Virtualni pomočnik: Obvestilo o razložljivosti

Izrazi in opredelitev pojmov

Kaj je Publio?

Publio, virtualni pomočnik portala Urada za publikacije, je orodje UI, ki vstopa v interakcijo s fizičnimi osebami in izvaja iskanja z uporabo ključnih besed, pri tem pa se opira na informacije, ki so javno dostopne na portalu Urada za publikacije. Publio združuje tehnike pogovorne umetne inteligence, kot so obdelava naravnega jezika ali strojno učenje z interaktivnim prepoznavanjem govora in tradicionalnimi iskalnimi sistemi, ki uporabnikom pomagajo pri iskanju publikacij in zakonodaje EU ter kontaktnih oseb v evropskih institucijah.

Virtualni pomočnik konkretno omogoča govorjene ali tipkane pogovore med končnimi uporabniki in portalom Urada za publikacije. Za zdaj je virtualni pomočnik na voljo v angleščini, francoščini in španščini. Virtualni pomočnik za večjo dostopnost vključuje tudi rešitev, prilagojeno potrebam ljudi z motnjami branja. Omogoča tudi pogovorno iskanje. Gre za nov način iskanja, ki uporabnikom omogoča, da se v celih stavkih (kot pri običajnem pogovoru) pogovarjajo z umetnointeligenčnim govornim pomočnikom, ki jim daje odgovore, izmenjava med uporabnikom in virtualnim pomočnikom pa poteka v obliki pogovora.

Katere vrste podatkov uporablja Publio?

Publio uporablja informacije, ki so javno dostopne na portalu Urada za publikacije. Te so objavljene na podlagi načela preglednosti, ki velja za vse politike in zakonodajo EU. Na podlagi tega korpusa Publio uporablja klasifikacije in kategorije, ki so na voljo na portalu Urada za publikacije, kot so teme, avtorji in format Eurovoc, za vodenje in optimizacijo pogovora, da bi uporabniku pomagal pri iskanju v treh glavnih zbirkah portala Urada za publikacije: publikacije EU, zakonodaja EU in uradni imenik EU (EU Whoiswho).

Za razumevanje vprašanj uporabnikov in za usmerjanje uporabnikov na njihovi iskalni poti uporablja obstoječi jezikovni model. Na podlagi povratnih informacij uporabnikov se jezikovni model Publio stalno izboljšuje in uči, da lahko izpolnjuje potrebe uporabnikov in uspešno obdeluje najrazličnejše vnose uporabnikov v treh podprtih jezikih.

To učenje zajema več komponent sistema, na katerem temelji Publio:

• vnaprej določen niz izrekov, povezanih z različnimi možnimi oblikami namenov, na podlagi katerih lahko Publio najprej razume uporabnikov končni cilj in ga nato postopno usmerja k dosegi tega cilja;
• vnaprej določen niz fiksnih vprašanj, ki jih Publio „razume“ in za katere lahko uporabnikom zagotovi vnaprej določen odgovor – primer: Kako lahko naročim publikacije?;
• strojno naučene entitete, ki jih Publio lahko prepozna in uporabi v svojih procesih v ozadju za odkrivanje iskalnih parametrov, zagotavljajo točnejše rezultate iskanja ali možnosti nadaljnje natančnejše opredelitve iskanja. Te entitete temeljijo na obstoječi klasifikaciji in kategorijah podatkov, kot so tezavri Eurovoc ali druge preglednice organov, ki jih upravlja EuroVoc: avtorji, formati, jeziki, organi (organizacije) EU, funkcije v javni upravi EU itd. Publio lahko na podlagi tega na primer iz uporabnikove poizvedbe razbere, da ta išče publikacijo določenega avtorja ali na določeno temo.

Kako deluje Publio?

Publio se za pravilno in učinkovito obdelavo pisnih ali ustnih vhodnih podatkov uporabnika opira na koncept razumevanja pogovorne inteligence – CLU (Dodatek 4) v kombinaciji s sistemom za ekstrakcijo entitet, ki temelji na velikem jezikovnem modelu (LLM).
CLU poskrbi za prvo razumevanje uporabnikovega namena in entitet, komponenta LLM pa optimizira njihovo prepoznavanje, s čimer se zagotovijo boljši rezultati v primeru niansiranih besednih zvez ali zapletenih poizvedb. Publio na podlagi prepoznanega namena in entitet začne s prilagojenim pogovornim tokom, da bi uporabnikom v nekaj preprostih korakih pomagal do želenega rezultata.

Za zdaj Publio izvaja štiri glavne pogovorne tokove:

• iskanje po dokumentih za pomoč uporabnikom, ki iščejo po publikacijah in pravnih dokumentih EU;
• iskanje po osebah za pomoč uporabnikom, ki iščejo po javnih uslužbencih, zaposlenih v institucijah EU;
• iskanje po organizacijah za pomoč uporabnikom, ki iščejo po organih (organizacijah) EU;
• vprašanja in odgovori za odgovore na pogosto zastavljena vprašanja z vnaprej določenim odgovorom.

Če virtualni pomočnik prepozna tok „iskanja“, uporabnika usmerja pri iskanju ustreznega dokumenta, osebe ali organizacije, tako da mu postavlja preprosta vprašanja in na podlagi njegovega odziva predlaga možnosti filtriranja.

Za tok vprašanj in odgovorov uslužbenci Urada za publikacije vodijo seznam parov pogosto zastavljenih vprašanj in vnaprej določenih odgovorov nanje. Če je prepoznan namen vprašanj in odgovorov in je vprašanje uporabnika zelo podobno enemu od vprašanj, shranjenih v sistemu, uporabnik takoj prejme ustrezen odgovor. Na primer:

– če je prepoznan namen vprašanj in odgovorov pri poizvedbi, kot je „Želim prenesti datoteko“, bo pomočnik odgovoril „Za prenos dokumenta pojdite na stran s podatki o publikaciji in kliknite gumb Prenesi in jeziki“;

– če je prepoznan namen vprašanj in odgovorov pri poizvedbi, kot je „Kje lahko najdem dokumente za otroke?“, bo pomočnik odgovoril „Publikacije za otroke so na voljo v kotičku za otroke“.

Uporabniki lahko vprašanja zastavljajo pisno ali govorno. Klepetalni bot zajame zvočni vnos (uporabnikova izgovorjena vprašanja) in ga pošlje napravi za prepoznavanje govora, ki pretvori govor v besedilo. Orodje za pretvorbo govora v besedilo Microsoft Azure zatem obdela zvočni vnos (Dodatek 5). Publio nato z besedami, ki jih zazna funkcija za prepoznavanje govora, prikaže zvočni vnos, nato pa prikaže odgovor tako v pisni kot govorni obliki s sintetiziranim glasom. Taka izmenjava je hipna (zgodi se v trenutku) in kratkotrajna (za seboj ne pusti nobenih sledi).

Kako Publio analizira vprašanje in predlaga rezultate?

Publio za generiranje odgovorov na vprašanja uporabnikov ne uporablja LLM ali druge tehnologije generativne umetne inteligence. Vsa njegova sporočila temeljijo na vnaprej določenih predlogah. Publio uporablja jezikovni model strojnega učenja, ki je naučen (naučeni jezikovni model) za prepoznavanje uporabniških vnosov in odzivanje nanje. Ta model obdeluje uporabnikovo sporočilo ali poizvedbo, ugotovi namen sporočila in poda ustrezen odgovor. Publio se uči tako, da se v jezikovni model strojnega učenja vnese velika količina označenih podatkov za učenje, ki vključujejo primere uporabniških vnosov ter njihovih namenov in možnih odgovorov.

Z obdelavo naravnega jezika ter uporabo naučenega jezikovnega modela in LLM skuša Publio razumeti uporabnikov namen in iz njegovega vprašanja izluščiti prepoznane entitete (na primer iskalni izraz, temo, avtorja, datum dokumenta, obliko dokumenta). S temi entitetami Publio izvaja iskanje in prikaže rezultat iskanja.

Če je rezultat iskanja preširok, Publio nadaljuje pogovor tako, da uporabniku zastavlja dodatna vprašanja, da bi s filtriranjem drugih entitet omejil rezultate iskanja.

Vprašanja, ki jih oblikuje Publio, so omejena na ugotavljanje namena uporabnika, da se opredeli njegov namen in oblikuje prava iskalna poizvedba za korpus vsebin, objavljenih na portalu Urada za publikacije. Rezultati, ki jih predlaga Publio, v celoti izhajajo iz tega korpusa.

Povratne informacije uporabnikov

Končni uporabnik lahko med pogovorom kadar koli da pozitivne, nevtralne ali negativne povratne informacije o svoji izkušnji z uporabo pomočnika Publio. Uporabnik lahko povratne informacije kadar koli da na lastno pobudo ali v odziv na samodejno pojavno okno za povratne informacije, ki se prikaže po nekaj sekundah nedejavnosti. Poleg tega se vprašanja, ki jih Publio ne „razume“ pravilno, samodejno evidentirajo in jih redno obdelujejo uslužbenci Urada za publikacije. Tako povratne informacije uporabnikov kot analiza vprašanj, ki jih Publio ne „razume“ pravilno, se uporabljajo za ponovno učenje jezikovnega modela s ciljem stalnega nadaljnjega izboljševanja storitev za končne uporabnike.

Obdelava osebnih podatkov

Podatki, ki so na voljo na portalu Urada za publikacije, se obdelujejo v skladu s splošno uredbo EU o varstvu podatkov in uredbo o obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah EU (Dodatek 6).

Publio ne shranjuje ali arhivira ničesar − niti uporabnikovih vnosov niti informacij iz lastnih odgovorov.

Zbrane povratne informacije se anonimizirajo tako, da je onemogočeno povezovanje povratnih informacij z uporabnikom, od katerega so bile pridobljene.

Nobeni osebni podatki se na noben način ne uporabljajo za avtomatizirane postopke odločanja, sledenje ali profiliranje. Pri uporabi velikih jezikovnih modelov (LLM) za ekstrakcijo entitet je izmenjava podatkov, ki jih izmenjata Publio in LLM, omejena na vprašanje uporabnika in prvi rezultat ekstrakcije entitet, ki ga generira CLU. Osebni podatki uporabnikov se ne izmenjujejo ali pošiljajo.

Vse storitve, ki jih uporablja Publio, gostujejo v evropskih podatkovnih centrih, vsa obdelava podatkov pa je v skladu s predpisi EU o varstvu osebnih podatkov.

Sedanje omejitve

• Prepis imena z uporabo govora: čeprav se večina imen „razume“ in prepiše pravilno, samo izluščanje imen temelji na strojnem učenju in ni popolnoma pravilno. Zaradi omejitev storitve CLU se nekatera imena ne izluščijo pravilno niti potem, ko se je model naučil specifičnih primerov iz nabora podatkov.
• Datumi v francoščini in španščini: „razumevanje“ datumov je v španščini in francoščini v kompleksnejših sobesedilih manj točno. V španščini bo na primer v zvezi „entre 2016 y 2017“ brez dodatnega sobesedila leto prepoznano, ne bo pa prepoznano v zvezi „entre el año 2019 y 2020“.
• Prepoznavanje govora deluje v samo enem jeziku naenkrat.
• Prepoznavanje govora ni opremljeno s funkcijo črkovanja, ki bi uporabnikom omogočala črkovanje besed po posameznih črkah za zagotovitev točnega prepisa.
• Prepoznavanje imenskih entitet ne deluje dobro v daljših besednih zvezah v kombinaciji z „ga./gdč.“.

Urad za publikacije Evropske unije, 16. maja 2023