Usklajevanje humanitarne pomoči EU Ukrajini, Rzeszów, Poljska, 9. marec 2022
Kako se EU spopada z velikimi izzivi današnjega časa
EU se v zadnjem času spopada z izzivi brez primere: z globalno pandemijo, ki sta ji sledili vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in posledična energetska kriza, ter z vse bolj nestabilnimi mednarodnimi razmerami, ki so se zaradi vojne med Izraelom in Hamasom še poslabšale.
Ti dogodki so pokazali, da mora vseh 27 držav članic še tesneje sodelovati ter se hitro in odločno odzvati na nove razmere.
Za zagotovitev hitrega gospodarskega okrevanja po pandemiji je EU ustanovila poseben sklad za okrevanje, t. i. instrument NextGenerationEU. Instrument NextGenerationEU z naložbami v višini več kot 800 milijard evrov omogoča EU, da se odzove na izzive, ki jih prinaša pandemija COVID-19, državam EU pa pomaga tudi pri oživitvi njihovih gospodarstev. Z vlaganjem v projekte in pobude, ki prispevajo k bolj zdravi, zeleni in digitalni EU, NextGenerationEU skrbi tudi za boljšo pripravljenost EU na spopadanje s prihodnjimi izzivi. Na primer, ob vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini in svetovni energetski krizi že podpira države EU pri njihovih prizadevanjih za postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv in prehod na čisto energijo.
Sredstva, ki jih uporablja EU (proračun EU), prihajajo iz različnihvirov: carin, prispevkov na podlagi davka na dodano vrednost (DDV), ki ga pobirajo države EU, in neposrednih prispevkov držav EU. Januarja 2021 je bil uveden nov vir prihodkov – dajatev za nereciklirano odpadno plastično embalažo.
Naj gre za prispevek k novim in boljšim cestam, železnicam in letališčem, razvoj podeželskih območij ali ustvarjanje priložnosti za študij v tujini, proračun EU pomaga uresničevati tisto, kar je pomembno za ljudi v EU. Poleg tega, da pomembno prispeva k digitalni preobrazbi in boju proti podnebnim spremembam, pomaga tudi pri zmanjševanju razlik v državah EU in med njimi.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 se je EU hitro odzvala v podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu. To je vključevalo zagotavljanje humanitarne pomoči, nujne pomoči, finančne in operativne podpore, vojaške pomoči in podpore na mejah EU in v Moldaviji.
EU v okviru humanitarne pomoči ljudem, ki jih je prizadel konflikt, zagotavlja hrano, zatočišče in zdravniško pomoč. Sprejela je tudi izredni ukrep, s katerim je odobrila začasno zaščito milijonom ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, ter jim omogočila dostop do nastanitve, šol, zdravstvenega varstva in delovnih mest v EU.
Finančna pomoč EU je pripomogla k stabilizaciji ukrajinskega gospodarstva, obnovi infrastrukture ter izboljšanju obrambne in varnostne zmogljivosti.
EU vodi tudi mednarodno obsodbo vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter je uvedla ostre sankcije proti Rusiji in tistim, ki so vpleteni v vojno. Namen teh ukrepov je gospodarsko osamiti Rusijo in omejiti njeno zmožnost vojaške agresije.
EU je skupaj z državami članicami in finančnimi institucijami mobilizirala več kot 120 milijard evrov skupne podpore Ukrajini.
Preberite več o podpori EU Ukrajini.
Vojaška agresija Rusije je močno pretresla svetovni energetski sistem, saj je povzročila povišanje cen in negotovost glede oskrbe s plinom, kar je še poslabšalo že tako težke razmere na trgu energije po pandemiji.
Kako si EU prizadeva za reševanje krize
© Adobe Stock
Postopno opušča ruska fosilna goriva.
Pospešuje proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vodik, vetrna in solarna energija).
Znižuje račune za državljane in državljanke ter podjetja.
Zmanjšuje povpraševanje po energiji.
© Adobe Stock
Povečuje skladiščenje plina za zimo.
© Adobe Stock
Državam EU omogoča, da skupaj kupujejo energijo in tako dosežejo ugodnejše cene.¡
© Adobe Stock
Krepi pravila za zagotovitev, da vsaka država EU prejme pomoč v primeru izrednih razmer.
© Adobe Stock
Vlaga v infrastrukturo, da bodo imele vse države EU vsaj dva vira oskrbe s plinom.
Krepi vlogo potrošnikov, da lahko sklenejo več pogodb in si električno energijo, ki jo proizvedejo, delijo s sosedi.
Preberite več o prizadevanjih EU za zagotavljanje varne, čiste in cenovno dostopne energije.
Evropski zeleni dogovor je strategija EU, namenjena ustvarjanju sodobnega in konkurenčnega evropskega gospodarstva. Cilj je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, kar pomeni, da bomo takrat proizvajali le toliko toplogrednih plinov, kot jih lahko naši ekosistemi naravno absorbirajo.
EU se je zavezala, da bo kot prvi mejnik na tej ambiciozni poti do leta 2030 zmanjšala neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ključne ukrepe, potrebne za dosego tega cilja, je EU že vzpostavila. K temu bodo morali po svojih močeh prispevati vsi segmenti družbe in gospodarstva, od industrije, energetike in prometa do pridelave hrane, kmetijstva in gradbeništva. Na voljo bo finančna podpora za regije, panoge in delavce, ki se spopadajo z največjimi izzivi.
Da bi EU ostala na poti do podnebne nevtralnosti, bo naslednji korak dogovor držav EU o cilju za leto 2040.
Vsaj 30 % porabe EU bo med letoma 2021 in 2027 namenjene obvladovanju podnebnih sprememb in njihovih posledic.
Kakšne so koristi za državljane in državljanke:
© Adobe Stock
vsaj 42,5% obnovljivih virov v mešanici energijskih virov EU do leta 2030
© Adobe Stock
milijon dodatnih zelenih delovnih mest v EU do leta 2030
© Adobe Stock
zašciteni in obnovljeni evropski gozdovi; tri milijarde dodatnih dreves, zasajenih do leta 2030
© Adobe Stock
vsaj 55% manj smrti zaradi onesnaženosti zraka do leta 2030
© Adobe Stock
cistejši javni prevoz in bolj trajnostna goriva
© Adobe Stock
pravicen prehod, osnovan na evropski solidarnosti
© Adobe Stock
posodobljeno in odporno gospodarstvo EU
© Adobe Stock
milijon elektricnih polnilnih postaj po vsej EU do leta 2025
Vsak lahko prispeva k temu – tako, da zmanjša količino živilskih odpadkov in več reciklira, uporabi kolo namesto avtomobila ali celo posadi drevo. Če želite sodelovati, preberite več o evropskem podnebnem paktu, ki povezuje ljudi in organizacije, da si lahko izmenjajo informacije o podnebnih ukrepih. Pomagajte nam ustvariti bolj zeleno Evropo!
© LIFE06 NAT/E/000209/Aixa SOPEÑA.
Po zaslugi prizadevanj številnih, vključno z delom v okviru projektov, financiranih iz programa EU LIFE, iberskemu risu v Španiji in na Portugalskem ne grozi več izumrtje. Obnovitev vrste je ena od najlepših zgodb o uspehu na področju zaščite živali v Evropi.
Natura 2000 je največje omrežje varstvenih območij na svetu, ki varuje na tisoče zatočišč za najbolj dragocene in ogrožene vrste in habitate v Evropi.
EU je financirala predelavo dveh trajektov za prevoz potnikov in blaga iz plovil na naftni pogon v okolju prijaznejši plovili na električni pogon. Trajekta vozita na obremenjeni liniji med Helsingørjem (Danska) in Helsingborgom (Švedska). Predelana trajekta prispevata k večji kakovosti zraka na teh gosto poseljenih območjih.
Tehnica preučuje mikročip v laboratoriju za analizo materialov, Dresden, Nemčija, 8. februar 2022. Takšni laboratoriji so ključni za to, da lahko EU proizvaja lastne mikročipe in postane tehnološko neodvisna.
V današnji družbi moramo biti vsi digitalno podkovani, naj gre za spletno bančništvo in nakupovanje od doma ali za uporabo tehnologije v službi. Da bi bili vsi v koraku s časom in da bi Evropa utrdila svoj položaj vodilne tehnološke sile v svetu, EU vlaga v različna področja, od digitalnih spretnosti in superračunalništva do povezljivosti visoke hitrosti in boljše kibernetske varnosti.
EU si prizadeva zagotoviti varen in pravičen spletni svet za ljudi in podjetja. Zahvaljujoč predpisom EU imamo danes več nadzora nad svojimi osebnimi podatki in nad tem, kako jih uporabljajo drugi.
Preberite več o pravilih EU za varnejši digitalni prostor..
Evropski socialni sklad plus ljudem pomaga do zaposlitve (ali boljše zaposlitve), tudi tistim, ki so prikrajšani. Sklad vsako leto približno 10 milijonom ljudi pomaga najti zaposlitev ali izboljšati znanja in spretnosti.
EU pomaga mladim pri vstopu na trg dela. youth guarantee scheme je na primer namenjen temu, da se vsem mlajšim od 30 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem, ponudi kakovostna zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali usposabljanje.
Mlad moški dela na gradbenem projektu, Setúbal, Portugalska, 5. avgust 2021.
Prostovoljstvo je odličen način, da prispevamo k lokalnim skupnostim doma ali v tujini, hkrati pa razvijamo nova znanja in spretnosti ter sklepamo prijateljstva. Program Evropska solidarnostna enota daje priložnost za prostovoljstvo ali delo pri projektih v domovini ali v tujini. ProgramProstovoljci EU za humanitarno pomoč polnoletnim osebam daje priložnost za sodelovanje pri humanitarnih projektih po vsem svetu.
Zdravstveni tehnik pripravlja napravo za magnetnoresonančno slikanje pacientke, Univerzitetna bolnišnica Liège, Belgija, 24. januar 2020.
EU je odločena zmagati v bitki z rakom. S finančnimi sredstvi v višini 4 milijard evrov je evropski načrt za boj proti raku začrtal nov pristop EU k preprečevanju in zdravljenju raka ter oskrbi bolnikov. Financiranje EU je že pripeljalo do revolucionarnih raziskav, od tridimenzionalnega modeliranja tumorjev do odkrivanja raka prek človekovega izdihanega zraka.
EU gradi Evropo enakosti. To pomeni, da ženske in moški prejemajo enako plačilo za enako delo, da imajo invalidi možnost enakopravnega sodelovanja na vseh področjih življenja ter da rasizem ni sprejemljiv. To pomeni tudi, da nihče ne sme biti izključen ali odrinjen na rob in da lahko vsak svobodno izbira, koga ljubi.
Migranti in državljani EU z migrantskim ozadjem imajo ključno vlogo v evropski družbi, tudi kot kritični delavci. EU si prizadeva zagotoviti, da lahko vsakdo polno sodeluje v družbi, pri čemer se osredotoča na stvari, kot je boljši dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in stanovanj.
© Adobe Stock
Varnost in zaščita ljudi v Evropi, tako v fizičnem kot digitalnem svetu, je glavna prednostna naloga EU. EU se na dnevni ravni spopada z grožnjami terorizma, organiziranega kriminala, trgovanja s prepovedanimi drogami in trgovine z ljudmi.
Kriza zaradi COVID-19 in vojaška agresija Rusije proti Ukrajini sta opozorili tudi na grožnje in izzive, ki jih za naše družbe predstavljajo dezinformacije.
EU si v sodelovanju s podjetji, ki upravljajo družbene medije, in spletnimi platformami prizadeva omejiti širjenje zavajajočih informacij in lažnih novic po Evropi. Evropska opazovalnica digitalnih medijev podpira delo neodvisnih preverjevalcev dejstev in si prizadeva postati evropsko vozlišče za boj proti dezinformacijam na spletu.
Preberite več o prednostnih nalogah Evropske komisije.
© Adobe Stock
Kaj imajo skupnega z oskarjem nagrajeni filmi Revni milijonar, Savlov sin, Oče in Nažgani? Vsi so prejeli podporo iz podprograma EU MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa.
Ali bo vaše mesto naslednja evropska prestolnica kulture? Častni naziv je bil podeljen že več kot 60 mestom v EU. V ospredje postavlja lokalne umetnike in edinstveno kulturno bogastvo posameznega mesta.
Odkrivajte evropsko umetnost in kulturo iz naslanjača! Digitalna platforma Europeana omogoča dostop do več kot 58 milijonov predmetov iz zbirk več kot 4 000 kulturnih ustanov.
Tradicionalni liki karnevala Puerto Plata v Dominikanski republiki so februarja 2023 zapolnili ulice v Nici v Franciji, zahvaljujoč programu Transcultura, katerega cilj je poglobiti kulturno povezovanje na Karibih in okrepiti sodelovanje regije z EU.
Humanitarna pomoč za Gazo, november 2023. EU je največja donatorica humanitarne pomoči palestinskemu ljudstvu. Od leta 2000 je za izpolnitev njegovih osnovnih potreb prispevala več kot 1 milijardo evrov.
EU tesno sodeluje s sosednjimi državami in državami po vsem svetu, da bi vzpostavila nova partnerstva ter spodbujala svoje vrednote in interese. S skupnimi prizadevanji na področjih, kot so digitalizacija, podnebje, energija, promet, zdravje in izobraževanje, si prizadeva reševati svetovne izzive ter ustvariti bolj povezano in uspešno svetovno skupnost.
EU sklepa tudi trgovinske sporazume z drugimi državami, nazadnje ju je sklenila s Čilom in Novo Zelandijo. S takšnimi sporazumi se povečuje trgovina, s tem pa se podpira gospodarstvo EU in ustvarjajo delovna mesta.
EU je skupaj s svojimi državami članicami največja donatorka razvojne pomoči na svetu. Leta 2023 so zagotovile 96 milijard evrov ali 42 % celotne pomoči. Skupaj prispevajo tudi več kot polovico vse svetovne pomoči za izobraževanje v več kot 100 državah po vsem svetu.
Ker se potrebe po humanitarni pomoči na svetovni ravni povečujejo, EU zagotavlja pomoč v žariščih najhujših svetovnih kriz. S proračunom v višini 2,4 milijarde evrov samo v letu 2023 je skupaj s svojimi državami članicami ena največjih donatork humanitarne pomoči. EU je v odziv na humanitarne potrebe na Bližnjem vzhodu, ki so se zaradi napadov Hamasa oktobra 2023 in posledičnega konflikta v Gazi še povečale, znatno povečala podporo Palestincem v Gazi in vzpostavila pomorski koridor za zagotavljanje nujne pomoči.
Preberite več o strategiji EU za povezovanje sveta.
Preberite več o pomoči EU za palestinsko prebivalstvo.