlagi izkušenj, pridobljenih pri prejšnjem testu iz leta 2014. Pristojnim nacionalnim organom je na primer posredoval orodje za potrjevanje in zmanjšal število posodobitev predloge za stresni test (glej Prilogo IV). Organ EIOPA ni vzpostavil splošnega načrtovanja za proces v zvezi s pridobljenimi izkušnjami. Zaključki so bili večinoma v skladu z razpravami na dveh srečanjih z zainteresiranimi stranmi, vendar organ EIOPA ni izvedel ankete za predstavnike panoge in pristojne nacionalne organe, kot je to storil po stresnem testu leta 2014.

Del V – Zaradi upravljanja in omejenih virov organa EIOPA se cilji težje dosežejo

76

Sodišče v tem delu poročila analizira tiste postopkovne in organizacijske vidike dela organa EIOPA, ki horizontalno vplivajo na učinkovitost njegovih ukrepov. Zlasti se osredotoča na tveganja, povezana z odvisnostjo od dela pristojnih nacionalnih organov in s sedanjim okvirom upravljanja, uporabo pravnih instrumentov za zagotovitev skladnosti s smernicami in predpisi ter ustreznost virov organa EIOPA.

Uspešnost dela organa EIOPA je odvisna od prispevkov pristojnih nacionalnih organov, zaradi njegovega upravljanja pa se pojavljajo izzivi

77

Organ EIOPA je zelo tesno sodeloval s pristojnimi nacionalnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih je zajela revizija Sodišča. Čeprav je bilo to sodelovanje na splošno pozitivno in v skladu z nalogo organa EIOPA, da podpira in usklajuje delo nacionalnih nadzornikov, sta bila učinkovitost in uspešnost dela organa EIOPA pogosto odvisna od kakovosti prispevkov pristojnih nacionalnih organov in njihove pripravljenosti za sodelovanje. Zelo dolgo je na primer trajalo, da se je pridobilo soglasje nekaterih pristojnih nacionalnih organov le za organizacijo obiska države. Kljub temu, da si je organ EIOPA vidno prizadeval, da bi pridobil podporo pristojnih nacionalnih organov, so nekateri med njimi dvomili v utemeljitev in obseg obiskov. Organ EIOPA je sicer nazadnje uspel obiskati vse pristojne nacionalne organe, vendar je zadnji obisk opravil tri leta po začetku izvajanja obiskov. Ta zamuda je očitno ovirala uspešnost organa EIOPA pri zagotavljanju konvergence nadzora. Kakovost in pravočasnost prispevkov pristojnih nacionalnih organov sta močno vplivala tudi na pravočasno pripravo drugih produktov organa EIOPA, kot so navodila za nadzor in medsebojni strokovni pregledi.

78

Glede obiskov držav, dela v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in notranjih modelov je Sodišče ugotovilo (glej odstavke 35, 36 in 49) primere, ko organ EIOPA od pristojnih nacionalnih organov ni prejel vseh zahtevanih informacij. Zato ni mogel izvesti nekaterih vrst analiz, ki jih je prvotno načrtoval. Organ EIOPA med nekaterimi obiski držav s pristojnimi nacionalnimi organi na primer ni mogel razpravljati o pristopih nekaterih družb k nadzoru nad obvladovanjem tveganj in je v zvezi s tem obravnaval le splošne postopke pristojnih nacionalnih organov. Organ EIOPA tudi v procesu stresnih testov močno zanašal na kakovost prispevkov pristojnih nacionalnih organov.

79

Pristojni nacionalni organi lahko zaradi sedanje strukture upravljanja organa EIOPA vplivajo na obseg pregleda svojega dela in na zaključke takih pregledov. Končni organ odločanja v organu EIOPA je namreč odbor nadzornikov, ki ga sestavlja 28 predstavnikov pristojnih nacionalnih organov in predsednik organa EIOPA (ter opazovalci iz odbora ESRB, organa EBA, organa ESMA in Evropskega združenja za prosto trgovino). Odbor nadzornikov odobri vse ključne dokumente in produkte organa EIOPA, vključno s strategijo nadzora (v kateri so določene prednostne naloge za obiske pristojnih nacionalnih organov na kraju samem), temami in končnimi poročili medsebojnih strokovnih pregledov, predpostavkami, scenariji in poročili po stresnem testu. To vzbuja dvome glede neodvisnosti, saj naj bi se z nekaterimi instrumenti organa EIOPA (zlasti obiski držav in medsebojnimi strokovnimi pregledi) zagotovile konstruktivne, a kritične povratne informacije o delu pristojnih nacionalnih organov. Stresni testi lahko tudi posredno odkrijejo slabosti v bonitetnem nadzoru v državah članicah in so podlaga za priporočila pristojnim nacionalnim organom.

Postopki za uporabo pravnih instrumentov so dobri, vendar včasih niso dovolj pregledni in ne temeljijo na proaktivnem pristopu

80

Za zagotovitev, da pristojni nacionalni organi in zavarovalnice izpolnjujejo smernice in regulativne zahteve, lahko organ EIOPA ukrepa na podlagi postopka „upoštevaj ali pojasni“ (člen 16 uredbe o organu EIOPA) in postopka glede kršitve prava Unije (člen 17). Vendar so ukrepi, ki jih lahko sprejme organ EIOPA, v bistvu omejeni na spremljanje in poročanje o primerih neskladnosti, ne pa na njihovo sankcioniranje.

81

Na podlagi postopka „upoštevaj ali pojasni“ morajo pristojni nacionalni organi s sklicevanjem na svoj pravni okvir potrditi, da uporabljajo vsako od približno 700 smernic, ki jih je izdal organ EIOPA, ali pa utemeljiti, zakaj smernice ne uporabljajo. V praksi so primeri neskladnosti s smernicami redki, saj pristojni nacionalni organi sodelujejo pri njihovi pripravi, organ EIOPA pa ima učinkovit postopek za evidentiranje takih primerov in poročanje o njih. Sodišče meni, da je postopek „upoštevaj ali pojasni“ učinkovito orodje za spremljanje skladnosti, vendar ne zagotavlja popolne preglednosti za zunanje zainteresirane strani in potrošnike. Preglednice o skladnosti, naložene na spletišču organa EIOPA, niso bile vedno posodobljene, vsebovale pa so povzetke informacij, ki so se razlikovali glede na kakovost in celovitost informacij, ki so jih predložili pristojni nacionalni organi, zato so javnosti koristile le v omejenem obsegu.

82

Organ EIOPA je postopek glede kršitve prava Unije vzpostavil leta 2011, od takrat pa je evidentiral 28 pritožb (za večino katerih je menil, da niso dopustne). Organ EIOPA je dosledno uporabljal svoj postopek za preiskovanje kršitev prava Unije, njegove preiskave pa so bile temeljite. Pri preiskovanju domnevnih kršitev, ki so jih navedli pritožniki, organ EIOPA o stanju postopka ni obveščal redno, obdobja pomanjkljive komunikacije pa so lahko včasih dolgotrajna zaradi zahtevnosti posameznih primerov. Zato pritožniki, vključno s potrošniškimi organizacijami, niso imeli celovitega pregleda nad ukrepi organa EIOPA in so umanjkanje komunikacije včasih napačno šteli za dokaz o neaktivnosti.

83

Postopek glede kršitve prava Unije ni omogočal sistematičnega spremljanja morebitnih primerov. Organ EIOPA je tovrstne primere spremljal neformalno, vendar se taki primeri, s katerimi je bil seznanjen, obravnavajo na zaprtih sejah odbora nadzornikov. Običajno niso bili evidentirani v registru kršitev prava Unije in ustrezno preiskani. Organ EIOPA je ta pristop sprejel, da bi spodbudil zaupanje med pristojnimi nacionalnimi organi, vendar pri zainteresiranih straneh ni vzbudil popolnega zaupanja, da na njihovo zahtevo ustrezno ukrepa. Ta pristop tudi ni bil pregleden, saj ga zunanje zainteresirane strani (npr. potrošniške organizacije) ne morejo spremljati.

84

Sodišče glede na naravo postopka ni moglo preveriti, ali je organ EIOPA začel postopek v vseh primerih vsakokrat, ko je bil seznanjen z domnevno kršitvijo prava Unije (razen če je bila ta formalno sporočena in evidentirana). Sodišče je ugotovilo en primer, ko je organ EIOPA ugotovil resne pomanjkljivosti v odločitvi pristojnega nacionalnega organa, vendar ni začel postopka glede kršitve prava Unije in se je namesto tega odločil, da bo deloval kot mediator med dvema pristojnima nacionalnima organoma (glej okvir 10).

Viri organa EIOPA za izvajanje nadzornega dela so bili omejeni in niso bili preneseni iz regulativnih dejavnosti

85

Organ EIOPA je glede na obseg odgovornosti in širok razpon ukrepov na področju nadzora delal z zelo omejenimi viri. Februarja 2018 je imel oddelek za nadzor 20 zaposlenih, kar je predstavljalo le 14 % človeških virov organa EIOPA (142 članov osebja). Oddelek organa EIOPA za nadzor je odgovoren za obiske pristojnih nacionalnih organov, usklajevanje medsebojnih strokovnih pregledov, podporo in udeležbo na sestankih kolegijev, posredovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in nadzor nad notranjimi modeli. Nekaj drugih članov osebja (štirje ekvivalenti polnega delovnega časa) je razvijalo pobude za konvergenco nadzora, trije člani osebja pa so opravljali naloge v zvezi s podatki in poslovno inteligenco, ki podpirajo nadzorno delo.

86

Omejitve virov so postale še očitnejše na ravni ekip. Ekipa, odgovorna za notranje modele, je imela na primer namesto 5,25 zaposlenega, kot je navedeno v delovnem programu, dejansko tri zaposlene s polnim delovnim časom (po upoštevanju dolgoročnih odsotnosti in obveznosti v zvezi z drugimi nalogami). Glede na to, da je ekipa sodelovala s 17 pristojnimi nacionalnimi organi, ki nadzirajo 212 zahtevnih notranjih modelov, in je bila odgovorna za nadaljnje horizontalne naloge, kot so projekti za doslednost, je bila uspešna razporeditev virov velik izziv. Večina pristojnih nacionalnih organov je v anketi Sodišča menila, da bi bilo treba povečati število zaposlenih organa EIOPA za notranje modele. To je bilo še posebej pomembno, ker so imeli tudi pristojni nacionalni organi omejene vire za nadzor nad notranjimi modeli, zlasti zaradi zahtevnosti te naloge. Organ EIOPA bi lahko z zagotovitvijo večje podpore na tem področju odpravil pomembno vrzel v strokovnem znanju v evropskem sistemu zavarovalniškega nadzora.

87

Organ EIOPA je po začetku izvajanja direktive Solventnost II in končanem delu v zvezi z jedrom novega regulativnega okvira sprejel strategijo za prehod z regulacije na nadzor. To so pričakovale tudi zainteresirane strani, vključno s podjetji in potrošniki, in sicer, da bi se moral organ EIOPA osredotočiti na zagotavljanje, da se novi skupni regulativni okvir za zavarovatelje enako uporablja po vsej EU. Vendar dodelitev osebja ni izražala te spremembe. V obdobju 2015–2017 se je oddelek za politiko zmanjšal za 13 ljudi, oddelek za nadzor pa se je povečal za le pet ljudi, vendar ga je podpiralo omejeno število članov osebja iz drugih oddelkov (glej sliko 14).

88

Ker so bili za delovna mesta v oddelku za nadzor potrebni specifično poslovno znanje in praktične nadzorne izkušnje, je imel organ EIOPA pri več postopkih zaposlovanja težave z iskanjem primernih kandidatov. Tako je bilo med drugim zaradi velikega povpraševanja po finančnih strokovnjakih na lokalnem trgu dela v Frankfurtu in visokih življenjskih stroškov. Vendar organ EIOPA ni popustil pri zahtevah in je zaposlil osebje z ustreznimi izkušnjami.

89

Glavno ekipo za stresni test so sestavljali trije ustrezno usposobljeni člani osebja organa EIOPA. Dodelitev osebja je bila primerna glede na sedanjo delitev odgovornosti, ki je v glavnem odvisna od prispevkov pristojnih nacionalnih organov (glej odstavek 78). Vendar organ EIOPA s temi viri ne bi mogel izvesti podrobnejših preverjanj točnosti podatkov ali neposredno komunicirati z udeleženci stresnega testa, tudi če bi menil, da bi bilo to koristno. Poleg tega organ EIOPA ni imel pregleda nad viri, ki so jih vsi vpleteni partnerji (vključno s pristojnimi nacionalnimi organi) uporabili za organizacijo in izvedbo stresnega testa. Skupni stroški zato niso znani.

Zaključki in priporočila

90

Splošni zaključek Sodišča je, da je organ EIOPA dobro prispeval k podpiranju kakovosti nadzora in stabilnosti v zavarovalniškem sektorju EU. Vendar se je pri tem spopadal z omejitvami v smislu arhitekture sistema nadzora, pomanjkanja virov ter v nekaterih primerih nezadostne podpore in sodelovanja pristojnih nacionalnih organov. Zato morajo organ EIOPA, zakonodajalci in pristojni nacionalni organi storiti še veliko, da bi dosegli konvergenco nadzora, tj. enake konkurenčne pogoje za zavarovalnice, ki poslujejo v državah članicah EU, in njihove stranke.

Usklajevanje dela pristojnih nacionalnih organov

91

Organ EIOPA je uporabljal širok nabor orodij, kot je predvideno v uredbi o njegovi ustanovitvi, pa tudi na lastno pobudo, da bi zagotovil, da pristojni nacionalni organi pri nadzoru zavarovalnic uporabljajo skupni pristop. Sodišče je ugotovilo, da je osebje organa EIOPA v zvezi s tem pripravilo temeljite in utemeljene analize, ki so omogočile, da so se pri nadzoru, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, ugotovile pomembne slabosti. Slabosti so vključevale tveganja za institucionalno neodvisnost pristojnih nacionalnih organov in premalo strog nadzor, ki ne temelji na pristopu na podlagi tveganja, temveč na formalističnem pristopu (glej odstavke 14 do 16 in 19).

92

Nekatera orodja organa EIOPA, zlasti obiski pristojnih nacionalnih organov in medsebojni strokovni pregledi, so celovito pokrivala vprašanja nadzora, vendar so bila zaradi tega zelo obsežna. Zato je bilo potrebno veliko časa za njihovo izvedbo, pristojni nacionalni organi pa so potrebovali znatne vire za pripravo na take dejavnosti in udeležbo. Na podlagi obiskov pristojnih nacionalnih organov so bila sprejeta tudi številna priporočila (v nekaterih primerih več kot 30), ki pa niso bila prednostno razvrščena (glej odstavke 17 in 20 do 22).

93

Sodišče je ugotovilo tudi, da organ EIOPA ni imel vzpostavljenih nobenih ureditev za sistematično nadaljnje spremljanje priporočil, sprejetih na podlagi obiskov pristojnih nacionalnih organov in medsebojnih strokovnih pregledov. Zato ni imel nobenega pregleda nad napredkom v zvezi s konvergenco nadzora in izzivi, ki ostajajo. Kljub temu si je organ EIOPA prizadeval za ad hoc razprave s pristojnimi nacionalnimi organi o izbranih problemih, lahko pa tudi dokaže, da se postopno izboljšujejo prakse nekaterih pristojnih nacionalnih organov (glej odstavek 18).

Priporočilo 1 – Izboljšanje osredotočenosti in nadaljnjega spremljanja nadzornih orodij

Organ EIOPA bi moral bolje osredotočiti in nadalje spremljati svoja nadzorna orodja. Zlasti:

1. obiski na kraju samem bi morali biti osredotočeni na nekaj najpomembnejših vprašanj, izbranih na podlagi njihovega učinka na konvergenco nadzora in varstvo potrošnikov. Na njihovi podlagi bi bilo treba sprejeti manjše število jasno prednostno razvrščenih priporočil z določenim časovnim okvirom za izvedbo;
2. organ EIOPA bi moral opredeliti obseg medsebojnih strokovnih pregledov, da bodo ti osredotočeni na le eno vprašanje na področju konvergence nadzora in se bodo lahko praviloma izvedli v enem letu;
3. organ EIOPA bi moral analizirati, ali so pristojni nacionalni organi uspešno začeli izvajati vsako posamezno priporočilo, izdano v okviru postopka strukturiranega dialoga in medsebojnih strokovnih pregledov. Rezultate svoje analize bi moral evidentirati, da bi imel pregled nad doseženim napredkom in izzivi, s katerimi se je spopadal pri doseganju konvergence nadzora v vseh državah članicah, svoje ugotovitve pa bi moral javno objaviti.

Ciljni rok: 1. 1. 2020.

Nadzor nad čezmejnimi družbami

94

Sedanji sistem za nadzorovanje čezmejnega poslovanja ima sistemske slabosti in ustvarja razmere, pri katerih je način nadzora odvisen od pravne oblike podjetja. Zavarovatelji, ki v tujini delujejo prek odvisnih družb, so pod nadzorom kolegijev. Družbe, ki delujejo v tujini, bodisi prek podružnic ali neposredno, pa nadzira izključno nadzornik iz matične države (glej odstavke 23 do 26).

95

Ta sistem za čezmejni nadzor je ustvaril napačne spodbude za nadzornike in zavarovalnice. Ker nekaterih družb ne nadzoruje kolegij, zavarovatelji izkoriščajo nižjo raven nadzora v nekaterih državah članicah. Sistem ni bil zasnovan za učinkovito nadzorovanje evropskega trga, ki temelji na interesih državljanov EU. To pomeni, da cilj iz de Larosièrovega poročila glede preprečevanja izkrivljanja konkurence in regulativne arbitraže zaradi različnih nadzornih praks še ni dosežen. Organ EIOPA si je prizadeval za reševanje nastalih težav, na primer z vzpostavitvijo platform za sodelovanje, vendar ni mogel premagati sistemskih slabosti (glej odstavke 27 do 32).

96

Organ EIOPA je lahko k delu kolegijev prispeval kljub skromnim virom in v nekaterih primerih omejenemu sodelovanju pristojnih nacionalnih organov. Vendar so še vedno prisotna nekatera vprašanja glede doslednosti čezmejnega nadzora (kot so različni okviri za ocenjevanje tveganj in pomanjkanje osebja v pristojnih nacionalnih organih; glej odstavke 33 do 36).

Priporočilo 2 – Okrepiti nadzor nad čezmejnimi družbami

Organ EIOPA bi moral:

1. sodelovati s Komisijo in sozakonodajalcema pri obravnavanju sistemskih slabosti pri nadzoru čezmejnega poslovanja, npr. z izboljšanjem pravnih določb s procesom pregleda evropskih nadzornih organov. Zlasti bi si moral prizadevati za zagotovitev enake ravni nadzora za družbe, ki poslujejo v drugi državi članici, ne glede na izbrani poslovni model;
2. vzporedno s temi prizadevanji še naprej ščititi potrošnike z delovanjem prek platform za sodelovanje in s spremljanjem čezmejnih dejavnosti.

Ciljni rok: 1. januar 2019.

Nadzor nad notranjimi modeli

97

Nadzor nad notranjimi modeli je zelo zahteven proces, ki zahteva veliko virov, stopnja konvergence na tem področju pa še vedno ni zadovoljiva. To pomeni, da imajo nadzorniki različne pristope k ocenjevanju, kako natančno notranji modeli izražajo dejanska tveganja, ki jih imajo zavarovatelji. Posledica so lahko neupravičene konkurenčne prednosti ter škodljivi učinki za potrošnike in finančno stabilnost. Organ EIOPA si je prizadeval, da bi ta vprašanja rešil s projekti za doslednost in je pri tem dosegel nekaj rezultatov, čeprav ni bilo uspešne konvergence nadzornih pristopov. Poskusi organa EIOPA, da se vključi v pregled notranjih modelov izbranih družb, so bili v glavnem neuspešni, ker je bil dostop do informacij omejen. V drugem primeru pa je en pristojni nacionalni organ organ EIOPA pozval, naj ga podpre pri njegovem delu v zvezi z notranjimi modeli, vendar ta tega ni storil, saj zahteva ni ustrezala njegovim prednostnim nalogam (glej odstavke 37 do 50).

Priporočilo 3 – Okrepiti ureditve za nadzor notranjih modelov

Organ EIOPA bi moral:

1. sodelovati s Komisijo in sozakonodajalcema pri odpravljanju omejitev dostopa do informacij o notranjih modelih za svoje osebje in nadzornike v državi gostiteljici. Nadzornikom bi moral zagotoviti več podpore in informacij o tem, kako oceniti in/ali izpodbijati te modele;
2. nadzornikom pomagati pri izdaji dovoljenj in nadzorovanju zahtevnih notranjih modelov na njihovo zahtevo in na lastno pobudo.

Ciljni rok: 1. januar 2019.

Stresni test za zavarovalništvo

98

Organ EIOPA je stresni test v letu 2016 izvedel, da bi ocenil, kako se bo zavarovalniški sektor odzval na neugodne razmere na trgu, zlasti v daljšem obdobju zelo nizkih obrestnih mer in šoka glede cen premoženja. Za številne družbe se je izkazalo, da so dejansko občutljive na take razmere, saj bi se njihova plačilna sposobnost v takih primerih znatno poslabšala. Večinoma sta bila obseg stresnega testa in poudarek na področju poslov življenjskega zavarovanja in dolgoročnih poslov ustrezna (glej odstavke 50 do 54 in 66).

99

Scenarija stresnega testa sta uspešno obravnavala glavna tveganja, ugotovljena za sektor, vendar je Sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri njuni kalibraciji in utemeljitvi. Čeprav je cilj stresnega testa simulirati skrajni dogodek, organ EIOPA za en scenarij ni mogel dokazati, da je dovolj resen. Vendar se je za nekatere njegove parametre, ki so temeljili na strokovni presoji, kljub temu izkazalo, da so razmeroma podobni dejanskemu stanju na trgu. Pri drugem scenariju je Sodišče ugotovilo neskladja v stopnji uporabljenih šokov v državah članicah. Zato obstaja tveganje, da rezultati stresnega testa niso prikazali popolne slike razvoja dogodkov v zavarovalniškem sektorju v primeru izjemno neugodnih okoliščin. To je ključnega pomena z vidika finančne stabilnosti in za imetnike polic, saj se je tudi ob predpostavkah organa EIOPA izkazalo, da je sektor zelo ranljiv (glej odstavke 55 do 63).

Priporočilo 4 – Izboljšati zasnovo scenarijev stresnih testov

Organ EIOPA bi lahko dodatno izboljšal svoje scenarije stresnega testa, da bi bili bolj trdni in zanesljivi glede resnosti, verjetnosti in doslednosti. To je mogoče doseči z naslednjimi ukrepi:

1. analizo in oceno resnosti in verjetnosti pripravljenih scenarijev, npr. s količinsko opredelitvijo verjetnosti ustreznih sprožilnih dogodkov ali uporabo drugih razpoložljivih metod in/ali orodij, ter dokumentiranjem te analize, da se utemelji zanesljivost scenarijev, in
2. večjim zanašanjem na zmogljivosti odbora ESRB za tržne scenarije (npr. z intenzivnejšo uporabo simulatorja šokov) in/ali druge strokovne nasvete (npr. z oblikovanjem zunanjega strokovnega odbora za ocenjevanje scenarijev).

Ciljni rok: od stresnega testa za leto 2020.

100

Sodišče je ugotovilo, da je organ EIOPA na splošno natančno potrdil in predstavil rezultate stresnega testa. Zaradi dokazane ranljivosti sektorja so bila na podlagi stresnega testa pristojnim nacionalnim organom podana priporočila. Vendar so bila nekatera priporočila preveč splošna, predlagani ukrepi pa niso bili dovolj specifični. Poleg tega so nekatera priporočila presegala pooblastila pristojnih nacionalnih organov, kar pomeni, da jih ti niso mogli izvesti. Organ EIOPA si je prizadeval, da bi spremljal izvedbo priporočil in analiziral dosežen napredek (glej odstavke 64, 65, 67, 69 in 70).

Priporočilo 5 – Izdati relevantnejša priporočila za pristojne nacionalne organe

Organ EIOPA bi moral po stresnem testu po potrebi pristojnim nacionalnim organom izdati priporočila, v skladu s katerimi bi ti morali sprejeti ukrepe, ki so bolj specifični in relevantni za vse zadevne strani. Organ EIOPA bi moral predhodno oceniti izvedljivost priporočenega ukrepa, in sicer tako, da bi preučil, ali imajo pristojni nacionalni organi na voljo vire za uspešno in pravočasno izvedbo ukrepa.

Ciljni rok: od stresnega testa za leto 2020.

101

Organ EIOPA je rezultate stresnega testa v letu 2016 objavil le združeno, saj za razliko od organa EBA nima posebnega zakonskega pooblastila za objavo rezultatov po posameznih družbah. Da bi jih lahko objavil, mora pridobiti pisno soglasje udeležencev, na kar leta 2016 ni bil pripravljen, je pa zanj zaprosil za stresni test v letu 2018. Sodišče meni, da je to korak v pravo smer, saj bi lahko razkritje rezultatov posameznih družb pomagalo povečati preglednost ter povečati ozaveščenost o tveganjih in tako okrepiti tržno disciplino (glej odstavek 68).

Priporočilo 6 – Spodbujati objavo rezultatov posameznih stresnih testov

Organ EIOPA bi moral spodbujati objavo rezultatov stresnega testa po posameznih družbah. Da bi se povečalo zaupanje udeležencev, bi se lahko organ EIOPA skliceval na izboljšano preglednost metodologije stresnega testa (priporočilo 7) in zanesljivejšo zasnovo scenarijev (priporočilo 4). Organ EIOPA bi moral zagotoviti tudi, da se posamezni rezultati predstavijo tako, da ni manevrskega prostora za različne razlage.

Ciljni rok: od stresnega testa za leto 2020.

102

Na splošno je organ EIOPA stresni test organiziral tako, da je bil ta izvedeb nemoteno, čeprav je bil časovni okvir za udeležence zelo zahteven. Za komuniciranje s pristojnimi nacionalnimi organi in sodelujočimi družbami je organ EIOPA uporabil vrsto kanalov. Kljub številnim posodobitvam v obdobju poročanja so bile predloge praktično orodje, ki je družbam omogočilo predložitev podatkov. Vendar organ EIOPA ni dovolj utemeljil potrebe po prejemu določenih podatkov ter zasnove scenarijev in njunih osnovnih predpostavk. To ni pripomoglo k pridobivanju zaupanja pristojnih nacionalnih organov in udeležencev, katerih prispevek je bil bistven za zanesljivost rezultatov stresnega testa. Organ EIOPA je pri stresnem testu v letu 2014 pridobil izkušnje za izboljšanje organizacije leta 2016, vendar pristop ni bil sistematičen (glej odstavke 71 do 75).

Priporočilo 7 – Izboljšati preglednost metodologije stresnih testov

Metodologija stresnega testa bi morala biti bolj pregledna in organ EIOPA bi moral storiti več, da bi ga zainteresiranim stranem in udeležencem pomagal razumeti, na primer z:

1. organiziranjem delavnic za udeležence in predstavnike panoge pred začetkom stresnega testa, da bi se jasneje pojasnili test in scenarija ter zbrale nezavezujoče povratne informacije za stresni test, ki bi temeljil na boljših informacijah;
2. uporabo tehnične dokumentacije, da bi se udeležencem bolje in podrobneje pojasnila način, kako sta scenarija (osnovne predpostavke) kalibrirana, in obseg podatkov, ki so za to potrebni;
3. izvedbo srečanj z zainteresiranimi stranmi po stresnem testu, da bi se sistematično pridobile povratne informacije in izkušnje iz prejšnjih stresnih testov (tj. s specifičnimi časovnicami, komunikacijskimi kanali in udeleženci).

Ciljni rok: od stresnega testa za leto 2020.

Upravljanje in viri

103

Organ EIOPA je pri večini svojih dejavnosti tesno sodeloval s pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar zlasti pri obiskih držav in delu v zvezi z notranjimi modeli v nekaterih primerih ni prejel zadostne podpore nacionalnih nadzornikov. Ker je bil dostop do informacij in dokumentov omejen, organ EIOPA ni mogel opraviti nekaterih pregledov in analiz, ki jih je načrtoval. Ker imajo pristojni nacionalni organi tudi odločilno besedo v glavnem upravnem organu organa EIOPA, lahko odločajo o obsegu ukrepanja organa EIOPA glede pregleda uspešnosti njihovega dela. Zaradi tega so se pojavili dvomi glede neodvisnosti takega ukrepanja.

104

Sodišče je ugotovilo, da je imel organ EIOPA vzpostavljen uveljavljen postopek za spremljanje primerov neskladnosti s pravom Unije, kljub nekaterim slabostim v zvezi s preglednostjo za zunanje zainteresirane strani (glej odstavke 76 do 84).

105

Sredstva organa EIOPA so bila glede na zahtevnost njegovih nalog, zlasti na področju nadzora, zelo omejena. Ekipa, zadolžena za nadzor 212 notranjih modelov, je imela samo tri zaposlene s polnim delovnim časom. Skupaj samo 20 članov osebja (14 % vsega osebja EIOPA) dela neposredno v oddelku za nadzor, naloge, povezane z nadzornimi zadevami, pa opravlja tudi omejeno število članov osebja iz drugih oddelkov. Zato se načrtovana strateška preusmeritev osredotočenosti organa EIOPA z regulacije na nadzor še ni izvedla (glej odstavke 85–89).

Priporočilo 8 – Okrepiti kadrovske vire, dodeljene nadzornim nalogam

1. Organ EIOPA bi moral postopoma zagotoviti bistveno povečanje števila članov osebja, dodeljenih nadzornim nalogam, in si zastaviti specifičen in utemeljen cilj v zvezi s tem v letnem načrtu dela.
2. Po podrobni analizi potreb bi moral organ EIOPA razmisliti tudi o zahtevanju dodatnih virov, pri čemer bi moral jasno navesti naloge, za katere so potrebni, in njihov vpliv na kakovost in konvergenco nadzora ter finančno stabilnost.
3. Dodatne vire bi bilo treba izrecno uporabiti za okrepitev dela organa EIOPA na področjih notranjih modelov, čezmejnega nadzora in odkrivanja primerov neskladnosti s pravom Unije.

Ciljni rok: 1. 1. 2020.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Neven MATES, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 2. oktobra 2018.

Kratice

EBA: Evropski bančni organ

EGP: Evropski gospodarski prostor

EIOPA: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

EPDČ: ekvivalent polnega delovnega časa

ESFS: Evropski sistem finančnega nadzora

ESRB: Evropski odbor za sistemska tveganja

ORSA: Lastna ocena tveganj in solventnosti

Glosar

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB): Odbor ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter preprečevanje in blažitev sistemskega tveganja. Spremlja in ocenjuje sistemska tveganja ter po potrebi izda opozorila in priporočila.

Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS): ESFS je sistem mikro- in makrobonitetnega nadzora, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi – EBA, EIOPA in ESMA, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in nacionalni nadzorni organi.

Kolegij nadzornikov: Kolegij nadzornikov je stalna, a prilagodljiva struktura za usklajevanje in olajševanje odločanja o nadzoru neke zavarovalne skupine, ki deluje v več kot eni državi članici.

Končni terminski tečaj: Končni terminski tečaj je netvegana obrestna mera, ki se ji krivulja netveganih obrestnih mer približuje po tako imenovani zadnji likvidnostni točki (npr. 20 let za evro). Uporablja se za zelo dolgoročne obveznosti zaradi omejenega števila transakcij (nezadostne likvidnosti) na trgu, da se pridobi krivulja obrestnih mer.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA): ORSA je letni notranji postopek, ki ga izvajajo zavarovatelji, da bi ocenili ustreznost svojega obvladovanja tveganja in solventnosti v običajnih in stresnih scenarijih. Je ocena, ki jo zavarovatelj izvede za svoja sedanja in prihodnja tveganja.

Notranji model: Notranji model je napreden pristop k izračunavanju tveganj, ki izhajajo iz poslovanja zavarovatelja. Zavarovatelji se lahko odločijo za uporabo notranjega modela, da bi izračunali splošno tveganje bolje kot s standardno formulo; izračunano tveganje nato določa kapitalsko zahtevo. Vsak notranji model mora izpolnjevati več zahtev, odobriti pa ga morajo pristojni nadzorniki.

Pristojni nacionalni organ: Pristojni nacionalni organi so nacionalni organi v vsaki državi članici, pooblaščeni za nadzor nad zavarovalnicami (zato se imenujejo tudi nacionalni nadzorni organi). Pristojni nacionalni organ, odgovoren za nadzor nad zavarovateljem, ki je dovoljenje pridobil v državi članici tega pristojnega nacionalnega organa, se imenuje nadzornik v matični državi. Vsi drugi pristojni nacionalni organi so nadzorniki zadevnega zavarovatelja v državi gostiteljici, če posluje prek podružnice v njihovih državah članicah.

Solventnost II: Direktiva EU Solventnost II je začela veljati leta 2016 in je postavila solventnostno tveganje v središče usklajenega regulativnega okvira za zavarovalnice. Okvir določa zahteve glede zahtevanega ekonomskega kapitala (prvi steber), upravljanja in obvladovanja tveganj (drugi steber) ter standardov poročanja (tretji steber) za vse zavarovalnice v Evropi. Navedeni cilji direktive Solventnost II so izboljšanje varstva potrošnikov, posodobitev nadzora, poglabljanje povezanosti trgov EU z uskladitvijo nadzornih režimov in povečanje mednarodne konkurenčnosti zavarovateljev iz EU.

Standardna formula: Standardna formula je privzeti pristop za izračun tveganja zavarovatelja v skladu z direktivo Solventnost II. Standardna formula je razdeljena na module tveganja, ki se združijo in določajo kapitalsko zahtevo.

Zahtevani solventnostni kapital: Zahtevani solventnostni kapital je količina kapitala, ki jo morajo zavarovalnice imeti za izpolnjevanje zahtev prvega stebra v skladu z režimom direktive Solventnost II. S tem bi se moralo zagotoviti, da zavarovalnice svoje obveznosti do imetnikov polic in upravičencev v 12-mesečnem obdobju izpolnijo z zelo visoko verjetnostjo (99,5 %).

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik EU in programov ali upravljavskih tem, ki se nanašajo na posamezna področja proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To poročilo je pripravil senat IV, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Neven Mates in je pristojen za področji regulacije trgov in konkurenčnega gospodarstva. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Rimantas Šadžius, pri pripravi poročila pa so sodelovali Mindaugas Pakštys, Tomas Mackevičius, Aušra Maziukaitė in Niamh Carey iz njegovega kabineta, direktor Zacharias Kolias in vodja naloge Kamila Lepkowska. V revizijski ekipi so bili Matthias Blaas, Vasileia Kalafati, Marion Kilhoffer, Anna Ludwikowska in Josef Sevcik. Jezikovno podporo je zagotovil Mark Smith.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-1235-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/738777	QJ-AB-18-027-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-1201-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/700059	QJ-AB-18-027-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.