Education and Training Monitor 2022

1. Ključni kazalniki

Slika 1: Pregled ključnih kazalnikov

Viri: Eurostat (UOE, anketa o delovni sili, COFOG); OECD (PISA). Dodatne informacije so na voljo v Prilogi I in Naboru orodij pregleda. Opombe: Povprečje EU za leto 2018 v raziskavi PISA za uspešnost pri bralni pismenosti ne vključuje Španije; uporabljeni kazalnik (ECE) se nanaša na programe predšolske vzgoje in varstva, ki so glede na mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja (ISCED) „izobraževalni“ in zato v sistemih izobraževanja in usposabljanja predstavljajo prvo stopnjo izobraževanja – raven ISCED 0; kazalnik pravičnosti kaže razliko v deležu poduspešnih učencev pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (skupaj) med 15-letniki med najnižjim in najvišjim kvartilom socialno-ekonomskega statusa; b = prekinitev časovne vrste; u = nizka zanesljivost; : = podatki niso na voljo; 09 = 2009; 13 = 2013; 18 = 2018; 20 = 2020.

Slika 2: Položaj glede na najuspešnejše in najmanj uspešne

2. Osredotočenost na digitalno izobraževanje

Mladi so na področju digitalnih spretnosti uspešni, vendar se Slovenija sooča s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) v letu 2022 uvršča na 11. mesto med državami članicami EU. V Sloveniji ima 68 % oseb, starih od 16 do 19 let, osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti. To je blizu povprečja EU (69 %)¹. Vendar je razlika v primerjavi s povprečjem EU večja, če se referenčna skupina razširi na osebe, stare od 16 do 24 let; v tem primeru ima 63,4 % oseb osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 71,2 %. Zdi se, da so najstniki samozavestnejši glede svojih digitalnih spretnosti kot mladi odrasli. Delež diplomantov s področja IKT se v zadnjih letih postopoma povečuje in zdaj predstavlja 4,1 % vseh diplomantov (povprečje EU: 3,9 %)². Kljub temu je v Sloveniji 69,3 % podjetij, ki so leta 2021 poskušala zaposliti strokovnjake za IKT, poročalo o težavah pri zapolnjevanju prostih delovnih mest, v primerjavi s povprečno 55,4 % podjetij v EU, ki so poročala o enaki težavi (DESI, 2022). Povpraševanje po strokovnjakih za IKT je veliko, visokošolski sektor pa ima težave z zagotavljanjem zadostnega števila diplomantov z naprednimi digitalnimi spretnostmi³. V Sloveniji je delež diplomantov s področja IKT v kratkem terciarnem izobraževanju (tj. pod ravnjo dodiplomskega izobraževanja) 6,4-odstotni, delež diplomantov s področja IKT v dodiplomskem izobraževanju pa 4,6-odstotni (povprečje EU: 4,9 % oziroma 4 %). Vendar pa Slovenija zaostaja na ravni magistrskega in doktorskega študija, kjer 2,6 % študentov magistrskega študija in 2,3 % študentov doktorskega študija diplomira na področju IKT, medtem ko je povprečje EU 3,5 % oziroma 3,2 %⁴.

Slovenija vlaga v digitalne spretnosti in digitalno infrastrukturo za šole. Šole so bolje opremljene in povezane od povprečja EU. Vendar še vedno obstajajo težave s povezljivostjo na oddaljenih območjih. V okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namerava Slovenija: (i) izboljšati povezljivost 228 izobraževalnih ustanov; (ii) vzpostaviti vsaj 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s za Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije (Arnes) ter (iii) razviti nove rešitve IT za prispevanje k digitalizaciji procesa poučevanja na vseh ravneh izobraževanja. Pričakuje se tudi, da bodo digitalne spretnosti bolje vključene v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja. Trenutno je računalništvo obvezen predmet samo v prvem letniku srednjega splošnega izobraževanja; na drugih stopnjah ostaja izbirni predmet. Računalništvo je vključeno v več predmetov v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Slovenija vzdržuje e-skupnosti učiteljev, namenjene digitalnemu izobraževanju, in spodbuja uporabo orodij za samoocenjevanje (Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2019). Vendar je pandemija COVID-19 razkrila pomanjkljivosti v digitalnih spretnostih učiteljev, ki bi bile deloma lahko posledica pomanjkanja obveznega usposabljanja učiteljev na področju IKT (Evropska komisija, 2020). Slovenija namerava kot del ukrepov v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost 20 000 strokovnih in vodstvenih delavcev v izobraževanju, kar je polovica pedagoške populacije, usposobiti na področju digitalnih spretnosti. Poleg tega se je leta 2021 v 220 šolah začel dvoletni projekt za digitalno usposobljenost za izboljšanje digitalnih šolskih strategij in medsebojne refleksije učiteljev.

Slika 3: Diplomanti terciarnega izobraževanja na področju IKT po stopnji izobrazbe, 2020

Z vladnimi ukrepi se povečuje digitalizacija izobraževanja. Služba za digitalno izobraževanje, ustanovljena v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, usklajuje in nadzoruje dejavnosti, povezane z digitalizacijo izobraževanja, vključno s slovenskim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje (ANDI 2027). Namen akcijskega načrta je določiti vizijo in cilje države za digitalno izobraževanje v naslednjih sedmih letih na treh področjih. Poleg organizacijskih vprašanj zajema tudi izobraževalne vsebine, povezane s: (i) poučevanjem in učnimi načrti; (ii) izobraževanjem, usposabljanjem in skupnostmi; (iii) vodenjem in (iv) podpornim okoljem (e-storitve, infrastruktura, enake možnosti, ocenjevanje). Poleg tega akcijski načrt obravnava (i) določbe slovenskega državnega proračuna ter (ii) učinkovito in usklajeno uporabo sredstev EU ter nacionalnih in drugih sredstev. Načrt predvideva vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega centra za digitalno izobraževanje, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka za vse storitve in dejavnosti na vseh ravneh izobraževanja. ANDI 2027 je tudi glavni strateški okvir za stalni strokovni razvoj učiteljev na področju digitalnih spretnosti.

Slovenija krepi svoje ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti. Leta 2021 je imelo 50 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti, kar je primerljivo s povprečjem EU (54 %). 20 % prebivalcev je imelo več kot osnovne digitalne spretnosti (povprečje EU: 26 %). Še vedno obstaja velik „digitalni razkorak“ v zvezi z marginaliziranimi skupinami, zlasti na podeželju (Evropska komisija, 2021b). V slovenski strategiji za digitalno preobrazbo gospodarstva je v skladu s ciljem na ravni EU določen cilj, da bo do leta 2030 več kot 80 % odraslih imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti. V začetku leta 2022 je Slovenija sprejela zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, da bi: (i) izboljšala digitalno pismenost; (ii) povečala zanimanje za poklicne digitalne spretnosti in podjetništvo ter (iii) zmanjšala razliko med spoloma na področju digitalnih spretnosti. Največji projekt digitalnega opismenjevanja v državi se je začel maja 2022. Projekt vključuje: (i) financiranje digitalnih bonov za učeče se v višini 150 EUR za nakup digitalnih naprav in (ii) financiranje udeležbe odraslih, starejših od 55 let, na usposabljanju za digitalno opismenjevanje. Otroci bodo upravičeni tudi do brezplačnih tečajev na področju naprednih digitalnih spretnosti, kot so kodiranje, robotika, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo. Načrtujejo se nadaljnje spremembe predloga zakona, da bi več sredstev namenili za tečaje digitalnega opismenjevanja.

3. Predšolska vzgoja in varstvo

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo se še naprej povečuje in se približuje povprečju EU. Tako kot v večini evropskih držav se je tudi v Sloveniji delež otrok, ki obiskujejo vrtec, v zadnjih desetih letih močno povečal. Leta 2020 je bilo v predšolsko vzgojo in varstvo vključenih 92,6 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo (povprečje EU: 93 %). Od leta 2013 se je njihova vključenost povečala za 4,7 odstotne točke⁵. Podobno se je v zadnjem desetletju za 10,5 odstotne točke povečala vključenost malčkov, starih do treh let, v formalno otroško varstvo ali vzgojo⁶. Vladna politika je bila uspešna s subvencioniranjem plačil za otroke, ki so vpisani v javni vrtec, ali podeljevanjem koncesij za starše, ki svoje otroke vpišejo v zasebne ustanove (glej Evropska komisija 2021a). Od leta 2018/2019 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport krije vse stroške za otroke, stare pet let, ki prej niso obiskovali vrtca, da se vpišejo v kratke programe (trajanje 240 ur). 

Slovenija posodablja svoje učne načrte za predšolsko vzgojo in varstvo. Slovenija je leta 2021 spremenila zakon o predšolski vzgoji in varstvu, da bi še povečala stopnjo vpisa na tej ravni. V začetku leta 2022 so slovenski organi začeli revizijo učnih načrtov za predšolsko vzgojo in varstvo kot del širše reforme izobraževalne politike v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Po mnenju strokovne skupine, sklicane za pripravo revizije, bi morali revidirani učni načrti za predšolsko vzgojo in varstvo: (i) vključevati nova spoznanja iz raziskav in prakse; (ii) se odzivati na spreminjajoče se družbeno okolje in (iii) zadovoljevati posebne razvojne potrebe otrok v najmlajši starostni skupini (Zavod RS za šolstvo, 2022a). Prispevati bi morali tudi k zagotavljanju novih spretnosti strokovnim delavcem v predšolski vzgoji in varstvu, zlasti digitalnih spretnosti, spretnosti na področju poučevanja trajnostnosti ter spretnosti na področju poučevanja v večjezičnih in večkulturnih razredih (Zavod RS za šolstvo, 2022a). Posodobljeni učni načrti se bodo postopoma izvajali do leta 2026–2027, skupaj z usposabljanjem osebja v predšolski vzgoji in varstvu ter oceno reforme.

4. Šolsko izobraževanje

Delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje (3,1 %), je precej pod povprečjem EU (9,7 %). Vendar pa je delež tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, med mladimi, rojenimi zunaj EU, dvakrat višji (6 %) kot med mladimi, rojenimi v Sloveniji (2,9 %)⁷. Veliko večji je tudi med nekaterimi skupinami najstnikov, na primer tistimi priseljenskega in romskega porekla (OECD, 2021). Svetovalne storitve za ogrožene učence se v Sloveniji izvajajo od leta 1999 in prispevajo k majhnemu nacionalnemu deležu zgodnje opustitve izobraževanja in usposabljanja. Svetovalni delavci zagotavljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovanje ter nudijo podporo učencem, učiteljem, staršem in vodstvu šole (Evropska komisija, 2019). 

Starši vse pogosteje odlagajo vstop svojih otrok v obvezno šolanje za eno leto. Leta 2020 je bilo 86,4 % šestletnikov vključenih v osnovnošolsko izobraževanje, kar je za 6,1 odstotne točke manj kot leta 2013⁸. Delež šestletnikov, vpisanih v predšolsko vzgojo in varstvo, se je v istem obdobju povečal. Razlogi za odloženo šolanje in njegovi učinki zahtevajo bolj sistematične raziskave (Marjanovič Umek, 2021), več pozornosti pa je treba nameniti tudi prehodu iz vrtca v osnovno šolo.

Mladi Slovenci dosegajo dobre rezultate pri osnovnih spretnostih. Vendar še vedno obstajajo razlike med dečki in deklicami ter med učenci, rojenimi v Sloveniji, in učenci z migrantskim ozadjem⁹. Petnajstletniki v Sloveniji so pri preverjanjih PISA običajno uspešnejši od povprečja EU. To je eden od rezultatov osredotočenosti Slovenije na zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v njenem izobraževalnem sistemu (Evropska komisija, 2022b). Kljub temu se izobraževalni dosežki 15-letnikov razlikujejo glede na socialno-ekonomsko ozadje ter značilnosti šole in programa, ki ga obiskujejo. Nacionalni učni načrt za osnovne šole (za otroke, stare od 6 do 15 let) in gimnazije je bil spremenjen, da bi podprl pridobivanje ključnih spretnosti. K splošnim dobrim rezultatom so prispevale tudi različne pobude, kot je pobuda „Opening up Slovenia“, ki se osredotoča na inovativne pristope odprtega učenja (Evropska komisija, 2022b). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (2019–2030) spodbuja razvoj bralne pismenosti in bralne kulture med posamezniki različnih starosti ter med družbenimi skupinami in posamezniki. V Sloveniji se izvaja tudi projekt, ki se osredotoča na matematično in naravoslovno pismenost, s podporo Evropskega socialnega sklada (Zavod RS za šolstvo, 2021).

Vlada spodbuja vključenost v izobraževanje v Sloveniji. Po začetku izvajanja nove strategije izobraževanja Romov 2020–2031 so slovenski organi začeli izvajati nov projekt „Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja“. Projekt, podprt z evropskimi sredstvi, bo slovenskemu Centru za šolske in obšolske dejavnosti pomagal okrepiti spretnosti in znanje romskih otrok in mladostnikov ter povečati njihovo vključenost v izobraževalni sistem. Podpora učencem z migrantskim ozadjem, vključno z večjim številom ur jezikovnega pouka (glej Evropska komisija, 2020), je še naprej pomembna, saj je Slovenija pogosta namembna država migrantov iz drugih balkanskih in vzhodnoevropskih držav. 

Slovenija se osredotoča na zeleni in digitalni prehod v izobraževanju, vendar bi bilo izvajanje mogoče okrepiti. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost podpira celovito reformo učnih načrtov, namenjeno razvoju digitalnih spretnosti, spretnosti za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti učiteljev in učencev. Trenutno so okoljske teme in teme, povezane s trajnostnim razvojem, vključene kot medpredmetne teme v številne obvezne predmete v osnovnošolskem izobraževanju. Vendar zaradi prenatrpanosti učnega načrta v Sloveniji tem temam ni mogoče nameniti dovolj časa (Evropska komisija, 2022a). Čeprav morajo učitelji v pouk vključevati okoljsko izobraževanje, mnogi od njih nimajo potrebnega znanja in spretnosti za to, saj je okoljska trajnostnost redko del začetnega usposabljanja učiteljev (Evropska komisija, 2022a). Določen napredek je bil dosežen pri nacionalnem izvajanju izobraževalnih programov za spodbujanje okoljske trajnostnosti, vendar se še zdaleč ne izvajajo celovito po vsej državi (Evropska komisija, 2022a). Poleg tega obstajajo velike razlike v okoljskem optimizmu in sposobnosti pojasnjevanja ali razpravljanja o okoljskih vprašanjih (okoljska samoučinkovitost) med dečki in deklicami ter med socialno in ekonomsko privilegiranimi in prikrajšanimi učenci (OECD, 2022b).

Slovenija se sooča z vse večjim pomanjkanjem učiteljev na vseh ravneh izobraževanja. Število zaposlenih učiteljev se zmanjšuje zaradi upokojevanja in majhnega števila novincev v poklicu. Nekatere šole poročajo o težavah pri iskanju učiteljev matematike in tehničnih predmetov (npr. računalništva). Pričakuje se, da se bodo izzivi v prihodnosti še povečali, zlasti za učitelje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (Evropska komisija, 2022b). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je leta 2022 objavilo javni razpis za štipendije za študente pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnologije za študijsko leto 2022/2023. Ponovno je uvedlo tudi sistemsko pripravništvo za izobraževalno osebje. Medtem je v začetku leta 2022 skoraj 40 000 zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja protestiralo in zahtevalo višje plače za učitelje in drugo osebje ter dodatke za dodatno delo med pandemijo.

Slovenija je razseljene otroke iz Ukrajine sprejela v vrtce ter osnovne in srednje šole. Učenci z začasno zaščito so na začetku šolskega leta upravičeni do intenzivnega tečaja slovenskega jezika. Ti tečaji so na voljo tudi ukrajinskim študentom, ki so prispeli od marca 2022. Zavod RS za šolstvo je aprila objavil smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v izobraževalne ustanove, ki so vodstvu in osebju v vrtcih in šolah v pomoč pri ustvarjanju vključujočega šolskega okolja (Zavod RS za šolstvo, 2022b).

5. Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje ter učenje odraslih

V zadnjih letih se mladi v Sloveniji stalno vpisujejo v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Leta 2021 sta se približno dve tretjini slovenskih učencev (65,9 %) po končanem osnovnem izobraževanju odločili za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja¹⁰. Kljub visokim stopnjam vpisa se je zaposlenost novih diplomantov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja med letoma 2018 (84,5 %) in 2021 (78 %) zmanjšala za 6,5 odstotne točke¹¹. Številni slovenski delodajalci imajo že več let težave pri iskanju ustreznega osebja. To bi bilo lahko povezano s slabim ugledom in nižjimi plačami, povezanimi s temi poklici (Hergan in Čelebič, 2016), in posledično z odločitvijo mladih, da se vključijo v terciarno izobraževanje. Udeležba učencev srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja pri učenju skozi delo je leta 2021 znašala 73,9 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 60,7 %¹². Tisti, ki so vpisani v triletne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, opravljajo praktično usposabljanje pri delodajalcih najmanj 24 tednov, tisti v štiriletnih programih pa v povprečju osem tednov.

Vsi ključni akterji so zadovoljni s slovenskim programom vajeništva, vendar izzivi ostajajo. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) je objavil končno ocenjevalno poročilo o izvajanju pilotne sheme vajeništva (Cedefop, 2022a). Shema se je začela izvajati leta 2017 s štirimi programi, nato pa se je leta 2021/2022 postopoma razširila na 12 programov. Ocena je pokazala veliko zadovoljstvo učencev/vajencev, podjetij in šol. Kljub temu je bilo v oceni tudi navedeno, da bi bilo mogoče okrepiti povezave med učenjem v šolah in podjetjih. Prav tako bi bilo mogoče dodatno spodbujati privlačnost vajeništva in deljeno odgovornost socialnih partnerjev. Ocena je tudi pokazala, da bo morda treba ponovno razmisliti o spodbujanju popolne enakovrednosti med učenjem v šoli in v podjetjih za pridobitev kvalifikacij.

Vlada je predlagala ukrepe za krepitev sodelovanja ustanov za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje s socialnimi partnerji. Ti ukrepi bodo v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) zagotovili, da bo sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja bolje usklajen in povezan s potrebami trga dela, in sicer s spodbudami za delodajalce, da zagotovijo učna mesta za vajence ter dijake in študente srednjih in višjih strokovnih šol. Poleg tega se bo spodbujala promocija poklicnega izobraževanja, da bi se povečala privlačnost poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Ministrstvo za delo je leta 2021 vzpostavilo projekt, ki bo razvil dolgoročni sistemski pristop k napovedovanju spretnosti, tj. platformo za napovedovanje spretnosti (Cedefop, 2022b). Platforma bo sistemsko orodje IT za boljše usklajevanje spretnosti iskalcev zaposlitve in zaposlenih s povpraševanjem na trgu dela. Vlada namerava v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost razviti tudi aplikacijo za sledenje, s katero bo spremljala uspešnost zaposlovanja diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. 

Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju se izboljšuje, vendar ranljive skupine potrebujejo podporo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju. Leta 2021 je bilo v Sloveniji 18,9 % anketiranega delovno sposobnega prebivalstva (25–64 let) v štirih tednih pred anketiranjem (anketa o delovni sili) vključenega v vseživljenjsko učenje. To je precej nad povprečjem EU, ki znaša 10,8 %¹³. Kljub temu pozitivnemu razvoju se stopnja udeležbe odraslih v učenju v Sloveniji od leta 2010 znižuje. Udeležba v učenju v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem je še posebej nizka med nizkousposobljenimi (3,4 %, povprečje EU: 4,3 %), medtem ko se je v primerjavi z letom 2020 (ko je znašala 3,9 %, kar je bilo pod povprečjem EU, ki je znašalo 4,8 %) bistveno izboljšala pri starejših (10,3 %, povprečje EU: 5,7 %)¹⁴. Ključna razloga za nizke stopnje udeležbe v vseživljenjskem učenju sta pomanjkanje motivacije ciljne populacije in nepripravljenost delodajalcev, da bi svoje zaposlene napotili na usposabljanje. Slovenski cilj do leta 2030 je enak cilju EU, in sicer da se v posameznem letu v učenje vključi 60 % vseh odraslih.

Slovenija namerava spodbujati učenje odraslih in krepiti udeležbo v vseživljenjskem učenju. Zastavila si je ambiciozen cilj, da bi pomagala doseči cilje akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic, pri tem pa posebno pozornost namenila različnim ranljivim skupinam (npr. starejšim od 65 let, nizkousposobljenim, manj kvalificiranim itd.). Državni zbor je sprejel nacionalno resolucijo o krovnem načrtu za izobraževanje odraslih za obdobje 2022–2030 z opredeljenimi cilji, kazalniki in prednostnimi področji. Pomemben delež sredstev iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) bo uporabljen za spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse. Pri teh sredstvih se bodo upoštevale: (i) potreba po podjetniških in digitalnih spretnostih; (ii) potreba po boljšem predvidevanju sprememb in novih zahtev po spretnostih na podlagi potreb trga dela;
(iii) potreba po olajšanju poklicnih prehodov in spodbujanju poklicne mobilnosti; (iv) potreba po posodobitvi ustanov in storitev na trgu dela za ocenjevanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter (v) potreba po zagotavljanju pravočasne in prilagojene podpore iskalcem zaposlitve pri iskanju dela ter spodbujanju prehodov med zaposlitvami in poklicne mobilnosti.

6. Visoko šolstvo

Stopnja doseganja terciarne izobrazbe med osebami, starimi od 25 do 34 let, je precej nad ciljem na ravni EU in se še zvišuje. V zadnjem desetletju se je zvišala za več kot 10 odstotnih točk in leta 2021 dosegla 47,9 % (v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 41,2 %)¹⁵. S tem Slovenija presega cilj na ravni EU, ki znaša 45 %. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030 predvideva, da bo do leta 2030 vsaj 50 % slovenskih državljanov, starih od 30 do 34 let, končalo eno od stopenj visokošolskega izobraževanja.

Slika 4: Stopnja doseganja terciarne izobrazbe po spolu v Sloveniji (v %), 2012–2021

Hkrati v Sloveniji v terciarnem izobraževanju obstajajo največje razlike med spoloma v EU (ženske 60,8 %; moški 37,2 %) ter precejšnja razlika med osebami, starimi od 25 do 34 let, rojenimi v Sloveniji, in tistimi, rojenimi v tujini (50,2 % med rojenimi v Sloveniji in 24,3 % med rojenimi v tujini). Nedavna raziskava Eurostudent je pokazala, da je Slovenija ena od držav z najmanj študentkami v primerjavi s študenti na področju IKT (Hauschildt, K. in drugi, 2021). Medtem pa v Sloveniji obstaja prekomerna zastopanost študentk pri izobraževalnih predmetih: delež študentk na področju izobraževanja je za več kot 30 odstotnih točk večji od povprečnega deleža študentk v terciarnem sektorju (Hauschildt, K. in drugi, 2021).

Število diplomantov v Sloveniji se je povečalo na vseh področjih visokega šolstva. Veliko slovenskih učencev se odloča za poklicno izobraževanje in študij na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (OECD, 2021). V primerjavi z letom 2015 se je število diplomantov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike povečalo za 2,9 odstotne točke in je leta 2020 predstavljalo skoraj tretjino (28,6 %) vseh diplomantov. Tako kot v prejšnjih letih je največji delež diplomantov na področjih poslovnih in upravnih ved ter prava (19 %), sledijo pa inženirstvo, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (17 %)¹⁶. Na slovenske visokošolske ustanove se vpisuje vse več tujih študentov, pri čemer jih več kot polovica prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije (OECD, 2022a, SURS, 2022c). Leta 2020 je delež tujih študentov med vsemi študenti, vpisanimi v terciarno izobraževanje v Sloveniji, znašal 7,8 %, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2018 (4,7 %). Delež tujih študentov in diplomantov je najvišji na ravni doktorskega študija. 20,4 % vseh študentov doktorskega študija in 11,4 % vseh diplomantov doktorskega študija je tujcev¹⁷. 

Slovenski organi nadaljujejo z reformo visokega šolstva. Slovenija namerava v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost vlagati v pilotne projekte visokošolskih ustanov, ki se osredotočajo na zeleni prehod, digitalizacijo in vseživljenjsko učenje. Na podlagi teh pilotnih projektov želi pripraviti načrt za naložbe v zeleno, odporno, trajnostnostno in digitalno povezano visoko šolstvo, ki bo omogočil sistemske spremembe. Z reformami želi odpraviti tudi razlike v doseženi izobrazbi z uvedbo večje prožnosti študijskih programov, tudi z mikrodokazili. Državni zbor je marca 2022 sprejel resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030. Njegov cilj je izboljšati kakovost in privlačnost visokega šolstva ter njegovo odzivnost na potrebe družbe. V dokumentu so določeni strateški cilji na naslednjih področjih: (i) povezovanje visokošolskega sistema z družbenim razvojem; (ii) izboljšanje zakonodaje in povečanje financiranja; (iii) izboljšanje kakovosti; (iv) povečanje internacionalizacije in (v) povečanje digitalizacije.

Na študentsko življenje vse bolj vplivajo naraščajoči življenjski stroški, kar vpliva na dostopnost visokošolskega izobraževanja. Študenti se srečujejo s težavami pri najemu stanovanj, kar je še posebej pereč problem v Ljubljani in za mlade iz prikrajšanih okolij. Nedavno sprejeti zakon za urejanje položaja študentov, ki temelji na predlogu Študentske organizacije Slovenije, je namenjen izboljšanju življenjskih razmer študentov. Glavne določbe zakona vključujejo: (i) obveznost visokošolskih ustanov, da zagotovijo enako obravnavo vseh študentov; (ii) izrecno prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ali nasilja; (iii) postopno zvišanje državnih štipendij za 20 % do leta 2024 in (iv) zagotovitev dodatne finančne podpore za gradnjo in prenovo študentskih nastanitvenih zmogljivosti.

7. Viri

Priloga I: Viri ključnih kazalnikov

Priloga II: Struktura izobraževalnega sistema