Kaj je Evropska unija?
Evropska unija (EU) je edinstvena gospodarska in politična unija 27 evropskih držav. Države članice sodelujejo, da bi izboljšale življenja prebivalcev in prebivalk Evrope, pa tudi širše.
EU si že več kot 60 let prizadeva za mir, blaginjo in dobro počutje svojih državljank in državljanov. S šestih ustanovnih držav – ali držav članic – v 50. letih prejšnjega stoletja je zrasla v unijo 27 držav članic, ki ima skoraj 450 milijonov prebivalcev in prebivalk.
Kar se je začelo kot gospodarski projekt, da bi dvignili življenjski standard v povojni Evropi, se je razvilo v največji enotni trg na svetu, ki omogoča prosti pretok ljudi, blaga, storitev in denarja. Skozi desetletja je EU svoj obseg delovanja razširila na področja, na katerih sodelovanje med državami prinaša boljše rezultate. Države članice menijo, da so s sodelovanjem močnejše in bolje pripravljene na velike izzive današnjega časa, kot so podnebne spremembe in digitalna preobrazba družbe ter velike grožnje za zdravje in varnost, kot sta pandemija COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini.
V tem vodniku boste našli številne uporabne informacije o EU in njenem delovanju ter nasvete o tem, kje poiskati še več informacij.
EU sestavlja 27 držav s skupno 448,4 milijoni prebivalcev in prebivalk. Ima 24 uradnih jezikov, v 20 različnih državah EU pa 347 milijonov ljudi uporablja evro. Zastava EU ima modro podlago, na kateri je v sredini v krogu razporejenih 12 rumenih zvezd. Slogan EU je „Združena v raznolikosti“. Dan Evrope je 9. maj.
Unija vrednot
Čeprav Evropejci in Evropejke govorijo različne jezike in imajo različne tradicije, jih povezuje sklop vrednot, na katerih temelji EU. To so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic.
Te vrednote so zapisane v Pogodbah EU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki združuje vse osebne, državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice ljudi v EU.
Leta 2022 je v EU 13,7 milijona ljudi prebivalo zunaj svoje matične države članice.
Če ste državljan ali državljanka ene od 27 držav članic, ki sestavljajo EU, ste tudi državljan oziroma državljanka EU. To vam daje nekatere pomembne dodatne pravice, kot so svoboda gibanja, prebivanja, dela in študija v kateri koli državi članici ter pravica voliti in biti voljen na lokalnih in evropskih volitvah, tudi če živite v drugi državi članici. Pravico imate tudi, da predložite peticijo Evropskemu parlamentu, se pritožite pri evropskem varuhu človekovih pravic ali se obrnete na katero koli institucijo EU v enem od 24 uradnih jezikov EU.
EU poleg tega, da varuje pravice svojih državljank in državljanov ter ljudi, ki živijo v njej, tudi spodbuja človekove pravice in poštene volitve po vsem svetu. Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Saharova posamezniku ali organizaciji, ki se bori za človekove pravice in temeljne svoboščine.
Življenje v EU prinaša nekatere pomembne pravice in prednosti, kot so:
Zaščiten/-a sem pred vsakršno diskriminacijo, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, rase, vere, etničnega ali socialnega porekla, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
Pravico imam do zaščite svojih osebnih podatkov.
Po zaslugi močnega sistema EU za varstvo potrošnikov lahko brez skrbi nakupujem prek spleta in kupujem izdelke iz katere koli države EU.
Moje zdravje varujejo strogi okoljski standardi EU, kot so predpisi o kakovosti zraka in vode.
Preberite več o svojih pravicah.
EU na kratko
Po zaslugi enotnega trga pretok oseb, blaga, storitev in denarja med 27 državami članicami EU poteka skoraj tako svobodno kot znotraj posameznih držav.
Triindvajset držav članic EU in štiri države, ki niso članice EU (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica), spadajo v tako imenovano schengensko območje. To pomeni, da vam ob prečkanju meja med temi državami ni treba pokazati potnega lista.
Zemljevid prikazuje države članice Evropske unije v celinski Evropi ter čezmorske regije Francije (Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion, Francoski Sveti Martin), Nizozemske (Nizozemski Sveti Martin), Portugalske (Madeira in Azori) in Španije (Kanarski otoki). Prikazuje tudi države kandidatke (Albanija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija, Ukrajina) in potencialne države kandidatke (Gruzija, Kosovo).
Avstrija se je pridružila EU leta 1995; ima 9,1 milijona prebivalcev in uporablja evro. Belgija se je pridružila EU leta 1958; ima 11,8 milijona prebivalcev in uporablja evro. Bolgarija se je pridružila EU leta 2007; ima 6,4 milijona prebivalcev in uporablja bolgarski lev; ni del schengenskega območja. Hrvaška se je pridružila EU leta 2013; ima 3,9 milijona prebivalcev in uporablja evro. Ciper se je pridružil EU leta 2004; ima 0,9 milijona prebivalcev in uporablja evro; ni del schengenskega območja. Češka se je pridružila EU leta 2004; ima 10,8 milijona prebivalcev in uporablja češko krono. Danska se je pridružila EU leta 1973; ima 5,9 milijona prebivalcev in uporablja dansko krono. Estonija se je pridružila EU leta 2004; ima 1,4 milijona prebivalcev in uporablja evro. Finska se je pridružila EU leta 1995; ima 5,6 milijona prebivalcev in uporablja evro. Francija se je pridružila EU leta 1958; ima 68,1 milijona prebivalcev in uporablja evro. Nemčija se je pridružila EU leta 1958; ima 84,4 milijona prebivalcev in uporablja evro. Grčija se je pridružila EU leta 1981; ima 4 milijone prebivalcev in uporablja evro; Madžarska se je pridružila EU leta 2004; ima 9,6 milijona prebivalcev in uporablja madžarski forint. Irska se je pridružila EU leta 1973; ima 5,2 milijona prebivalcev in uporablja evro; ni del schengenskega območja. Italija se je pridružila EU leta 1958; ima 58,9 milijona prebivalcev in uporablja evro. Latvija se je pridružila EU leta 2004; ima 1,9 milijona prebivalcev in uporablja evro. Litva se je pridružila EU leta 2004; ima 2,9 milijona prebivalcev in uporablja evro. Luksemburg se je pridružil EU leta 1958; ima 0,7 milijona prebivalcev in uporablja evro. Malta se je pridružila EU leta 2004; ima 0,5 milijona prebivalcev in uporablja evro. Nizozemska se je pridružila EU leta 1958; ima 17,8 milijona prebivalcev in uporablja evro. Poljska se je pridružila EU leta 2004; ima 36,8 milijona prebivalcev in uporablja poljski zlot. Portugalska se je pridružila EU leta 1986; ima 10,5 milijona prebivalcev in uporablja evro. Romunija se je pridružila EU leta 2007; ima 19,1 milijona prebivalcev in uporablja romunski lev; ni del schengenskega območja. Slovaška se je pridružila EU leta 2004; ima 5,4 milijona prebivalcev in uporablja evro. Slovenija se je pridružila EU leta 2004; ima 2,1 milijona prebivalcev in uporablja evro. Španija se je pridružila EU leta 1986; ima 48,1 milijona prebivalcev in uporablja evro. Švedska se je pridružila EU leta 1995; ima 10,5 milijona prebivalcev in uporablja švedsko krono.
Kako se EU spopada z velikimi Izzivi današnjega časa?
EU se v zadnjem času spopada z izzivi brez primere: finančno krizo in globalno pandemijo, ki sta ji sledili ruska vojna agresija proti Ukrajini in posledična energetska kriza. Ti zgodovinski dogodki so pokazali, da se je treba znati na nove razmere hitro in odločno odzvati skupaj. Hkrati EU nadaljuje in celo krepi svoje ukrepe za doseganje zelenih in digitalnih ciljev.
COVID-19
Koronavirusna pandemija je privedla do človeških tragedij, omejitev gibanja in upada gospodarske rasti ter EU in preostali svet postavila na preizkušnjo. EU je poleg uvajanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa s programi cepljenja podpirala nacionalne zdravstvene sisteme in pomagala Evropi na poti k okrevanju. Je ena od tistih, ki največ prispevajo v COVAX, svetovno pobudo za pravičen dostop do cepiv proti COVID-19, in si s svojimi mednarodnimi partnerji prizadeva, da bi bil svet pripravljen na prihodnje pandemije.
EU je uvedla tudi skupni sistem potrdil o cepljenju, ki je prispeval k temu, da so ljudje v EU lažje znova začeli potovati. Na podlagi tega je Svetovna zdravstvena organizacija zdaj vzpostavila globalni sistem potrjevanja, da bi olajšala potovanja in hkrati zaščitila ljudi. Novi evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) bo zagotovil, da bo imela EU v primeru groženj za zdravje na voljo potrebna zdravila in opremo.
Za zagotovitev hitrega gospodarskega okrevanja po pandemiji je EU ustanovila poseben sklad za okrevanje v višini več kot 800 milijard evrov, t. i. instrument NextGenerationEU. Sklad za okrevanje z vlaganjem v projekte in pobude, ki prispevajo k bolj zeleni in digitalni EU, skrbi tudi za boljšo pripravljenost EU na spopadanje s prihodnjimi izzivi. Na primer, ob ruski vojni agresiji proti Ukrajini in svetovni energetski krizi že podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv in prehod na čisto energijo.
Skupni znesek v višini 2 018 milijard evrov je sestavljen iz sedemletnega proračuna EU (1 211 milijard evrov) in dodatnih 807 milijard evrov iz instrumenta NextGenerationEU – svežnja za okrevanje po pandemiji COVID-19.
Ruska vojna agresija proti Ukrajini
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 se je EU hitro odzvala v podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu. To je vključevalo zagotavljanje humanitarne pomoči, nujne pomoči, finančne in operativne podpore, vojaške pomoči in podpore na mejah EU in v Moldaviji.
EU v okviru humanitarne pomoči ljudem, ki jih je prizadel konflikt, zagotavlja hrano, zatočišče in zdravniško pomoč. Sprejela je tudi izredni ukrep, s katerim je odobrila začasno zaščito milijonom ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, ter jim omogočila dostop do nastanitve, šol, zdravstvenega varstva in delovnih mest v EU. Finančna pomoč EU je pripomogla k stabilizaciji ukrajinskega gospodarstva, obnovi infrastrukture ter izboljšanju obrambne in varnostne zmogljivosti.
EU vodi tudi mednarodno obsodbo ruske vojne agresije proti Ukrajini ter je uvedla ostre sankcije proti Rusiji in tistim, ki so vpleteni v vojno. Namen teh ukrepov je gospodarsko osamiti Rusijo in omejiti njeno zmožnost vojaške agresije.
EU je skupaj z državami članicami in finančnimi institucijami mobilizirala več kot 50 milijard evrov skupne podpore Ukrajini.
Preberite več o podpori EU Ukrajini.
Reševanje energetske krize
Ruska vojna agresija je močno pretresla svetovni energetski sistem, saj je povzročila povišanje cen in negotovost glede oskrbe s plinom, kar je še poslabšalo že tako težke razmere na trgu energije po pandemiji.
Kako si EU prizadeva za reševanje krize?
Postopno opušča ruska fosilna goriva.
Pospešuje proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vodik, veter, sonce), kar je pomemben del njene zaveze, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Znižuje račune za državljane in državljanke ter podjetja.
Zmanjšuje povpraševanje po energiji.
Povečuje skladiščenje plina za zimo.
Državam članicam omogoča, da skupaj kupujejo energijo in tako dosežejo ugodnejše cene.
Krepi pravila za zagotovitev, da vsaka država članica prejme pomoč v primeru izrednih razmer.
Vlaga v infrastrukturo, da bodo imele vse države članice vsaj dva vira oskrbe s plinom.
Preberite več o prizadevanjih EU za zagotavljanje varne, čiste in cenovno dostopne energije.
Podnebne spremembe
Evropski zeleni dogovor je strategija EU, namenjena ustvarjanju sodobnega in konkurenčnega evropskega gospodarstva. Cilj je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, kar pomeni, da bomo takrat proizvajali le toliko toplogrednih plinov, kot jih lahko naši ekosistemi naravno absorbirajo.
EU je kot prvi mejnik na tej ambiciozni poti določila nov cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. K temu bodo morali po svojih močeh prispevati vsi segmenti družbe in gospodarstva, od industrije, energetike in prometa do pridelave hrane, kmetijstva in gradbeništva. Na voljo bo finančna podpora za regije, panoge in delavce, ki se spopadajo z največjimi izzivi. Evropska komisija je julija 2021 predlagala sveženj ukrepov za zagotovitev, da bo EU dosegla svoje cilje v okviru evropskega zelenega dogovora.
Vsaj 30 % porabe EU bo med letoma 2021 in 2027 namenjenih obvladovanju podnebnih sprememb in njihovih posledic.
Kakšne so koristi za državljane in državljanke?
Koristi cilja zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
- Vsaj 42,5 % obnovljivih virov v mešanici energijskih virov EU do leta 2030.
- Zaščiteni in obnovljeni evropski gozdovi; tri milijarde dodatnih dreves, zasajenih do leta 2030.
- Čistejši javni prevoz in bolj trajnostna goriva.
- Milijon dodatnih zelenih delovnih mest v EU do leta 2030.
- Vsaj 55 % manj smrti zaradi onesnaženosti zraka do leta 2030.
- Pravičen prehod, osnovan na evropski solidarnosti.
- Milijon električnih polnilnih postaj po vsej EU do leta 2025.
- Posodobljeno in odporno gospodarstvo EU.
Vsak lahko prispeva k temu – tako da zmanjša količino živilskih odpadkov in več reciklira, uporabi kolo namesto avtomobila ali celo posadi drevo. Če želite sodelovati, preberite več o evropskem podnebnem paktu, ki povezuje ljudi in organizacije, da si lahko izmenjajo informacije o podnebnih ukrepih. Pomagajte nam ustvariti bolj zeleno Evropo!
Natura 2000 je največje omrežje varstvenih območij na svetu, ki varuje na tisoče zatočišč za najbolj dragocene in ogrožene vrste in habitate v Evropi.
© LIFE06 NAT/E/000209/Aixa SOPEÑA.
Po zaslugi prizadevanj številnih, vključno z delom v okviru projektov, financiranih iz programa EU LIFE, iberskemu risu v Španiji in na Portugalskem ne grozi več izumrtje. Obnovitev vrst je ena od najlepših zgodb o uspehu na področju zaščite živali v Evropi.
EU je financirala predelavo dveh trajektov za prevoz potnikov in blaga iz plovil na naftni pogon v okolju prijaznejši plovili na električni pogon. Trajekta vozita na obremenjeni liniji med Helsingørjem (Danska) in Helsingborgom (Švedska). Predelana trajekta prispevata k večji kakovosti zraka na teh gosto poseljenih območjih.
Izkoristimo digitalno preobrazbo
V današnji družbi moramo biti vsi digitalno podkovani, naj gre za spletno bančništvo in nakupovanje od doma ali za uporabo tehnologije v službi.
Da bi bili vsi v koraku s časom in da bi Evropa utrdila svoj položaj vodilne tehnološke sile v svetu, EU vlaga v različna področja, od digitalnih spretnosti in superračunalništva do visokohitrostne povezljivosti in boljše kibernetske varnosti.
EU si prizadeva zagotoviti varen in pravičen spletni svet za ljudi in podjetja. Zahvaljujoč predpisom EU imamo danes več nadzora nad svojimi osebnimi podatki in nad tem, kako jih uporabljajo drugi.
Preberite več o pravilih EU za varnejši digitalni prostor.
Pomoč ljudem pri iskanju zaposlitve
Evropski socialni sklad plus ljudem pomaga do zaposlitve (ali boljše zaposlitve), tudi tistim, ki so prikrajšani. Sklad vsako leto približno 10 milijonom ljudi pomaga najti zaposlitev ali izboljšati znanja in spretnosti.
EU pomaga mladim pri vstopu na trg dela. Program jamstva za mlade je na primer namenjen temu, da se vsem mlajšim od 30 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem, ponudi kakovostna zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali usposabljanje.
Prostovoljstvo je odličen način, da prispevamo k lokalnim skupnostim doma ali v tujini, hkrati pa razvijamo nova znanja in spretnosti ter sklepamo prijateljstva. Program Evropska solidarnostna enota mladim daje priložnost za prostovoljstvo ali delo pri projektih v domovini ali v tujini. Program Prostovoljci EU za humanitarno pomoč polnoletnim osebam daje priložnost za sodelovanje pri humanitarnih projektih po vsem svetu.
Krepitev boja proti raku
EU je odločena zmagati v bitki z rakom. S finančnimi sredstvi v višini 4 milijarde evrov je evropski načrt za boj proti raku začrtal nov pristop EU k preprečevanju in zdravljenju raka ter oskrbi bolnikov. Financiranje EU je že pripeljalo do revolucionarnih raziskav, od tridimenzionalnega modeliranja tumorjev do odkrivanja raka prek človekovega zadaha.
Unija enakosti
EU gradi Evropo enakosti. To pomeni, da ženske in moški prejemajo enako plačilo za enako delo, da imajo invalidi možnost enakopravnega sodelovanja na vseh področjih življenja ter da rasizem ni sprejemljiv. To pomeni, da nihče ne sme biti izključen ali odrinjen na rob in da lahko vsak svobodno izbira, koga ljubi.
Migranti in državljani EU z migrantskim ozadjem imajo ključno vlogo v evropski družbi, tudi kot kritični delavci. EU si prizadeva zagotoviti, da lahko vsakdo polno sodeluje v družbi, pri čemer se osredotoča na stvari, kot je boljši dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in stanovanj.
Preberite več o prednostnih nalogah Evropske komisije.
Zaščita ljudi
Varnost in zaščita ljudi v Evropi, tako v fizičnem kot digitalnem svetu, je glavna prednostna naloga EU. EU se na dnevni ravni spopada z grožnjami terorizma, organiziranega kriminala, trgovanja s prepovedanimi drogami in trgovine z ljudmi.
Kriza zaradi COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini sta opozorili tudi na grožnje in izzive, ki jih za naše družbe predstavljajo dezinformacije. EU si v sodelovanju s podjetji, ki upravljajo družbene medije, in spletnimi platformami prizadeva omejiti širjenje zavajajočih informacij in lažnih novic po Evropi. Evropska opazovalnica digitalnih medijev podpira delo neodvisnih preverjevalcev dejstev in si prizadeva postati evropsko vozlišče za boj proti dezinformacijam na spletu.
Evropa pomeni kulturo
Kaj imajo skupnega z oskarjem nagrajeni filmi Revni milijonar, Savlov sin, Oče in Nažgani? Vsi so prejeli podporo iz podprograma EU MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa.
Ali bo vaše mesto naslednja evropska prestolnica kulture? Častitljivi naziv je bil podeljen že več kot 50 mestom v EU. V ospredje postavlja lokalne umetnike in edinstveno kulturno bogastvo posameznega mesta.
Odkrivajte evropsko umetnost in kulturo iz naslanjača! Digitalna platforma Europeana omogoča dostop do več kot 58 milijonov predmetov iz zbirk več kot 4 000 kulturnih ustanov.
EU v svetu
EU tesno sodeluje s sosednjimi državami in državami po vsem svetu, da bi vzpostavila nova partnerstva ter spodbujala svoje vrednote in interese. S skupnimi prizadevanji na področjih, kot so digitalizacija, podnebje, energija, promet, zdravje in izobraževanje, si prizadeva reševati svetovne izzive ter ustvariti bolj povezano in uspešno svetovno skupnost.
EU sklepa tudi trgovinske sporazume z drugimi državami, nazadnje ga je sklenila z Novo Zelandijo. S takšnimi sporazumi se povečuje trgovina, s tem pa se podpira gospodarstvo EU in ustvarjajo delovna mesta.
EU je skupaj s svojimi državami članicami največja donatorka razvojne pomoči na svetu. Leta 2021 so zagotovile 71,6 milijarde evrov ali 41 % celotne pomoči (zadnji razpoložljivi podatki). Skupaj prispevajo tudi več kot polovico vse svetovne pomoči za izobraževanje v več kot 100 državah po vsem svetu.
Preberite več o strategiji EU za povezovanje sveta.
Kaj EU počne zame? Nekaj primerov:
Prebivate in delate lahko v drugi državi članici. Na portalu EURES najdete prosta delovna mesta in praktične nasvete.
Upokojite se lahko v kateri koli državi članici (pa tudi na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem ali v Švici) in tam prejemate državno pokojnino.
Študirate ali usposabljate se lahko v drugi državi članici. V programu Erasmus je od njegovega začetka leta 1987 sodelovalo že več kot 10 milijonov ljudi.
EU je leta 2017 ukinila stroške gostovanja, da bi vam omogočila cenejše ohranjanje stika s prijatelji in družino, ko potujete po EU. Vaše digitalne naročnine potujejo skupaj z vami!
Če med obiskom druge države članice zbolite, vam evropska kartica zdravstvenega zavarovanja omogoča dostop do javnih zdravstvenih storitev. Obravnavani boste pod enakimi pogoji in po enakih cenah kot osebe, zavarovane v tej državi.
Dostopne točke WiFi4EU na javnih mestih v več tisoč lokalnih skupnostih po vsej EU vam omogočajo, da brezplačno vzpostavite povezavo z internetom. Poiščite ta simbol:
Enotno valuto – evro – lahko uporabljate v 20 državah članicah.
Na potovanjih po EU ste lahko brez skrbi. Zaščiteni ste s celovitim sklopom pravic potnikov, ne glede na to, ali potujete z letalom, vlakom, ladjo ali avtobusom.
Igrače morajo za prodajo v EU izpolnjevati stroge varnostne predpise.
V skladu s predpisi EU lahko spletne nakupe v 14 dneh prekličete ali vrnete brez obrazložitve.
Ljudje v EU uživajo prednosti enih od najstrožjih standardov za varno in zdravo hrano na svetu.
Bančni prihranki v višini do 100 000 evrov so vedno zaščiteni.
Preberite več o tem, kaj EU počne za vas.
Kako EU izboljšuje Moje lokalno okolje?
EU namerava med letoma 2021 in 2027 v svoje regije vložiti več kot 378 milijard evrov. Če k temu prištejemo še naložbe držav članic, ta vsota znaša 550 milijard evrov.
EU na lokalni ravni vlaga v mesta in regije z namenom ustvarjati delovna mesta, spodbuditi gospodarstvo in izboljšati kakovost življenja. Prizadeva si za spremembe na petih ključnih področjih:
posodobitev prometa in energetike za obvladovanje podnebnih sprememb
pomoč ljudem pri dostopu do zaposlitve in izobraževanja ali pomoč pri njihovem vključevanju v družbo
mala in srednja podjetja
raziskave in inovacije
zaščita in izboljšanje okolja
Vlaganje v ljudi in kraje
Ozrite se po okolici in hitro boste našli šolo, most, bolnišnico ali drug projekt, ki ga je finančno podprla EU. Do danes je podporo iz regionalnih programov EU prejelo že na tisoče projektov. Spodaj je naštetih le nekaj primerov projektov, ki že spreminjajo ali pa bodo kmalu spreminjali življenja ljudi v EU.
Dvig standardov zdravstvene oskrbe na Poljskem
Največja javna bolnišnica v Torunju se je po zaslugi prenove, ki jo z 52,7 milijona evrov podprla EU, spremenila v eno od vodilnih zdravstvenih ustanov na Poljskem. Zaradi centralizirane in visokokakovostne zdravstvene oskrbe pacienti zdaj manj časa čakajo na zdravljenje.
Boljše cestne povezave v Grčiji
Prebivalci, turisti in podjetja v Grčiji bodo imeli korist od pomembnega novega odseka avtoceste. S sredstvi EU v višini 255 milijonov evrov se podpira izgradnja manjkajoče povezave med krajema Lamia in Xyniada. Ta bo osrednjo Grčijo in zahodno Tesalijo povezala z glavnim avtocestnim omrežjem.
Trajnostno plavanje v Belgiji
Prenova plavalnega bazena na Svobodni univerzi v Bruslju (Vrije Universiteit Brussel) je skok v trajnostnost. Novi bazen v primerjavi s starim na leto porabi 60 % manj energije in proizvede 500 ton manj CO2, odprt pa je tudi za plavalce zunaj univerze. Projekt je prejel malo več kot 2 milijona evrov sredstev EU.
Bolj zelena mesta in regije
Zanesljivejša in učinkovitejša oskrba z energijo na Češkem, 21 novih električnih vlakov za izboljšanje hrvaškega železniškega omrežja in ukrepi za večjo varnost pred poplavami na Madžarskem so med 14 zelenimi projekti, ki bodo prinesli koristi za državljane in državljanke EU. Več kot 1,4 milijarde evrov sredstev EU je namenjenih sedmim državam članicam za projekte na področju okolja, zdravja, prometa in energije.
Visokohitrostne širokopasovne povezave povezujejo romunsko podeželje
Projekt RO-Net, ki ga podpira EU, je s širokopasovno povezavo povezal 400 000 ljudi, več kot 8 500 podjetij in skoraj 3 000 javnih ustanov na oddaljenih podeželskih območjih Romunije. Približno 665 vasi in mest ima zdaj dostop do spletnega zdravstva, izobraževanja in nakupovanja. Ljudje lahko prek spleta tudi prodajajo izdelke lokalnih gospodinjstev in kmetij.
Zelena igrišča v Parizu
Betonska šolska igrišča v Parizu se spreminjajo v sveže zelene otoke, ki so sposobni zadrževati vodo in zmanjševati vročino. Projekt OASIS, ki je bil podprt s skoraj 5 milijoni evrov sredstev EU, pomaga zaščititi Parižane in Parižanke pred učinki podnebnih sprememb, obenem pa ustvarja prostore za otroško igro.
Več o projektih v vaši regiji, ki so prejeli sredstva EU.
Kje lahko dobim pomoč glede pridobivanja sredstev?
Ste raziskovalec, kmet, podjetnik ali umetnik? Več o tem, kdo je upravičen do financiranja.
Pionirji EU
Od odpornikov in političnih voditeljev do svetovno znanih filmskih zvezd – izvedite več o ženskah in moških, ki so bili navdih za nastanek Evrope, v kateri živimo danes.
Mejniki EU
1950
9. maj
Schumanova deklaracija. Francoski zunanji minister Robert Schuman predlaga združitev proizvodnje premoga in jekla, da nobena država ne bi mogla sama proizvajati orožja in ga uporabiti proti drugi.
Robert Schuman podpisuje Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, Pariz, Francija, 18. april 1951.
1952
23. julij
Ustanovljena je Evropska skupnost za premog in jeklo.
1957
25. marec
Šest držav – Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska – podpiše Rimski pogodbi. Od 1. januarja 1958 je vzpostavljen skupni trg, Evropska gospodarska skupnost.
1962
30. julij
Uvede se skupna kmetijska politika, da bi prispevali k zanesljivi preskrbi s hrano ter podprli kmete in podeželska območja.
1968
1. julij
Ukinjene so carine med šestimi državami članicami.
1979
7.–10. junij
Evropski državljani in državljanke lahko prvič volijo svoje predstavnike v Evropski parlament.
1987
15. junij
Uvedba programa študentskih izmenjav Erasmus.
Padec berlinskega zidu, Nemčija, 11. november 1989.
1989
Propad komunizma sproži val demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi.
1993
1. januar
Uvedba enotnega trga, ki omogoča prosti pretok ljudi, blaga, storitev in denarja.
1. november
Nastane Evropska unija.
1995
26. marec
S Schengenskim sporazumom je odpravljen mejni nadzor med nekaterimi državami članicami. To prednost zdaj uživa 23 držav članic.
2002
1. januar
Prvič se pojavijo evrski bankovci in kovanci, ki se zdaj uporabljajo v 20 državah članicah.
2012
1. april
Uvedba evropske državljanske pobude.
10. december
EU prejme Nobelovo nagrado za mir.
2015
12. december
Skupno 195 držav, med njimi vse države članice EU, sprejme Pariški sporazum o podnebnih spremembah.
Konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP21), Pariz, Francija, 1. december 2015.
2017
15. junij
Odprava stroškov gostovanja.
2020
Januar
Evropo doseže COVID-19 in sproži najobsežnejši odziv na izredne razmere v javnem zdravju v zgodovini EU.
2021
9. maj
Začne se Konferenca o prihodnosti Evrope, ki državljankam in državljanom EU omogoča oblikovanje skupne prihodnosti.
2022
EU in njeni mednarodni partnerji obsodijo rusko vojno agresijo Rusije proti Ukrajini ter Ukrajini ponudijo močno politično, finančno in humanitarno pomoč.
Kako deluje EU?
Vse, kar EU počne, temelji na pogodbah, ki vsebujejo pravila o njenem delovanju. O njih so se prostovoljno in demokratično dogovorile vse države članice.
Pogodbe EU določajo, kdo lahko sprejema predpise in na katerih področjih: EU, nacionalne vlade ali oboji. Države članice so odgovorne za samostojno sprejemanje odločitev in predpisov na nekaterih področjih nacionalne politike, kot so industrija, zdravstvo in izobraževanje, pri čemer jim EU zagotavlja podporo.
Na številnih področjih je v pogodbah določeno, da lahko ukrepajo tako EU kot nacionalne vlade. V teh primerih se odločitve vedno sprejemajo v čim tesnejši povezavi z državljankami in državljani. To pomeni, da EU ne bo posredovala, če je vprašanje mogoče rešiti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
EU sprejema ukrepe na področjih, za katera so jo pooblastile države članice in na katerih je smiselno nastopati skupaj, na primer na področju podnebnih sprememb ali svetovne trgovine. Za pomoč pri doseganju ciljev so države članice vzpostavile več institucij, ki sprejemajo odločitve na ravni EU in jih nato izvajajo.
Kako je delo razdeljeno?
Evropski parlament, ki zaseda v Strasbourgu in Bruslju, zastopa interese državljank in državljanov EU. Skupaj s Svetom Evropske unije je glavni organ odločanja EU.
705 članov Evropskega parlamenta oziroma evropskih poslancev vsakih pet let neposredno izvolijo volivci EU. Naslednje volitve bodo leta 2024. Vsaka država članica izvoli več poslancev, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev. Evropski poslanci ne zasedajo v skupinah na podlagi narodnosti, temveč se združujejo v politične skupine, ki vključujejo več držav, ali pa delujejo neodvisno. Sedanja predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola.
Evropski parlament sestavlja 705 poslancev in poslank. Razdeljeni so po političnih skupinah. Te so (v padajočem vrstnem redu glede na število članov in članic): Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov); Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu; Skupina Renew Europe; Skupina Identiteta in demokracija; Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze; Skupina evropskih konservativcev in reformistov; Skupina Levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL; samostojni poslanci in poslanke.
Svet Evropske unije ali preprosto Svet sestavljajo vladni ministri vseh držav članic. Skupaj z Evropskim parlamentom je glavni organ odločanja EU. Vsakih šest mesecev predsedovanje Svetu prevzame druga država članica. Za zagotovitev kontinuitete dela po tri predsedstva v 18-mesečnih obdobjih tesno sodelujejo na podlagi skupne agende.
Sveta ne smemo zamenjevati z Evropskim svetom, ki ga sestavljajo voditelji vseh držav članic. Ta določa politično usmeritev in prednostne naloge EU. Sedanji predsednik Evropskega sveta je Charles Michel.
Evropska komisija je javna služba EU. Ima pristojnost predlagati nove ukrepe in predpise, o katerih nato odločata Parlament in Svet. Poleg tega je odgovorna za zagotavljanje, da se predpisi EU pravilno izvajajo. Komisijo vodita predsednica Ursula von der Leyen in njena ekipa komisarjev, od katerih vsak prihaja iz ene od držav članic.
Vse države članice morajo upoštevati predpise EU in dosegati cilje, h katerim so se zavezale, v nasprotnem primeru lahko Komisija ukrepa zoper njih.
Sodišče Evropske unije skrbi za to, da se zakonodaja EU v vseh državah članicah izvršuje in uporablja na enak način.
Evropska centralna banka upravlja evro. Njena glavna naloga je ohranjanje stabilnih cen v evrskem območju.
Kdo plačuje za EU?
Sredstva, ki jih uporablja EU (proračun EU), prihajajo iz različnih virov: carin, prispevkov na podlagi davka na dodano vrednost (DDV), ki ga pobirajo države članice, in neposrednih prispevkov držav članic. Januarja 2021 je bil uveden nov vir prihodkov – dajatev za nereciklirano odpadno plastično embalažo.
Naj gre za prispevek k novim in boljšim cestam, železnicam in letališčem, razvoj podeželskih območij ali ustvarjanje priložnosti za študij v tujini – proračun EU pomaga uresničevati tisto, kar je pomembno za ljudi v EU. Poleg tega, da pomembno prispeva k digitalni preobrazbi in boju proti podnebnim spremembam, pomaga tudi pri zmanjševanju razlik v državah članicah in med njimi.
Kako lahko sodelujem?
Želite odločati o prihodnosti Evrope? Želite dejavno sodelovati v postopku odločanja? EU lahko pomagate oblikovati in izboljšati na različne načine.
Na tisoče Evropejcev in Evropejk je na Konferenci o prihodnosti Evrope, ki je največje posvetovanje, kar jih je bilo kdaj koli izvedenih v EU, že izrazilo svoje upe in pričakovanja za prihodnja leta. Ena od ključnih značilnosti konference je bila vrsta razprav, ki so jih vodili državljanke in državljani in ki zdaj postajajo redni del demokratičnega življenja v EU.
Evropski državljanski forumi
- 150 državljank in državljanov, naključno izbranih iz 27 držav članic
- iz različnih okolij (različnega spola, starosti, izobrazbe, dohodkov, z mestnih/podeželskih območij)
- 1/3 mladih (16–25 let)
Preberite več o evropskih državljanskih forumih.
Svoje mnenje lahko izrazite tudi z oddajo glasu na evropskih volitvah, ki potekajo vsakih pet let.
Izvedite več o naslednjih evropskih volitvah.
Evropski poslanec ali poslanka zastopa vaše interese in interese vašega mesta ali regije v Evropi ter v vašem imenu glasuje o zakonih, ki se uporabljajo po vsej EU.
Oglejte si, kateri evropski poslanci in poslanke zastopajo vašo državo.
Ali ste kdaj razmišljali, da bi bilo mogoče kakšen predpis EU izboljšati? Tudi vi lahko prispevate k temu, da bodo predpisi EU primerni za prihodnost, in sicer tako da podate svoje predloge za poenostavitev in posodobitev obstoječih predpisov. Delite lahko tudi svoje mnenje o novih politikah. Svoj prispevek lahko oddate v katerem koli od 24 uradnih jezikov EU.
Povejte svoje mnenje o zadevah, ki so za vas pomembne.
V okviru evropske državljanske pobude lahko Komisijo pozovete, da predlaga nov predpis. Najprej boste morali zbrati podporo za svoj cilj. Ko bo vaša pobuda zbrala milijon podpisov, se bo Komisija odločila, kako ukrepati. Do zdaj je devetim državljanskim pobudam uspelo zbrati potrebno število podpisov.
Prva uspešna evropska državljanska pobuda Right2Water je pripeljala do novih predpisov za zagotovitev varnosti in kakovosti pitne vode ter lažjega dostopa do pitne vode za ranljive skupine.
Novejša pobuda „Končajmo dobo kletk“ bo kmalu privedla do predloga za odpravo kletk za številne rejne živali.
Kje lahko dobim dodatne informacije?
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).
Na točko Europe Direct se lahko obrnete:
— s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
— s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
— z uporabo obrazca: https://european-union.europa.eu/contact-eu_sl.
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: european-union.europa.eu.
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete z op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite.
Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center:
european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl. Pomoč in nasvete za državljane in državljanke ter podjetja EU najdete na spletišču Tvoja Evropa: https://europa.eu/youreurope/index.htm
Za izobraževalna gradiva, igre in kvize obiščite Kotiček za učenje: https://europa.eu/learning-corner/home_sl
Obiščite Mladinski portal: https://europa.eu/youth/EU_sl
Evropska komisija v vaši državi: https://ec.europa.eu/info/about-european-commission/contact/representations-member-states_sl
Evropski parlament v vaši državi: https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/sl/stay-informed/liaison-offices-in-your-country
Mreža evropskih potrošniških centrov: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/consumer-rights-and-complaints/resolve-your-consumer-complaint/european-consumer-centres-network-ecc-net_sl
facebook.com/EuropeanCommission
instagram.com/europeancommission
facebook.com/europeanparliament
| ISBN 978-92-68-07138-0 | doi:10.2775/894631 | NA-05-22-433-SL-C | |
| ISBN 978-92-76-60521-8 | doi:10.2775/621014 | NA-05-22-433-SL-N | |
| HTML | ISBN 978-92-76-60520-1 | doi:10.2775/094539 | NA-05-22-433-SL-Q |
Kratek vodnik po EU
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi
1049 Bruselj
BELGIJA
Kontakt: COMM-A2@ec.europa.eu
Ta dokument ni uradno stališče Evropske komisije.
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
© Evropska unija, 2023
Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.
Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.
Vse fotografije © Evropska unija, razen če je navedeno drugače.