Demonstracija komercialnega zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter inovativnih obnovljivih virov energije v EU: načrtovani napredek v preteklem desetletju ni bil dosežen

Povzetek

I

EU je leta 2007 predstavila svoj podnebni in energetski sveženj za obdobje do leta 2020, ki je zahteval večjo uporabo in razvoj obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih tehnologij. EU in njene države članice so sprejele ukrepe za podporo inovativnih obnovljivih virov energije ter izgradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo električne energije in industrijskih obratov, ki zajemajo in shranjujejo ogljikov dioksid, da bi pospešile demonstracijo prvih komercialnih naprav.

II

EU je leta 2009 začela izvajati evropski energetski program za oživitev (EEPO) s proračunom v višini 1,6 milijarde EUR, da bi podprla zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ter projekte pridobivanja vetrne energije na morju. Hkrati je EU ustvarila rezervo za nove udeležence 300 (NER300), ki se financira s prodajo 300 milijonov emisijskih kuponov (2,1 milijarde EUR), njen namen pa je podpiranje CCS in inovativnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov.

III

EU je financirala tudi demonstracijske dejavnosti na področju energije in z raziskovalnimi programi v istem obdobju prispevala k finančnim instrumentom, ki jih upravlja EIB. EU si je prizadevala za večjo uskladitev prioritet na področju energetskih inovacij in financiranja iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), ki se je začel izvajati leta 2008 in je bil posodobljen leta 2015, da bi bil skladen s prioritetami energetske unije.

IV

EU bo verjetno dosegla svoje cilje glede energije iz obnovljivih virov za obdobje do leta 2020, vendar Evropska agencija za okolje (EEA) poroča, da mora EU znatno okrepiti svoja prizadevanja za dosego svojih splošnih ciljev glede nizkoogljičnega gospodarstva za obdobje do leta 2050.

V

Glavni cilj Sodišča je bil oceniti, ali so bili ukrepi EU za podpiranje demonstracije CCS na komercialni ravni in inovativnih tehnologij energije iz obnovljivih virov v obdobju 2008–2017 s programoma EEPO in NER300 dobro zasnovani, upravljani in usklajevani ter ali sta NER300 in EEPO dosegla pričakovani napredek pri pomoči CCS in inovativnim obnovljivim virom energije pri približevanju komercialni uporabi.

VI

Sodišče je ugotovilo, da nobeden od programov ni uspel uvesti CCS v EU. EEPO je prispeval k razvoju sektorja pridobivanja pridobivanja vetrne energije na morju, NER300 pa ni dosegel predvidenega napredka pri podpori demonstracije bolj raznolikih inovativnih tehnologij obnovljive energije.

VII

Neugodni naložbeni pogoji, vključno z negotovostjo v regulativnem okviru in politikah, so ovirali napredek številnih inovativnih projektov obnovljive energije in CCS. Ključni dejavnik za to, da se CCS ni uveljavil, je nizka tržna cena ogljikovega dioksida po letu 2011.

VIII

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da je zasnova programa NER300 omejevala zmožnost Komisije in držav članic za uspešno odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. Izbrani model financiranja ni bil utemeljen, ko je bila v direktivo o trgovanju z emisijami vključena pravna podlaga programa NER300, poleg tega pa ni uspešno zmanjšal tveganja za demonstracijske projekte. Postopki izbire projektov in odločanja so bili kompleksni, fleksibilnost programa pa so omejevali tudi drugi elementi zasnove.

IX

Sodišče je prav tako ugotovilo, da je treba izboljšati ureditve v zvezi z usklajevanjem in odgovornostjo. Kljub temu, da je napredek počasnejši, kot je bilo predvideno, načrt SET zagotavlja osnovo za boljše usklajevanje javnih in zasebnih prioritet in sredstev. Ustrezne službe Komisije morajo izboljšati svoje usklajevanje za večjo skladnost podpore EU za demonstracijske projekte na področju nizkoogljičnih tehnologij. Ureditve glede odgovornosti za subjekte, ki upravljajo program NER300, tudi niso dovolj jasne.

X

EU se pripravlja na uvedbo sklada za inovacije, ki bo nadomestil program NER3000, in namerava pospešiti prehod na nizkogoljično gospodarstvo. Zato Sodišče Komisiji priporoča, naj:

• poveča možnosti za uspešno podporo EU za take projekte,
• izboljša postopke izbire projektov in odločanja za sklad za inovacije v primerjavi s programom NER300 ter zagotovi njegovo fleksibilnost za odzivanje na zunanje dogodke,
• izboljša svoje notranje usklajevanje za bolj skladno ciljno usmerjanje podpore EU,
• zagotovi odgovornost za sredstva sklada za inovacije in programa NER300.

Uvod

Podpora EU za demonstracijske projekte v sektorju nizkoogljične energije

01

EU je v letih 2007 in 2008 razvila svoj podnebni in energetski sveženj za obdobje do leta 2020. Ta sveženj je bil sklop zavezujoče zakonodaje, sprejete leta 2009, za zagotovitev, da EU izpolnjuje svoje podnebne in energetske cilje za obdobje do leta 2020. V njem so določeni trije cilji: 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v primerjavi z letom 1990), 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v EU in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti.

02

V tem kontekstu je bila Komisija s sklepi predsedstva Evropskega sveta³ iz junija 2008 pozvana, naj predlaga mehanizem za zagotovitev izgradnje in obratovanja do 12 demonstracijskih (glej okvir 1) obratov za komercialno proizvodnjo električne energije z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida (CCS – opis na sliki 1) do leta 2015.

03

EU je po letu 2008 začela izvajati dva glavna programa, namenjena podpiranju komercialnih demonstracij (glej sliko 2) CCS in inovativnih obnovljivih virov energije.

Evropski energetski program za oživitev (EEPO)

04

Prvi obsežen program EU za podpiranje komercialnih demonstracij CCS in pridobivanja vetrne energije na morju je bil Evropski energetski program za oživitev (EEPO), ki se je začel izvajati leta 2009.⁴ EEPO je bil del večjega svežnja za oživitev gospodarstva.⁵ Skupni proračun programa EEPO je znašal štiri milijarde EUR in je bil namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev za projekte. To je vključevalo eno milijardo EUR za program demonstracije CCS in 565 milijonov EUR za pridobivanje vetrne energije na morju. Nepovratna sredstva programa EEPO so običajno prispevala k naložbam v osnovna sredstva za načrtovanje, razvoj in gradnjo.

NER300

05

EU je leta 2009 v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ustvarila rezervo za nove udeležence 300 (NER300) za podpiranje komercialnih demonstracijskih projektov za CCS in inovativne obnovljive vire energije.⁶ Na sliki 3 so navedene tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih želi podpreti.

06

Demonstracijski projekti, ki jih podpira program NER300, bi vključevali zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ali proizvodnjo čiste energije iz obnovljivih virov, s čimer bi prispevali k ciljem glede zmanjšanja emisij do leta 2020, če bi se začeli izvajati pred tem. Vendar je njihov glavni cilj demonstrirati komercialni potencial izbranih tehnologij ter zagotoviti večji in dolgoročni prispevek nizkoogljičnega gospodarstva po letu 2020, če bi se te tehnologije uporabljale drugod po Evropi in svetu.⁷ Podpiranje prvih na trgu naj bi prispevalo k cilju EU, da postane vodilna v svetu na področju razvoja tehnologij energije iz obnovljivih virov.⁸

07

Z direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami je bilo prihranjenih 300 milijonov pravic iz rezerve Skupnosti za nove udeležence v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami. EIB je te pravice prodala in ustvarila 2,1 milijarde EUR za financiranje programa. Komisija skrbi za splošno usklajevanje programa. Države članice ustanovijo nacionalne kontaktne točke (NKT) in imajo številne odgovornosti.⁹ Komisija je v letih 2012 in 2014 dodelila finančna sredstva za 39¹⁰ projektov v okviru dveh razpisov za oddajo predlogov, predvidenih v zakonodaji. EIB upravlja sredstva, ki so odobrena, vendar še niso izplačana.¹¹

08

Dodatni naložbeni in operativni stroški (za pet let v primeru projektov na področju energije iz obnovljivih virov in deset let v primeru projektov CCS) za izvedbo in delovanje inovativnih projektov so bili upravičeni do financiranja v okviru programa NER300 v višini do 50 % pričakovanih stroškov. Dodeljena nepovratna sredstva se v okviru programa NER300 izplačujejo v letnih obrokih, in sicer po začetku delovanja projekta, tj. ko se začne v okviru projekta zajemati in shranjevati ogljikov dioksid ali proizvajati energija iz obnovljivih virov ter ko začnejo nastajati odhodki iz poslovanja, razen če države članice zaprosijo za vnaprejšnje financiranje dela ali celotnih nepovratnih sredstev in zanje tudi jamčijo. Na sliki 4 so opisani izzivi in različne faze financiranja demonstracijskih projektov na področju energije.

Druge pobude EU za podpiranje demonstracijskih projektov na področju nizkoogljične energije

09

V istem obdobju so se v okviru delov sedmega okvirnega programa (7. OP) EU za raziskave (2007–2013) in programa Obzorje 2020 (2014–2020), namenjenih energiji, podpirali demonstracijski projekti na področju različnih energetskih tehnologij. Ta programa sta tudi prispevala oziroma prispevata sredstva iz proračuna EU za finančne instrumente, ki jih upravlja EIB, kot sta Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF, 2007–2013) in InnovFin (2014–2020), in ki so vključevali oziroma vključujejo demonstracijske projekte na področju energije.

10

EU si je hkrati z uvedbo teh mehanizmov financiranja prizadevala za večjo uskladitev prioritet na področju energetskih inovacij in financiranja iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), ki ga je Svet podprl leta 2008¹². Leta 2015 je bil načrt posodobljen (celostni načrt SET) zaradi uskladitve s prioritetami energetske unije na področju raziskav in inovacij. Vsi opisani mehanizmi financiranja podpirajo prioritete načrta SET.

Stalna potreba po inovacijah na področju čiste energije

11

EU je leta 2015 podpisala Pariški sporazum. Cilj sporazuma je okrepiti svetovni odziv na nevarnost podnebnih sprememb in zadržati svetovno zvišanje temperature v tem stoletju precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. EU se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za najmanj 40 %, s čimer je dopolnila svoj obstoječi cilj glede doseganja nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050.¹³ To pomeni, da morajo vsi sektorji gospodarstva drastično zmanjšati emisije. V načrtu Komisije iz leta 2011 je na primer predvideno zmanjšanje emisij v sektorju oskrbe z električno energijo na nič do leta 2050. Na sliki 5 je prikazano predvideno zmanjšanje vseh emisij toplogrednih plinov v EU.

12

EU je trenutno na dobri poti, da uresniči svoj cilj za leto 2020, tj. da bi se 20 % energije, ki jo porabi, ustvarilo iz obnovljivih virov, poleg tega pa so se močno znižali stroški pridobivanja zlasti kopenske vetrne energije in sončne energije (fotovoltaika). Vendar pa so dolgoročni obeti še vedno izziv. Po navedbah Evropske agencije za okolje (EEA)¹⁴ mora EU znatno okrepiti svoja prizadevanja po letu 2020 za dosego svojih splošnih ciljev glede nizkoogljičnega gospodarstva za obdobje do leta 2050 (glej sliko 6).

13

Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2016¹⁵ o pospešitvi inovacij na področju energije opozorila na izzive, povezane s podpiranjem demonstracijskih projektov za nizkoogljično energijo, in poudarila cilj EU, da postane vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije.

14

S spremenjeno direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami¹⁶ je bila leta 2018 zagotovljena pravna podlaga za nov sklad za inovacije, ki bo počrpal morebitna neporabljena sredstva iz programa NER300 in zagotovil financiranje za inovativne nizkoogljične industrijske in energetske tehnologije v obdobju do leta 2030. Tehnologije, ki prejemajo podporo iz sklada za inovacije, bi morale predstavljati prebojne rešitve ali biti dovolj zrele za predkomercialno demonstracijo.

Obseg revizije in revizijski pristop

15

Sodišče je z revizijo smotrnosti poslovanja ocenjevalo, ali:

je bila podpora EU za komercialno demonstracijo CCS in inovativnih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov s programoma EEPO in NER300 dobro zasnovana, upravljana in usklajevana, da sta lahko učinkovito prispevala k dolgoročnim podnebnim in energetskim ciljem.

16

Sodišče je preučilo zlasti, ali:

• sta programa NER300 in EEPO dosegla pričakovani napredek pri pomoči komercialnemu uveljavljanju CCS in inovativnih obnovljivih virov energije,
• sta zasnova in upravljanje programa NER300 podpirala uspešno odločanje,
• zanesljivi mehanizmi usklajevanja v Komisiji in med nacionalnimi organi in Komisijo podpirajo inovacijski proces na področju čiste energije.

17

Revizija Sodišča je zajela obdobje od začetka izvajanja dejavnosti programov NER300 in EEPO ter načrta SET leta 2008 do konca leta 2017.¹⁷ Namen revizije ni bil preverjati upravičenosti, zakonitosti ali pravilnosti odhodkov. Prav tako se v okviru revizije niso neposredno preučevali politike, skladi ali instrumenti, ki podpirajo uvedbo zrelih tehnologij energije iz obnovljivih virov.¹⁸ Z revizijo se niso ocenjevale dejavnosti monetizacije in upravljanja sredstev EIB za sredstva programa NER300.

18

Sodišče je opravilo revizijsko delo v letu 2017 pri Evropski komisiji (GD za podnebno politiko, GD za energetiko ter GD za raziskave in inovacije). V informativne namene je Sodišče obiskalo tudi EIB in Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije. Delo Sodišča je vključevalo pogovore in preglede dokumentov, vključno s 26 poročili EIB o ocenjevanju projektov in 36 letnimi poročili za projekte v okviru programa NER300 iz petih¹⁹ držav članic, projektnimi spisi za devet projektov na področju pridobivanja vetrne energije na morju in šest projektov CCS v okviru programa EEPO. Sodišče je obiskalo te države članice, da bi opravilo pogovore s predstavniki nacionalnih kontaktnih točka (NKT) za program NER300 in nacionalnimi predstavniki usmerjevalne skupine načrta SET. Pregledalo in obiskalo je pet projektov CCS, da bi ocenilo, kaj je bilo doseženo z uporabo razpoložljivih sredstev. Poleg tega je izvedlo anketo v tehnoloških in inovacijskih platformah (ETIP)²⁰, Evropskem združenju za sončno toplotno električno energijo in SZI InnoEnergy.²¹ ETIP so del strukture načrta SET ter vključujejo deležnike iz držav članic, akademskega sveta in industrije.

Opažanja

Programa EEPO in NER300 imata določene ambiciozne cilje za uveljavljanje zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter inovativnih obnovljivih virov energije

19

Sodišče je preučilo, ali sta programa dosegla dejanski napredek pri doseganju svojih ciljev glede podpiranja komercialne demonstracije CCS in inovativnih obnovljivih virov energije. Ocenilo je tudi, ali je Komisija zagotovila, da projekti, ki prejemajo sredstva EU, ta denar premišljeno uporabljajo in prispevajo k ciljem programa.

Program EEPO ni dosegel svojega cilja glede zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida …

20

Komisija je bila s sklepi predsedstva Evropskega sveta iz junija 2008 pozvana, naj predlaga mehanizem za zagotovitev izgradnje in obratovanja 12 komercialnih demonstracijskih obratov CCS do leta 2015. Z demonstracijskimi projekti CCS naj bi se dosegla znatna zmanjšanja emisij pri proizvodnji energije ter hkrati zagotovila tehnološka in komercialna podlaga za uvedbo te tehnologije drugod. EEPO bi moral prispevati k uresničitvi tega cilja.²²

21

Komisija je dodelila eno milijardo EUR za šest projektov. Ob koncu leta 2017 je izplačala 424 milijonov EUR (glej tabelo 1). Štirje od teh šestih sofinanciranih projektov so se končali po poteku sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, eden pa se je končal, ne da bi bil zaključen. Edini zaključeni projekt ni predstavljal demonstracijskega projekta CCS komercialne velikosti, ampak je šlo za manjše pilotne obrate za zajemanje, transport in shranjevanje.

Tabela 1

Pregled stanja programa EEPO za CCS ob koncu leta 2017

Lokacija projekta	Stanje ukrepov programa EEPO oktobra 2017	Kategorija	Pričakovani prispevek k cilju prehoda na nizkoogljično gospodarstvo*	Skupni upravičeni stroški ukrepov programa EEPO (na sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev) v mio EUR	Nepovratna sredstva EK v mio EUR	Delež sofinanciranja ukrepov (sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev)	Izplačana neto nepovratna sredstva EK (po izterjavah – oktober 2017)
DE	ustavljen	CCS	10	305	180	59%	15
PL	ustavljen	CCS	9	610	180	29%	21
IT	ustavljen	CCS	5	143	100	70%	35
NL	ustavljen	CCS	6	371	180	48%	67
UK	zaključen, ne da bi bil dokončan	CCS	17	274	180	66%	120
ES	pilotni obrati – omejena uporaba – brez celovite demonstracije CCS	CCS	5	263	180	69%	166
				Dodeljena sredstva EU skupaj:	1 000	Izplačana sredstva EU skupaj:	424

* Predvidena količina CO₂, zajetega in shranjenega v prvih petih letih, na vlogo za nepovratna sredstva (v mio ton)

Opomba: Možni so dodatni popravki za projekte v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki so predmet postopkov likvidacije.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije²³

22

Podprogram EEPO za CCS tako ni prispeval k izgradnji in začetku delovanja nobenega demonstracijskega projekta CCS. V okviru 2 so navedeni primeri porabe sredstev EU pri posameznih projektih. Čeprav se v programih za inovacije na splošno sicer pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, so rezultati, doseženi z naložbami EU za nezaključene projekte, bistveno slabši od sprva pričakovanih. Poleg tega ti projekti niso dosegli predvidenih zmanjšanj emisij²⁴ za zadevne države članice.

… vendar je pozitivno prispeval k hitro razvijajočemu se sektorju pridobivanja vetrne energije na morju

23

Cilj podprograma EEPO za pridobivanje vetrne energije na morju je bil financirati projekte na področju pridobivanja vetrne energije na morju z inovativnimi elementi v obdobju 2009–2015. To je na primer vključevalo projekte za uvedbo inovativnih turbin in konstrukcij za temelje, ki bi omogočili izgradnjo prvih velikih (400 MWh) vetrnih elektrarn daleč na morju (> 100 km) in v velikih globinah (> 40 m) za proizvodnjo čiste električne energije. Namen programa je bil tudi povečati omrežne povezave med vetrnimi elektrarnami na morju in različnimi državami članicami, zlasti v Severnem in Baltskem morju. To je vključevalo komercialno uporabo inovativnih tehnologij omrežnih povezav.

24

Ob koncu leta 2017 je Komisija izplačala 255 milijonov EUR od 565 milijonov EUR, dodeljenih za devet projektov na področju pridobivanja vetrne energije na morju. Štirje projekti so bili v celoti zaključeni. Za dva projekta sta sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev prenehala veljati kmalu potem, ko je Komisija izplačala 7,4 milijona EUR. V letu 2018 se še vedno izvajajo trije projekti. Ti rezultati so povzeti v tabeli 2.

Tabela 2

Pregled stanja programa EEPO za pridobivanje vetrne energije na morju ob koncu leta 2017

Lokacija projekta	Stanje ukrepov programa EEPO oktobra 2017	Kategorija	Pričakovani prispevek k cilju prehoda na nizkoogljično gospodarstvo*	Skupni upravičeni stroški ukrepov programa EEPO (na sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev) v mio EUR	Nepovratna sredstva EK v mio EUR	Delež sofinanciranja ukrepov (sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev)	Izplačana neto nepovratna sredstva EK (po izterjavah – oktober 2017)
UK	ustavljen	omrežje vetrne energije na morju	n. r. (omrežje)	149	74	50%	3
DE	ustavljen	turbine in strukture vetrne energije na morju	ni podatkov	205	59	29%	4
DK/NL	se izvaja (prišlo je do zamude)	omrežje vetrne energije na morju	n. r. (omrežje)	173	87	50%	5
DE/DK	se izvaja (prišlo je do zamude)	omrežje vetrne energije na morju	n. r. (omrežje)	507	150	30%	58
UK	se izvaja (prišlo je do zamude)	turbine in strukture vetrne energije na morju	> 80 MWh	190	40	21%	28
DE	dokončan	turbine in strukture vetrne energije na morju	> 400 MWh	118	53	45%	53
DE	dokončan	turbine in strukture vetrne energije na morju	> 295 MWh	488	50	10%	50
DE	dokončan	turbine in strukture vetrne energije na morju	> 400 MWh	220	43	19%	43
BE	dokončan	turbine in strukture vetrne energije na morju	> 270 MWh	24	10	42%	10
			> 1 445 MWh	Dodeljena sredstva EU skupaj:	565	Izplačana sredstva EU skupaj:	255

* Predvidena letna zmogljivost za proizvodnjo čiste električne energije

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije²⁶

25

Pri štirih projektih je bila uspešno uvedena zmogljivost za proizvodnjo velike količine čiste električne energije, medtem ko trije projekti, pri katerih je prišlo do zamud, še vedno lahko prispevajo k istemu cilju ali boljši povezanosti energetskega omrežja EU. Sredstva EU za projekte pridobivanja vetrne energije na morju od leta 2009 so bila pozitiven znak za ta sedaj hitro razvijajoči se sektor.²⁷

26

Zaradi hitrega razvoja sektorja (ki je privedel do nekaterih ozkih grl pri oskrbi) je bilo zlasti pri treh projektih, ki zamujajo, potrebno pogosto prilagajanje. Komisija je pokazala precejšnjo fleksibilnost pri sprejemanju sprememb v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Ti programi EEPO niso dosegli cilja glede pospešitve gospodarske rasti

27

Ob upoštevanju gospodarske krize je bil glavni cilj programa EEPO spodbuditi gospodarsko rast s povečanjem naložb in ustvarjanjem delovnih mest. Zato je bilo treba velik del razpoložljivih sredstev porabiti do konca leta 2010.²⁸ Ker poraba denarja ni cilj sama po sebi, programi EEPO za CCS in pridobivanje vetrne energije na morju niso dosegli tega cilja oživitve. Stopnje plačil so bile ob koncu leta 2010 približno 10-odstotne, konec leta 2017 pa še vedno nižje od 50 %.

V okviru programa NER300 ni bil izveden noben uspešen projekt zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida …

28

Cilj programa NER300 je bil dodeliti finančna sredstva osmim projektom, ki bi demonstrirali komercialno vzdržnost CCS. Ta sredstva bi se lahko dodelila za projekte, ki se že financirajo v okviru programa EEPO, ali druge projekte za demonstracijo CCS. Po prvem razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa NER300 leta 2011 je bilo upravičenih deset demonstracijskih projektov CCS, ki so uspešno prestali ocenjevanje potrebne skrbnosti, ki ga je izvedla EIB (glej odstavke 66 do 75). Komisija je osem projektov uvrstila na seznam projektov za morebitno financiranje z nepovratnimi sredstvi, dva pa na rezervni seznam.²⁹

29

Na podlagi te razvrstitve je prosila države članice, naj potrdijo svojo podporo za te projekte. Tri države članice so potrdile pet od teh desetih projektov. Vendar je Komisija ugotovila, da te potrditve niso bile skladne s pravnimi zahtevami programa NER300 (v okviru 3 so navedeni primeri), in za prvi razpis za zbiranje predlogov ni dodelila nepovratnih sredstev za projekte CCS.

30

V okviru drugega razpisa za zbiranje predlogov leta 2014 je vlogo za projekt CCS vložilo le Združeno kraljestvo. Komisija je dodelila nepovratna sredstva v višini 300 milijonov EUR za projekt, ki je bil vključen tudi v nacionalni program podpore Združenega kraljestva za CCS. V okviru tega projekta naj bi se v desetletnem demonstracijskem obdobju zajelo in shranilo skoraj 18 milijonov ton ogljikovega dioksida. Vendar je Združeno kraljestvo novembra 2015 po pregledu porabe preklicalo svoj program podpore. To je privedlo do nastanka velike vrzeli v financiranju in razpustitve konzorcija. V času revizije so potekale priprave na umik projekta iz programa NER300, kar je pomenilo, da nepovratna sredstva v višini 300 milijonov EUR, ki so bila dodeljena, vendar še ne izplačana, ne bodo porabljena za doseganje cilja glede CCS v okviru programa NER300.³⁰

… in program NER300 zaostaja pri doseganju predvidenega učinka za inovativne obnovljive vire energije

31

Poleg CCS je bil cilj programa NER300³¹ podpreti vsaj en projekt v vsaki podkategoriji projektov na področju energije iz obnovljivih virov, da bi se demonstrirala ekonomska vzdržnost različnih inovativnih obnovljivih virov energije, ki še niso na voljo za komercialno uporabo.³²

32

Komisija je v letih 2012 in 2014 dodelila 1,8 milijarde EUR sredstev iz programa NER300 38 projektom na področju inovativne energije iz obnovljivih virov.³³ Na podlagi podatkov o pričakovani proizvodnji, določenih pred sklepi o dodelitvi sredstev, naj bi projekti na področju energije iz obnovljivih virov v prvih petih letih delovanja ustvarili skoraj 85 TWh čiste energije. Na sliki 7 je pregled stanja teh projektov v okviru programa NER300 iz februarja 2018. Podatki so navedeni v Prilogi II.

33

V skladu s prvotnimi pravili programa NER300 bi bilo treba končno naložbeno odločitev za projekte sprejeti v dveh letih (tj. v letih 2014 in 2016), projekti pa bi morali začeti delovati najpozneje v štirih letih (tj. v letih 2016 in 2018) po sklepu o dodelitvi sredstev.

34

Komisija je februarja 2015 spremenila sklep o programu NER300 ter za dve leti podaljšala roke za končno naložbeno odločitev in začetek delovanja.³⁴ V spremembi sklepa je bilo navedeno, da je bila gospodarska kriza glavni razlog za to, da za številne projekte, za katere so bila dodeljena sredstva v okviru programa NER300, ni bilo mogoče sprejeti končne naložbene odločitve v prvotnih rokih. Kljub podaljšanju rokov je bilo iz programa NER300 do začetka leta 2018 umaknjenih sedem projektov (za katere je bilo skupaj dodeljenih več kot pol milijarde EUR nepovratnih sredstev). V letu 2018 bo verjetno umaknjen še en projekt, kar pomeni dodatnih 31 milijonov EUR. Za štirinajst projektov, za katere so bila leta 2014 dodeljena nepovratna sredstva, naj bi bila v letu 2018 sprejeta končna naložbena odločitev.

35

Za pridobitev 100 % nepovratnih sredstev bi moral projekt doseči proizvodno 75 % pričakovane količine energije v petih letih delovanja. Ob koncu leta 2017 so trije operativni projekti na področju energije iz obnovljivih virov prejeli letna izplačila na podlagi količine proizvedene energije. V okviru dveh projektov na področju bioenergije, ki sta začela delovati, kot je bilo načrtovano, je bilo proizvedene precej manj energije, kot je bilo predvideno. Zato nista bila na dobri poti za doseganje 75-odstotnega praga proizvodnje, da bi lahko zahtevala celotni znesek nepovratnih sredstev. Projekt na področju vetrne energije, ki prejema izplačila od leta 2014, se je izvajal v skladu z načrti.

36

Zaradi umikov projektov, zamud in slabših rezultatov projektov, kot so bili pričakovani, program NER300 zaostaja pri doseganju načrtovanega učinka na vrsto tehnologij za energijo iz obnovljivih virov in omogočanju njihove prve komercialne demonstracije.

Na projekte v okviru programov EEPO in NER300 so vplivali neugodni naložbeni pogoji

37

Demonstracijski projekti na področju nizkoogljične energije pomenijo visoko tehnološko in finančno tveganje, zato se pri uvajanju na trg srečujejo s številnimi izzivi. Na njihov dostop do financiranja vplivajo širša gospodarska in regulativna vprašanja. V tem delu poročila je Sodišče preučilo, kako so taki dejavniki vplivali na smotrnost programov EEPO in NER300.

38

Izvedlo je anketo v tehnoloških in inovacijskih platformah, ki so povezane s strukturo načrta SET, in v dveh drugih organizacijah (glej odstavek 18), da bi ugotovilo glavne ovire pri iskanju financiranja za komercialne demonstracijske projekte v EU. Rezultati, predstavljeni na sliki 8, kažejo, da med deležniki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, obstaja soglasje glede pomembnosti številnih ključnih ovir.

39

Ko so bili leta 2008 zasnovani programi, kot sta EEPO in NER300, so bile cene nafte, premoga in plina ter veleprodajne cene električne energije na zelo visoki ravni v primerjavi s cenami v preteklosti. Nato so se na prehodu v leto 2009, tik pred začetkom izvajanja programov, močno znižale. Čeprav so se cene nafte spet zvišale do naslednjega upada leta 2014, so ti dejavniki pomembna spodbuda za naložbe v nizkoogljične tehnologije. Zaradi znižanja in nihanja cen fosilnih goriv so postale naložbe v nove nizkoogljične energetske tehnologije manj privlačne v primerjavi s fosilnimi viri energije.

40

V naslednjih odstavkih je opisano, kako druge ključne ovire vplivajo na pogoje financiranja projektov v okviru programov NER300 in EEPO (v Prilogi III so te ovire povezane s kazalniki smotrnosti teh programov).

Na naložbeno okolje za demonstracijske projekte je vplivala negotovost v regulativnih okvirih in politikah

41

Ob upoštevanju izziva, povezanega s financiranjem zelo tveganih demonstracijskih projektov, so bila v direktivi o ETS in sklepu o programu NER300 izražena pričakovanja potencialnih projektov, da bodo države članice prispevale nacionalna javna sredstva za projekte, izbrane v okviru programa NER300. Komisija je prosila države članice, naj to potrdijo za izbrane projekte, preden jim dodeli sredstva iz programa NER300.

42

Podpora držav članic bi lahko vključevala nepovratna kapitalska sredstva za razvoj in izgradnjo infrastrukture. Poleg tega bi lahko vključevala dodatne koristi, kot so zagotovljene odkupne cene (glej okvir 4) ali premije za podpiranje delovanja novozgrajenih obratov. Pravila programa NER300 so državam članicam tudi omogočala, da izdajo jamstvo, na podlagi katerega je lahko EIB del dodeljenih sredstev za projekte sprostila še pred začetkom njihovega delovanja. Med revizijo je Sodišče ugotovilo, da so samo štirje projekti v štirih državah članicah dejansko izkoristili tako jamstvo in prejeli vnaprejšnja plačila od EIB.

43

Leta 2012, pred prvim sklepom o dodelitvi sredstev, je EIB obvestila Komisijo, da je vzdržnost predloženih načrtov financiranja močno odvisna od podpore, ki bi jo lahko države članice zagotovile v obliki zagotovljenih odkupnih cen, nepovratnih sredstev ali drugih mehanizmov. V nekaterih primerih so nosilci projektov predvidevali, da bodo dodatna nepovratna sredstva in subvencije držav članic v celoti dopolnili nepovratna sredstva iz programa NER300 za pokrivanje relevantnih stroškov. EIB je opozorila, da države članice v večini primerov ob zaključku postopka ocenjevanja projektov še niso jasno opredelile ali potrdile teh mehanizmov podpore.

44

Od leta 2014³⁶ je Komisija od držav članic zahtevala, naj uporabljajo konkurenčne postopke za zbiranje ponudb za določitev višine podpore, ki se plača nosilcem projektov na področju energije iz obnovljive energije. Pred tem so države članice pogosto uporabljale nespremenljive zagotovljene odkupne cene, dogovorjene z dobavitelji energije za daljša obdobja (npr. 25 let). Od leta 2017 pa bi morali biti konkurenčni dražbeni postopki edini model subvencioniranja za operativno podporo. Novi pristop za zagotovitev tovrstne podpore za obnovljive vire energije ne bi preprečil tega, da države članice še naprej podpirajo inovativne demonstracijske projekte. V smernicah Komisije je predvidena možnost zaprositve za odstopanje od dražbenega postopka za nove tehnologije z višjimi stroški na enoto proizvedene energije. Medtem ko so se nacionalne sheme za operativno podporo po EU spreminjale, pa za projekte v okviru programa NER300, zasnovane v času zagotovljenih odkupnih cen, še vedno niso bile sprejete končne naložbene odločitve. Zato je bila razpoložljivost njihove prihodnje operativne podpore negotova.

45

V okviru 5 je naveden primer projekta, ki je bil nazadnje umaknjen zaradi sprememb na regulativnem področju in področju finančne podpore.

46

Za projekte CCS v okviru programa EEPO prav tako ni bila dodeljena finančna podpora države članice, kot je bilo pričakovano. Primeri so navedeni v okviru 6.

47

Cilj regulativnih ureditev in mehanizmov finančne podpore za inovativne obnovljive vire energije je prispevati k doseganju podnebnih in energetskih ciljev držav članic in EU. Usklajeni bi morali biti z mednarodnimi podnebnimi sporazumi in dolgoročnimi cilji glede zmanjšanja emisij (tj. do leta 2050 in po njem). Vendar če ti podnebni in energetski cilji niso jasno določeni (npr. v zakonodaji) in nimajo stabilne dolgoročne vizije, to ustvarja dodatno negotovost in škodi naložbenim pogojem za tovrstne inovativne in tvegane projekte. V okviru 7 je na kratko opisano, kaj vse je treba v zvezi s tem še storiti.

48

Negotovost glede politik, regulativnih ureditev in javne finančne podpore vpliva na finančno vzdržnost in napredek inovativnih demonstracijskih projektov na področju nizkoogljične energije v okviru programov NER300 in EEPO. Z zamudami se povečuje tudi verjetnost, da se bodo zunaj programa NER300 pojavili novi, inovativnejši projekti.

Za projekte CCS sta bila glavni oviri zniževanje tržnih cen ogljikovega dioksida ter pomanjkanje druge podpore in prihodkov

49

Za šest projektov CCS, ki jih podpira program EEPO, bi morale biti končne naložbene odločitve sprejete v letu 2011 oziroma 2012, projekti pa bi morali začeti delovati do leta 2015. Poleg številnih drugih pomembnih izzivov je bil glavni dejavnik, ki je to preprečeval, nižja tržna cena ogljikovega dioksida v sistemu EU za trgovanje z emisijami, kot je bila pričakovana. Na sliki 9 je prikazan razvoj cen.

50

Sodišče je ugotovilo, da so se projekti CCS, ki so v letu 2009 zaprosili za nepovratna sredstva programa EEPO, v svojih finančnih načrtih zanašali na visoke in rastoče cene ogljikovega dioksida. Pregled vlog za nepovratna sredstva programa EEPO, ki jih je leta 2009 vložilo šest nosilcev projektov in so bile pozneje odobrene, je pokazal, da so pričakovali, da se bo cena ogljikovega dioksida v fazah gradnje in demonstracije gibala med 20 in 40 EUR na tono CO₂. Pri enem od projektov se je pokazalo, da je bila ekonomska vzdržnost njegovega finančnega načrta odvisna tudi od cen električne energije. Ocenjuje se, da bi le cena ogljikovega dioksida med 65 EUR in 90 EUR na tono CO₂ dejansko omogočala delovanje predstavitvenega projekta CCS brez izgub.

51

V finančnih načrtih teh projektov se je pogosto pričakovalo, da bodo projektom v prihodnosti dodeljena precejšnja sredstva iz programa NER300, čeprav takrat (leta 2009) zasnova programa NER300 še ni bila znana. V okviru 8 je opisano, kako je tržna cena ogljikovega dioksida določala tudi najvišji znesek nepovratnih sredstev iz programa NER300.⁴⁰ Komisija je sprejela te zelo negotove finančne načrte, podpisala sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in izplačala 43 % dodeljenih sredstev v okviru EEPO.

52

Projektom CCS v okviru programa EEPO v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem (edini, ki so se nadaljevali po letu 2013) zaradi nižanja cen nikoli ni uspelo (ponovno) vzpostaviti finančne vzdržnosti. Pričakovane finančne koristi zajemanja in shranjevanja CO₂ ter s tem preprečevanje visokih stroškov v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami se niso uresničili, kot je bilo pričakovano.

53

Komisija je leta 2012 izvedla notranje ocenjevanje⁴² vpliva nižanja tržne cene ogljikovega dioksida. Ugotovila je, da je pri teh projektih zelo težko sprejeti končno naložbeno odločitev. Vendar je ohranila finančno podporo v okviru EEPO in omogočila nadaljevanje dela na področju prevoza in shranjevanja v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. To je utemeljila s tem, da bi lahko zadevni projekti koristili drugim subjektom, ki povzročajo emisije na istih območjih, če bi omogočili izgradnjo infrastrukture za skupno rabo.

54

Komisija in sponzor projekta sta se leta 2011 odločila, da bosta zaradi nizkih tržnih cen ogljikovega dioksida upočasnila delo v okviru projekta na Nizozemskem. Komisija si je v obdobju 2015–2017 močno prizadevala, da bi našla dodatne vire financiranja za odpravo vrzeli. V Bruslju je organizirala različne okrogle mize s ključnimi deležniki iz industrije in držav članic ter iskala skupne interese za nadaljevanje projekta. Cilj je bil vsaj zgraditi potrebno infrastrukturo, ki bi delovala v kratkem demonstracijskem obdobju. Sponzor projekta je leta 2017 nazadnje umaknil svojo podporo projektu.

55

Finančna nevzdržnost je glavni zaviralni dejavnik za uvedbo CCS v EU. Zaradi izrazitega znižanja tržne cene ogljikovega dioksida in dejstva, da noben od projektov v okviru programa EEPO ni zagotovil ustreznega zneska dodatnih javnih sredstev v okviru programa NER300 ali nacionalnih programov do leta 2012 ali drugih prihodkov, je bila ogrožena ekonomska vzdržnost. Komisija takrat ni začasno ali dokončno prekinila finančne podpore za demonstracijo CCS v okviru programa EEPO in je po letu 2013 še naprej izplačevala sredstva za dva projekta, ki na koncu nista bila uspešna.

Zasnova programa NER300 je omejevala zmožnost Komisije in držav članic za odzivanje na spreminjajoče se okoliščine

56

Sodišče je preučilo, ali je bila splošna zasnova programa NER300 skladna z ugotovljenimi potrebami in ali so postopki za izbiro projektov zagotavljali, da so se nepovratna sredstva dodelila najboljšim razpoložljivim projektom. Poleg tega je preučilo, ali so ureditve upravljanja programa NER300 subjektom, ki so upravljali ta program za inovacije, omogočale uspešno in fleksibilno opravljanje nalog.

Izbrani model financiranja programa NER300 ni uspešno odpravil tveganja demonstracijskih projektov

57

Komisija mora izvesti oceno učinka za svoje najpomembnejše pobude in za tiste, ki bodo imele najbolj daljnosežno učinke. To se nanaša na spremembo direktive o sistemu trgovanja z emisijami iz leta 2009 (ki je pozneje postala pravna podlaga za vzpostavitev programa NER300) in na sklep Komisije iz leta 2010 o določitvi izvedbenih določb za program NER300.

58

Pri pregledu ocen učinka za pravno podlago programa NER300, ki jih je pripravila Komisija, je Sodišče ugotovilo, da je prvotni predlog⁴³ Komisije za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami ni vključeval mehanizma za spodbujanje demonstracijskih projektov CCS. Priložena ocena učinka Komisije⁴⁴ tako tudi ni vključevala nobene relevantne ocene potreb za pravno podlago programa NER300. S tako oceno bi se na primer opredelile potrebe po financiranju demonstracijskih projektov v vseh kategorijah tehnologij, predvidenih za dodelitev podpore. Poleg tega bi se opredelili razpoložljivi nacionalni mehanizmi podpore in utemeljila potreba po programu na ravni EU za njihovo dopolnitev.

59

Ideja za tak mehanizem se je prvič pojavila v zakonodajnem postopku za pregled sistema za trgovanje z emisijami. Komisija je v dokumentu o možnostih politike iz leta 2008 z naslovom Financing large scale demonstration of emerging energy technologies (e.g. CCS Demonstration Plants) navedla, da bo mehanizem za CCS verjetno podprla le majhna skupina držav članic.

60

Končna zasnova programa NER300 je vključevala CCS in inovativne obnovljive vire energije. Evropski parlament in Svet sta v spremenjeno direktivo o sistemu za trgovanje z emisijami vstavila člen o vzpostavitvi pravne podlage za program NER300 in razširila njeno področje uporabe na energijo iz obnovljivih virov.

61

Sodišče je ugotovilo, da ni bilo na voljo dovolj dokazov za utemeljitev potrebe po dodatnem tovrstnem mehanizmu financiranja na ravni EU. Prav tako ni bila na voljo zadovoljiva ocena v podkrepitev pravne podlage programa NER300, v kateri bi bilo pojasnjeno, kakšna vrsta podpore bi bila potrebna za projekte v zgodnji demonstracijski fazi zelo raznolikih tehnologij energije iz obnovljivih virov in CCS in zakaj bi bile z dodelitvijo podpore po začetku delovanja izpolnjene potrebe projektov v vseh kategorijah po zmanjšanju tveganja.

62

Sodišče je tudi preverilo, ali so določbe iz novega člena o programu NER300 v posodobljeni direktivi o sistemu trgovanja z emisijami iz leta 2009 onemogočale izplačilo sredstev v začetnih fazah projektov. V direktiva je določeno, da bi bilo treba nepovratna sredstva dodeliti na podlagi preverjenih preprečenih emisij CO₂. Pravna razlaga Komisije je bila, da bi bilo to lahko predpogoj za izplačilo, pa tudi pogoj za vračilo v primeru neuspeha projekta.

63

V objavljeni oceni učinka⁴⁵ je Komisija navedla, da bi bila izterjava denarja od neuspelih projektov težavna, saj bi morale denar izterjati države članice. Komisija je zato dajala prednost možnosti izplačila sredstev po začetku delovanja. To odločitev odraža končni izvedbeni akt o programu NER300. Odločitev je najverjetneje vplivala na črpanje sredstev za demonstracijske projekte, vendar je zaščitila finančna sredstva programa NER300.

64

Pregledi dokumentacije, ki jih je opravilo Sodišče, pogovori, ki jih je Sodišče izvedlo v okviru revizijskega dela, in odgovori na anketo Sodišča so potrdili, da zasnova programa NER300 kot programa, ki bi zagotovil finančno podporo za projekte po začetku njihovega delovanja, ni najbolje zmanjšala tveganja projektov.

65

Ker ni bilo jasnih in prepričljivih ocen potreb, ki bi utemeljile ta ključni element zasnove v pravni podlagi programa NER300, njegov pristop financiranja ni dovolj izpolnil potreb demonstracijskih projektov na področju zelo raznolikih inovativnih tehnologij po zmanjšanju tveganja in financiranju. Z revidirano direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami za obdobje 2021–2030⁴⁶ se je skušalo odpraviti to težavo, zato je bila uvedena možnost izplačila 40 % zneska nepovratnih sredstev v zgodnejših fazah projekta, če se dosežejo določeni mejniki.

Postopki izbire projektov in odločanja v okviru programa NER300 so bili kompleksni

66

V skladu s sklepom o programu NER300 je bil cilj programa izbrati in podpreti najboljše mogoče projekte na področju različnih tehnologij na geografsko uravnoteženih lokacijah.

67

V postopku predložitve vlog za projekte, izbire in dodelitve sredstev so sodelovale države članice, EIB in Komisija. Na sliki 10 je pregled vseh vlog, dodeljenih subjektom, vključenim v upravljanje programa NER300.

68

Komisija in EIB sta pripravila priročnik za postopke, na podlagi katerega bi morala EIB izvesti oceno potrebne skrbnosti (tj. tehnične in finančne vzdržnosti). EIB bi morala projekte s pozitivno oceno razvrstiti glede na stroške na enoto.⁴⁷ V skladu s pravili programa NER300⁴⁸ bi se morala Komisija pred sprejetjem sklepov o dodelitvi sredstev na podlagi te razvrstitve ponovno posvetovati z državami članicami, da bi potrdila njihovo podporo. Po mnenju Sodišča bi morala Komisija zagotoviti skladno in učinkovito izvajanje teh postopkov.

Ocena potrebne skrbnosti, ki jo je izvedla EIB

69

EIB je izvedla oceno potrebne skrbnosti v imenu Komisije in v skladu s priročnikom za postopke. Ta ocena je bila temeljita in dokumentirana v podrobnih poročilih za vsak predložen projekt. Vendar v oceni ni bilo navedeno, koliko so vloge izpolnjevale podmerila ocene potrebne skrbnosti. EIB je na podlagi rezultata ocene potrebne skrbnosti izdala pozitiven oziroma negativen sklep.⁴⁹

70

V skladu s postopki skrbnega pregleda, razvitimi pod nadzorom Komisije, EIB ni treba oceniti ekonomske vzdržnosti projektov. To je ključni element, ki ga banke običajno ocenijo kot dobičkonosnost projektov, tj. njihovo sposobnost, da demonstrirajo jasen dotok prihodkov, ki jim omogoča, da odplačujejo dolgove in ustvarjajo donosnost naložb. Zaradi te razlike pozitivna ocena potrebne skrbnosti, ki jo je za projekt v okviru programa NER300 izvedla EIB, ni pomenila, da je bil projekt upravičen tudi do sredstev EIB (npr. posojila).

71

EIB je v oceni prvega razpisa za oddajo predlogov opozorila na pomembna vprašanja v zvezi s finančno vzdržnostjo. Komisiji je svetovala, naj bo pozorna na finančna tveganja, povezana z nekaterimi projekti, predvsem zaradi povpraševanja po visokih zneskih dolžniškega financiranja in pomanjkanja dokazov o njihovi razpoložljivosti. Kljub tem splošnim pomislekom je EIB ugotovila, da je bilo 88 % projektov (tehnično in finančno) vzdržnih⁵⁰ in Komisija jih je obravnavala za dodelitev sredstev.

Razvrščanje razpoložljivih projektov

72

Komisija je po oceni potrebne skrbnosti razvrstila upravičene in vzdržne projekte v podkategorije projektov na podlagi kazalnika stroškov na enoto.⁵¹ EIB je obvestila Komisijo, da pri teh stroških na enoto obstaja pomemben dejavnik negotovosti. Predloženi projekti so bili večinoma v zgodnji fazi načrtovanja. Podatki o stroških in pričakovani smotrnosti, uporabljeni za izračun tega parametra in potrebnih javnih sredstev so bili še vedno zelo negotovi.

Obravnavanje tveganj in priporočila pred dodelitvijo sredstev

73

Sodišče je pregledalo vzorec 26 poročil EIB iz petih izbranih držav članic. Za sedem projektov, za katere je Komisija dodelila sredstva, je EIB izrecno opozorila na pomembna tveganja, ki jih mora Komisija upoštevati pred sprejetjem sklepov o dodelitvi. Štirje od teh projektov so zdaj umaknjeni. Letna poročila istih projektov kažejo, da so se pri njih ključna tveganja, na katera je EIB opozorila v svojih poročilih o potrebni skrbnosti, dejansko uresničila. Primeri so navedeni v okviru 9.

74

V tem kontekstu je Sodišče preučilo, kako so Komisija in države članice obravnavale priporočila EIB pred sprejetjem sklepa o dodelitvi. Pri tem ni našlo dokazov, da so države članice dostopale do poročil EIB o skrbnem pregledu, ko jih je Komisija prosila, naj ponovno potrdijo svojo podporo za projekte. Večina držav članic je zaupne spise EIB zahtevala po sklepu o dodelitvi sredstev.

75

Postopek izbire projektov in dodelitve sredstev v okviru programa NER300 je bil kompleksen in dolgotrajen, vendar se v njem ni obravnavalo ključno vprašanje ekonomske vzdržnosti. Postopek je bil zasnovan tako, da ni dovolj poudarjal primerjalne kakovosti, stopnje inovativnosti ter finančne vzdržnosti projektov. Pomembno je tudi to, da so organi, pristojni za dodeljevanje sredstev (tj. Komisija in države članice/Odbor za podnebne spremembe) pred sprejetjem sklepov o dodelitvi in podpisom sporazumov s temi projekti v celoti seznanjeni s tveganji projektov, kot so opredeljena med ocenjevanji potrebne skrbnosti. Zaradi vseh teh dejavnikov skupaj je mogoče, da se je zmanjšalo zagotovilo glede tega, ali bodo ti projekti lahko dosegli načrtovane cilje v okviru omejitev programa.

V odločanje v okviru programa NER300 je vključenih več strani

76

V modelu upravljanja programa NER300 ima Komisija splošno odgovornost za program ter vodi razprave z državami članicami in Odborom za podnebne spremembe.

77

Čeprav ima Komisija to splošno usklajevalno vlogo, ni nujno, da prejema popolne in pravočasne informacije o napredku projektov. Države članice Komisiji pošiljajo zaupna letna poročila o napredku. Predloga letnega poročila ne zahteva sporočanja informacij o prispevkih nacionalnega financiranja ali finančnem načrtu projekta. Take informacije so zato Komisiji na voljo le, če jih države članice vključijo prostovoljno.

78

Države članice ne morejo neposredno odgovarjati na zahtevke za bistvene spremembe projekta, saj Komisija sodeluje pri njihovem pregledovanju in odobritvi.⁵² Ta vloga Komisije je posledica tega, da je treba bistvene spremembe, ki vplivajo na odločitev o dodelitvi sredstev (npr. velikost projekta, obseg, roki za doseganje mejnikov), odobriti s komitologijo. Preden lahko države članice uvedejo spremembe sporazumov, ki so jih podpisale s projekti, mora Komisija sprejeti izvedbene sklepe o spremembi ustreznega sklepa o dodelitvi. To je zahteven postopek, ki vključuje Komisijo, stalna predstavništva držav članic in sponzorje projektov.

79

Inovativni projekti zaradi hitro razvijajočih se tehnologij in trgov potrebujejo hitre odzive in hitro odločanje organov upravljanja. Model upravljanja programa NER300 teh potreb ne zadovoljuje dovolj in je preveč kompleksen. Komisija je to potrdila tudi v svoji oceni učinka za pregled faze IV sistema EU za trgovanje z emisijami (2021–2030).⁵³

Drugi elementi zasnove programa NER300 so upočasnjevali odzivanje na spreminjajoče se okolje

80

Demonstracijski projekti na področju nizkoogljične energije vključujejo številna tveganja. Zato obstaja večja verjetnost sprememb ali neuspeha (tj. pri privabljanju financiranja ali doseganju pričakovane proizvodnje energije) kot pri projektih na področju zrelih tehnologij. Zasnova programov javnega financiranja, ki so namenjeni tovrstnim naložbam, bi morala zato organom upravljanja omogočati, da najdejo fleksibilne in pravočasne rešitve za to, da programi ne bi zamujali pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

Predhodno določena merila za tehnologijo so omejevala fleksibilnost na ravni programa

81

Komisija je projektom dodelila nepovratna sredstva v okviru programa NER300 na podlagi predhodno pripravljenega seznama kategorij tehnologij in pragov. Ta seznam iz leta 2009 je bil podlaga za oba razpisa za zbiranje predlogov, ki ju je bilo treba organizirati v dveh letih. Tako pravni okvir ni predvideval morebitnih prihodnjih pregledov ali prilagoditev tega seznama.

82

Vendar je projekte, ki so bili ob odobritvi v letih 2012 in 2014 razvrščeni kot prvi na trgu v svoji kategoriji, prehitel razvoja na trgih in v sektorjih tehnologije, še preden so začeli delovati. V nekaterih primerih se to zgodi hitro. Primer je naveden v okviru 10.

83

Zato ima predhodno določanje zelo specifičnih meril za tehnologijo v okviru programa podpore omejitve. Zaradi hitrega razvoja na trgih in razvoja tehnologij so lahko projekti, izbrani v skladu s takimi merili, manj inovativni, kot je bilo predvideno, zlasti če prihaja do zamud.

Potrebne so bile rešitve za zagotovitev, da bodo neporabljena sredstva iz umaknjenih projektov koristno porabljena za nujne prioritete EU

84

Pravila programa NER300 so določala, da morebitna preostala sredstva po 31. decembru 2015 pripadejo državam članicam. Kljub predhodni spremembi sklepa o programu NER300, s katero so bili roki podaljšani za dve leti, so se tudi v letu 2016 projekti iz programa NER300 umikali, ker niso uspeli doseči roka za sprejem končne naložbene odločitve. Ker po drugem razpisu za zbiranje predlogov ni bilo ustreznega rezervnega seznama relevantnih projektov, jih Komisija ni mogla nadomestiti s projekti, ki jih je EIB že pregledala. Poleg tega pravni okvir programa NER300 ni vključeval možnosti objave dodatnega razpisa za zbiranje predlogov. Zaradi umikov projektov bo do sredine leta 2018 verjetno ostalo neporabljenih najmanj 840 milijonov EUR sredstev (40 % od dodeljenih 2,1 milijarde EUR).⁵⁵

85

V zvezi s tem se je Komisija v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe odločila⁵⁶, da bo dala neporabljena sredstva iz prvega razpisa za zbiranje predlogov (vsaj 436 milijonov EUR) na voljo za dopolnitev finančnih instrumentov, ki jih upravlja EIB.⁵⁷ Tako se bodo lahko neporabljena sredstva programa NER300 do vzpostavitve sklada za inovacije uporabljala za povezane dejavnosti. Vendar značilnosti in cilji teh instrumentov niso enaki kot pri programu NER300.⁵⁸ Pomisleki glede odgovornosti za porabo sredstev programa NER300, ki jih Sodišče navaja v naslednjem oddelku, veljajo tudi v primeru, če se ta sredstva prenesejo na finančne instrumente.

Ureditve v zvezi z usklajevanjem in odgovornostjo je treba izboljšati

86

Veliko instrumentov in programov EU ima podobne cilje kot program NER300 (glej Prilogo V). Glede na to kompleksno okolje je Sodišče preučilo, ali so Komisija in države članice dosegle napredek pri usklajevanju evropskih javnih in zasebnih ukrepov za inovacije na področju nizkoogljične energije. Preučilo je tudi, ali službe Komisije, odgovorne za programe v zvezi s pospeševanjem inovacij na področju čiste energije, uspešno sodelujejo pri usklajevanju upravljanja tekočih programov, kot so NER300, H2020 in InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije, in izkoriščajo svoje skupno strokovno znanje za oblikovanje skladnih paketov in rešitev financiranja. Poleg tega je Sodišče ocenilo, kako države članice in Komisija odgovarjajo za upravljanje in rezultate programa NER300.

Kljub temu, da je napredek počasnejši, kot je bilo načrtovano, načrt SET zagotavlja podlago za izboljšanje usklajevanja v Evropi

87

Dobro usklajevanje je doseženo, ko Komisija in države članice sodelujejo pri doseganju uspešnega vertikalnega (med Komisijo in relevantnimi nacionalnimi organi) in horizontalnega usklajevanja (med relevantnimi službami Komisije ter med relevantnimi nacionalnimi službami in z zunanjimi deležniki).⁵⁹ Ključna pobuda za doseganje tovrstnega usklajevanja v EU je (celostni) načrt SET, ki ga je Svet podprl leta 2008, Komisija in države članice pa so ga izvajale prostovoljno. Namen načrta SET je tudi vzpostaviti sodelovanje z deležniki iz industrije in akademskega sveta z namenskimi platformami, ki so se skozi čas razvijale.

88

Načrt SET ni instrument financiranja, temveč je namenjen koordinaciji in usklajevanju relevantnih finančnih sredstev EU, nacionalnih finančnih sredstev in finančnih sredstev zasebnega sektorja. Države članice sodelujejo v usmerjevalni skupini, ki ji predseduje Komisija, in delovnih skupinah. Znotraj Komisije pri načrtu SET sodelujejo GD RTD, GD ENER in Skupno raziskovalno središče. Komisija in države članice so načrt leta 2015 spremenile, da bi ga uskladile s prioritetami energetske unije na področju raziskav in razvoja.

89

Predstavniki držav članic, s katerimi so bila med obiski Sodišča opravljena posvetovanja, so pozitivno ocenili izkušnje z načrtom SET.⁶⁰ Vendar so opozorili na to, da prvotni cilj glede doseganja skupnega načrtovanja programov in financiranja relevantnih ukrepov na področju energetskih inovacij še vedno predstavlja velik izziv.

90

V skladu s celostnim načrtom SET je usmerjevalna skupina od leta 2015 ustanovila 14 začasnih delovnih skupin za pripravo izvedbenih načrtov, ki naj bi jih potrdila do novembra 2017. Ob koncu leta 2017 je usmerjevalna skupina podprla in objavila pet izvedbenih načrtov.⁶¹ Ni se še odločila, kako bo poročala o njihovem izvajanju.

91

Komisija je pozvala države članice, naj si še naprej prizadevajo za uresničitev cilja glede skupnega načrtovanja programov in financiranja. Države članice niso pristale na to, da bi za te izvedbene načrte namenile nacionalna sredstva. Tudi deležniki iz zasebnega sektorja, zastopani v tehnoloških in inovacijskih platformah (ETIP), niso namenili finančnih prispevkov za izvedbene načrte v okviru načrta SET.

92

Kljub temu, da ima usklajevalno vlogo v največjem demonstracijskem programu na področju energije v Evropi, in njegovi pomembnosti za doseganje ciljev iz načrta SET se je GD CLIMA usmerjevalni skupini načrta SET pridružil šele oktobra 2016. V začasnih delovnih skupinah, ki zadevajo področje uporabe programa NER300 ali prihodnjega sklada za inovacije, ni sodeloval. GD CLIMA je v letu 2017 organiziral ločene izčrpne okrogle mize za deležnike s predstavniki iz sektorjev energije iz obnovljivih virov, energetsko intenzivnih panog in CCS, namenjene razpravam o prihodnji zasnovi sklada za inovacije.

93

Leta 2015 so bili cilji iz celostnega načrta SET usklajeni s prioritetami energetske unije poleg tega pa je bil potrjen nezadosten napredek pri doseganju nekaterih ključnih ciljev od začetka izvajanja načrta leta 2008. Ker se o napredku ne poroča redno in strukturirano na podlagi jasno merljivih rezultatov, je težko opredeliti koristi, ki izhajajo neposredno iz sodelovanja v okviru načrta SET.

Službe Komisije morajo izboljšati notranje usklajevanje in skladnost podpore EU za demonstracijske projekte na področju nizkoogljične energije

94

Komisija je leta 2009 objavila sporočilo z naslovom Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)⁶², ki temelji na ciljih načrta SET, določenih leta 2008. Komisija je želela poiskati nove načine za kombiniranje sredstev različnih akterjev in instrumentov, kot so nepovratna sredstva, posojila in posojilna jamstva, da bi mobilizirala več finančnih sredstev za obsežne demonstracije. Navedla je, da bi lahko imela EIB ključno vlogo pri izboljševanju usklajevanja in neprekinjenosti razpoložljivosti financiranja, zlasti s Skladom za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki ga podpira sedmi okvirni program.

Dopolnjevanje programa NER300 in drugih programov EU za dodeljevanje nepovratnih sredstev

95

V oceni učinka programa NER300 iz leta 2010⁶³ je Komisija navedla, da mora program NER300 dopolnjevati okvirni program za raziskave (tj. 7. OP v obdobju 2007–2013) in obravnavati bolj zrele projekte.

96

7. OP (in pozneje program Obzorje 2020 v obdobju 2014–2020) se je v obdobju 2009–2010 izvajal vzporedno s programoma NER300 in EEPO. Ko je Komisija leta 2010 začela izvajati program NER300, vloga raziskovalnih programov v smislu financiranja demonstracijskih dejavnosti na področju energije še ni bila dobro določena. Sodišče je ugotovilo, da se je med 7. OP in Obzorjem 2020 število velikih demonstracijskih projektov na področju energije, ki prejemajo nepovratna sredstva, povečalo, zvišal pa se je tudi znesek posameznih dodelitev nepovratnih sredstev. Najvišji enkratni znesek nepovratnih sredstev za tak projekt v okviru Obzorja 2020 je znašal nekaj manj kot 40 milijonov EUR⁶⁴, povprečni znesek nepovratnih sredstev v okviru programa NER300 pa 54 milijonov EUR. Program Obzorje 2020 je posebej namenjen financiranju večjih projektov kot 7. OP za doseganje večjega učinka. Zato je pomembno spremljati, kako se programa Obzorje 2020 (in njegov naslednik po letu 2020) in NER300 (in njegov naslednik od leta 2021 naprej) dopolnjujeta ali kako izpolnjujeta različne potrebe ter kako sta medsebojno povezana.

Program NER300 in finančni instrumenti

97

V sklepu o programu NER300 je predvidena tudi možnost kombiniranja financiranja iz programa NER300 s financiranjem s posojili iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja.⁶⁵ Ta sklad je dejansko podpiral številne demonstracijske projekte na področju energije iz obnovljivih virov. To sicer pomeni, da sta Komisije in EIB sodelovali pri razvoju drugih rešitev financiranja, vendar to niso bili projekti, financirani iz programa NER300. Zato ni prišlo do združevanj produktov, ki sta jih zagotavljala ta programa.

98

V sedanjem programskem obdobju (2014–2020) je instrument InnovFin nasledil Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja. Eno od tematskih področij posredovanja instrumenta InnovFin se nanaša na demonstracijske projekte na področju energije (EDP).⁶⁶ Komisija je ta novi finančni instrument začela izvajati, da bi podprla projekte, kot so projekti, podprti v okviru programa NER300, pri katerih je takrat prihajalo do zamud pri finančnem načrtovanju.

99

Kljub tem poskusom za zagotovitev širšega nabora finančnih proizvodov in dodatnih prispevkov Komisije za demonstracijske projekte (glej okvir 11) za nobenega od desetih projektov v okviru programa NER300, ki so do konca leta 2017 zaprosili za posojilo instrumenta InnovFin, do zaključka te revizije ni bil podpisan sporazum o posojilu. Demonstracijski projekti programa NER300 zaradi specifičnih lastnosti (npr. večja tehnološka in finančna tveganja kot pri projektih na področju zrele tehnologije, negotovost glede pričakovanih izložkov, smotrnosti in prihodkov) težko izpolnijo standardne zahteve banke glede potrebne skrbnosti.

Sklad za inovacije in zagotavljanje dopolnjevanja po letu 2020

100

GD CLIMA je leta 2017 organiziral okrogle mize za deležnike za zbiranje izkušenj, pridobljenih pri programu NER300, in pripravo zasnove novega sklada za inovacije. Deležniki so pozvali tudi k oblikovanju programa za kombiniranje pomoči, ki bi vključeval podporo za finančne instrumente in hkrati zagotavljal nepovratna sredstva za naložbe za zgodnejše faze razvoja projekta.

101

Končno poročilo⁶⁹ je vsebovalo priporočilo, naj sklad za inovacije večinoma ponuja nepovratna sredstva, dopolnjena z delnimi nepovratnimi sredstvi in/ali posojili z zmanjšanim tveganjem ali kapitalom z višjimi stopnjami intenzivnosti nepovratnih sredstev za projekte v začetni fazi. Poleg tega je bilo v poročilu poudarjeno, da bi moral novi sklad dopolnjevati obstoječe programe financiranja na ravni EU in nacionalni ravni ter se ne bi smel prekrivati z njimi; kot specifični primeri so bili navedeni Obzorje 2020, InnovFin, IPE ter tvegani kapital iz Evropskega investicijskega sklada in EFSI.

102

GD CLIMA in GD RTD preučujeta, kako bi lahko bolje zasnovala svoje primarne mehanizme podpore (tj. Sklad za inovacije in InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije skupaj z nepovratnimi sredstvi iz Obzorja 2020) za demonstracijske projekte na področju nizkoogljične energije. Od začetka izvajanja programa NER300 se je povečalo tudi financiranje iz Obzorja 2020 za demonstracijske projekte na področju energije v naprednejših fazah (vključno s prispevki za instrument InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije). Ni jasno, ali se bodo program NER300 (in sklad za inovacije) na eni strani ter programa Obzorje 2020/9. OP (vključno z njunimi prispevki k finančnim instrumentom) na drugi strani dovolj dopolnjevali, da bodo upravičili obstoj vzporednih programov javnega financiranja z različnimi subjekti upravljanja in nadzornimi organi (Komisije).

103

Komisija še ni dosegla cilja, ki ga je navedla leta 2009 in ponovno izrazila leta 2016⁷⁰, glede omogočanja skladnega in boljšega usmerjanja sredstev in finančnih produktov, vključno z nepovratnimi sredstvi EU, posojilnimi produkti in kapitalom za financiranje različnih razvojnih faz velikih demonstracijskih projektov.

Ureditve v zvezi z odgovornostjo za program NER300 niso dovolj jasne

104

Sredstva programa NER300 niso del splošnega proračuna Evropske unije, zato se za njihovo upravljanje ne uporablja finančna uredba EU. To so sredstva držav članic, ustvarjena z instrumentom politike EU (tj. sistemom EU za trgovanje z emisijami). V pravni podlagi programa NER300 (tj. direktiva o sistemu trgovanja z emisijami in sklep o programu NER300) nista izrecno omenjena finančni nadzor (npr. za plačila) ali (notranja ali zunanja) revizija.

105

Nacionalne kontaktne točke, s katerimi se je Sodišče posvetovalo med revizijo, so na splošno obravnavale sredstva programa NER300 kot sredstva EU⁷¹. Za letno poročanje Komisije o operativni ali finančni smotrnosti programa ni pravne zahteve, ki bi zagotavljala polno javno odgovornost. Za upravljanje teh sredstev s strani Komisije ni postopka razrešnice. EIB izdaja Komisiji zaupna finančna poročila o svojih dejavnostih upravljanja sredstev programa NER300 in o sredstvih poroča kot o zunajbilančni postavki, ki se vodi v imenu tretje strani⁷². Komisija o sredstvih programa NER300 ne poroča v bilanci stanja EU.

106

Na splošno ureditve finančnega nadzora in odgovornosti za program NER300 niso dovolj jasne. Take ureditve so potrebne za zagotavljanje zanesljivega zagotovila o dobrem finančnem poslovodenju teh javnih sredstev s strani subjektov, vključenih v upravljanje programa.

107

Leta 2016 je skupina na visoki ravni za lastna sredstva ugotovila, da bi bila ena od možnosti za nova lastna sredstva to, da se vanja vključijo prihodki od sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS).⁷³

Zaključki in priporočila

108

Ob priznavanju zahtevnih tržnih pogojev za tovrstno dejavnost po letu 2008 je splošna ugotovitev Sodišča, da programa EEPO in NER300 nista podpirala načrtovanega napredka pri demonstraciji komercialne vzdržnosti CCS in različnih inovativnih obnovljivih virov energije.

109

Program EEPO ni dosegel svojega ambicioznega cilja glede zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, saj nobeden od projektov, ki so prejeli sredstva EU, ni demonstriral tehnologije za komercialno uporabo (glej odstavke 20 do 22). Pet od šestih financiranih projektov ni bilo zaključenih.

110

Podpora iz programa EEPO za pridobivanje vetrne energije na morju je bila namenjena inovativnim turbinam in konstrukcijam za temelje ter povečanju omrežnih povezav med državami članicami. Ta program je pozitivno prispeval k hitro razvijajočemu se sektorju kljub več zamudam in dvema ustavljenima projektoma (glej odstavke 23 do 26).

111

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da program NER300 ne zagotavlja uspešnih demonstracijskih projektov CCS (glej odstavke 28 do 30). Edini projekt CCS, ki mu je Komisija dodelila sredstva leta 2014, je prenehal z izvajanjem dejavnosti, potem ko je država članica leta 2015 umaknila svojo nacionalno podporo. Zato za projekt ni bilo mogoče sprejeti končne naložbene odločitve in bo leta 2018 verjetno umaknjen iz programa NER300.

112

Poleg tega program NER300 zaostaja pri doseganju načrtovanega učinka na inovativne obnovljive vire energije, ki v času, ko je Komisija izbrala projekte (glej odstavke 31 do 36) še niso bili na voljo za komercialno uporabo. Kljub odločitvi iz leta 2015, da se vsi roki podaljšajo za dve leti, je bilo do začetka leta 2018 umaknjenih sedem projektov. Ti projekti ne uporabljajo dodeljenih nepovratnih sredstev in ne zagotavljajo pričakovane proizvodnje čiste energije.

113

Kar zadeva razloge za neuspeh in zamude, je Sodišče ugotovilo, da so na inovativne projekte na področju nizkoogljične energije, ki sta jih podpirala programa EEPO in NER300, vplivali neugodni naložbeni pogoji (glej odstavke 37 do 55). Nekatere naložbene pogoje določa širši gospodarski razvoj, druge pa lahko določajo oziroma nanje vplivajo oblikovalci politike. Negotovost, povezana z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami, ter politike, predpisi in javna podpora, na katerih temeljijo te strategije, so vplivali na sposobnost projektov za privabljanje naložb in pravočasno sprejetje končnih naložbenih odločitev (glej odstavke 41 do 48).

114

Poleg zgoraj navedenih gospodarskih in drugih dejavnikov je bilo zniževanje tržne cene za emisije ogljikovega dioksida v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami od leta 2011 glavna ovira za demonstracijske projekte CCS v EU (glej odstavke 49 do 55). To je vplivalo na že tako tvegane poslovne modele demonstracijskih projektov CCS, na podlagi katerih je Komisija leta 2009 dodelila nepovratne sredstva programa EEPO. Zaradi nizkih cen so bili v okviru programa NER300 na voljo nižji zneski nepovratnih sredstev, kot je bilo pričakovano, zaradi česar so nastale dodatne finančne vrzeli.

115

Poleg tega je bila zaradi nezmožnosti projektov v okviru programa EEPO, da bi si do leta 2012 zagotovili ustrezen znesek javnih sredstev v okviru programa NER300 ali nacionalnih programov, ogrožena ekonomska vzdržnost teh projektov. Komisija si je prizadevala omogočiti nadaljnje delo na področju demonstracije CCS, vendar takrat ni začasno ali dokončno prekinila finančne podpore za projekte, ki na koncu niso bili uspešni.

116

Inovativni projekti na področju energije, ki prispevajo k prehodu EU na nizkoogljično energijo, zahtevajo boljše naložbeno okolje. V zvezi s tem predlagana uredba o upravljanju energetske unije predvideva, da bodo države članice pripravile ter Komisiji predložile nacionalne podnebne in energetske načrte, v katerih bodo opisane njihove dolgoročne razvojne strategije za nizkoogljično gospodarstvo (glej okvir 7), ki bodo podprte s stabilnimi politikami in predpisi za spodbujanje in podpiranje uporabe energije iz obnovljivih virov ter nadaljnjega zmanjševanja emisij.⁷⁴ Komisija bo sodelovala pri pregledovanju načrtov in poročil držav članic, da bi ugotovila, ali vsebujejo vse potrebne elemente. Te informacije bi morala uporabiti pri dodeljevanju sredstev EU.

Priporočilo 1 – Povečanje potenciala za uspešno podporo EU za inovacije na področju nizkoogljične energije

Za povečanje uspešnosti finančne podpore Unije za inovativne demonstracijske projekte na področju nizkoogljične energije bi morala Komisija v primerih, ko so v okviru predlaganega sklada za inovacije in drugih relevantnih centralno upravljanih programov EU za financiranje predloženi veliki, kapitalsko intenzivni projekti, ki potrebujejo kombinacijo nacionalne podpore in podpore EU, oceniti njihovo skladnost z nacionalnimi podnebnimi in energetskimi načrti ter pred dodelitvijo sredstev EU od držav članic pridobiti jasne in transparentne zaveze.

Ciljni rok za uresničitev: do konca leta 2021.

117

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da so vidiki zasnove programa NER300 omejevali zmožnost Komisije in držav članic za uspešno odzivanje na spreminjajoče se okoliščine (glej odstavke 56 do 85).

118

Izbrani model programa NER300 za zagotavljanje javnih sredstev za projekte šele po začetku njihovega delovanja ni bil ustrezno utemeljen z ocenami potreb in večino tveganja so nosili nosilci projekta. Pred vzpostavitvijo programa NER300 z direktivo o sistemu za trgovanje z emisijami ni bila pripravljena jasna ocena tega, kakšno vrsto podpore bi potrebovali projekti v zgodnji demonstracijski fazi zelo raznolikih tehnologij energije iz obnovljivih virov in CCS, ki se srečujejo s številnimi različnimi naložbenimi in regulativnimi izzivi po vsej EU. Pravna podlaga za nov sklad za inovacije, sprejeta leta 2018, je namenjena odpravi težave, povezane z zmanjševanjem tveganja (glej odstavke 57 do 65).

119

Postopki izbire projektov in odločanja v okviru programa NER300 so bili kompleksni (glej odstavke 66 do 75). Pri postopku izbire in dodelitve nepovratnih sredstev, ki so ga uporabljale Komisija in države članice, ni bilo dovolj poudarka na primerjalni kakovosti ter tveganjih projektov, povezanih s finančno in ekonomsko vzdržnostjo. Sodišče tudi ni moglo potrditi, da so države članice dovolj seznanjene s tveganji in priporočili, ki jih je EIB opredelila, preden je podprla projekte in jih razvrščene predložila Komisiji v odločitev o dodelitvi. Zaradi teh dejavnikov se je zmanjšalo zagotovilo glede tega, ali bodo ti projekti lahko dosegli svoje cilje v okviru omejitev programa. Odločanje v okviru programa NER300 je mogoče izboljšati, zlasti kar zadeva zahteve za večje spremembe projektov, za katere je zdaj potrebna sprememba zakonodaje.

Priporočilo 2 – Izboljšanje postopkov izbire projektov in odločanja za prihodnji sklad za inovacije

Glede na načrtovano ustanovitev novega sklada za inovacije leta 2021 naj Komisija izboljša kritične elemente postopka izbire projektov in odločanja v primerjavi s programom NER300. Zlasti naj:

1. določi merila za ukinitev financiranja v primerih, ko projekti ne dosegajo dogovorjenih mejnikov;
2. oceni vidike ekonomske vzdržnosti (dobičkonosnosti) projektov, vključno s tistimi iz priporočila 1;
3. določi natančne in merljive pragove za vsako od meril potrebne skrbnosti oz. meril za dodelitev sredstev;
4. pred sprejetjem sklepa o dodelitvi sredstev v zaupnosti da zadevnim organom držav članic na voljo rezultate ocene potrebne skrbnosti;
5. zagotovi podporo za projekte, za katere je izbirni postopek pokazal, da bodo verjetno največ prispevali k izpolnjevanju prioritet EU;
6. poenostavi postopek za zahteve za spremembo projekta, tako da ne bi bile potrebne spremembe pravnih aktov Komisije.

Ciljni rok za uresničitev: do konca leta 2020.

120

Tudi drugi elementi zasnove programa NER300 so upočasnjevali odzivanje programa na spreminjajoče se okolje (glej odstavke 80 do 85). Uporaba specifičnih meril za tehnologijo, ki so bila leta 2009 določena vnaprej, je omejevala sposobnost programa za odzivanje na razvoj trga in tehnologije. Projekti, izbrani v skladu s temi merili, lahko postanejo manj inovativni, kot je bilo predvideno, če prihaja do zamud.

121

Ko so bili projekti umaknjeni, ker niso mogli doseči (podaljšanih) rokov programa, je Komisija poskušala najti rešitve za ponovno dodelitev velikih zneskov neporabljenih sredstev drugim programom in zagotovitev, da bodo na voljo za povečanje naložb v inovativne projekte. Značilnosti in cilji takih programov niso enaki kot pri programu NER300, poleg tega pa je treba zagotoviti odgovornost za porabo teh sredstev.

Priporočilo 3 – Zagotovitev fleksibilnosti sklada za inovacije za odzivanje na razvoj trga in tehnologije

Komisija naj zagotovi, da zasnova sklada za inovacije v primerjavi z zasnovo programa NER 300 omogoča bolj fleksibilne odzive na razvoj tehnologije in umike projektov.

Ti lahko vključujejo:

1. fleksibilen pristop k opredelitvi in posodobitvi upravičenih tehnologij in pragov;
2. organizacijo stalnih razpisov za zbiranje predlogov in sklepe o dodelitvi.

Ciljni rok za uresničitev: do konca leta 2021.

122

Inovacije na področju energije v EU podpirajo številni mehanizmi financiranja. Glede na to je Sodišče ugotovilo, da je treba odpraviti slabosti na področju usklajevanja in odgovornosti (glej odstavke 86 do 107).

123

Kljub temu, da je napredek počasnejši, kot je bilo predvideno, načrt SET zagotavlja osnovo za boljše usklajevanje evropskih javnih in zasebnih ukrepov za inovacije na področju nizkoogljične energije. Prenova načrta SET leta 2015 je bila pomembna za uskladitev prvotnega načrta SET s prioritetami energetske unije na področju raziskav in inovacij, z njo pa je bilo tudi priznano, da napredek pri doseganju nekaterih ključnih ciljev ni bil zadosten. Vendar je še vedno težko jasno opredeliti in izmeriti koristi, ki izhajajo neposredno iz sodelovanja na podlagi načrta SET (glej odstavke 87 do 93).

124

Sodišče je tudi ugotovilo, da pri usklajevanju med službami Komisije, ki se ukvarjajo z inovacijami na področju čiste energije, obstajajo slabosti, ki morda onemogočajo bolj usklajeno in učinkovitejše kombiniranje javnih sredstev in finančnih produktov za različne faze velikih demonstracijskih projektov (glej odstavke 94 do 103).

125

Do konca leta 2017 noben od projektov v okviru programa NER300 ni prejel posojila iz finančnih instrumentov, ki jih upravlja EIB in ki podpirajo demonstracijske projekte na področju energije. Zaradi svojih specifičnih značilnosti ti projekti težko izpolnijo standardne zahteve banke glede potrebne skrbnosti. Različne službe Komisije preučujejo, kako bi lahko bolje zasnovale svoje primarne mehanizme financiranja. Zaradi zvišanja podpore iz programa Obzorje 2020 za zrelejše demonstracijske projekte na področju energije se poraja vprašanje, ali se programi NER300 (in prihodnji sklad za inovacije) in Obzorje 2020/9. OP (vključno z njunimi prispevki k finančnim instrumentom) dovolj dopolnjujejo, da upravičujejo morebitni prihodnji obstoj vzporednih programov z različnimi subjekti upravljanja in nadzornimi organi.

126

Sedaj potekajo pogajanja o novem večletnem finančnem okviru in poenostavitvi programa Obzorje 2020 ter razprave o prihodnosti financ EU. To je priložnost za razjasnitev tega, kateri programi so najprimernejši za podpiranje (različnih faz) demonstracijskih projektov na področju nizkoogljične energije in kako doseči sinergije za obravnavanje njihovih izzivov, povezanih s financiranjem.

Priporočilo 4 – Boljše usklajevanje Komisije za bolj usklajeno ciljno usmerjanje podpore EU

Za bolj usklajeno in uspešnejše ciljno usmerjanje podpore EU v inovacije na področju nizkoogljične energije naj zadevne službe Komisije (zlasti generalni direktorati RTD, ENER, CLIMA, GROW in ECFIN):

1. pripravijo skupne ocene, da bi demonstrirale, da se sklad za inovacije, program Obzorje 2020 in instrument InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije (ter njihovi nasledniki po letu 2020) dopolnjujejo in usklajeno ciljno usmerjajo v demonstracijske projekte na področju nizkoogljične energije;
2. racionalizirajo postopke izbire projektov⁷⁵ med programi, da se zmanjšajo neučinkovitosti ali prekrivanja.

Ciljni rok za uresničitev: do konca leta 2021.

127

Ureditve glede odgovornosti in finančnega nadzora za program NER300 niso dovolj jasne, da bi demonstrirale, da subjekti, ki upravljajo program, zagotavljajo uporabo načel dobrega finančnega poslovodenja (glej odstavke 104 do 107).

Priporočilo 5 – Zagotavljanje odgovornosti

Glede na ustanovitev novega sklada za inovacije leta 2021 naj Komisija izboljša kritične elemente upravljanja in odgovornosti v primerjavi s programom NER300, zlasti naj:

1. pojasni določbe o lastništvu in odgovornosti za sklad za inovacije in neporabljena sredstva programa NER300;
2. zagotovi, da se vsa taka sredstva, ki jih upravlja Komisija, evidentirajo v proračunu in bilanci stanja ter so predmet letne revizije in razrešnice Parlamenta in Sveta;
3. vključi v pravni okvir določbe o rednem poročanju proračunskima organoma o napredku.

Ciljni rok za uresničitev: do konca leta 2021.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Nikolaos Milionis, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 5. septembra 2018.

Glosar

CCUS: Zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljikovega dioksida. Raziskovalni programi EU zdaj financirajo raziskave na področju CCUS. Z uporabo zajetega ogljikovega dioksida kot surovine za industrijske ali kemijske procese lahko ogljik postane blago, s katerim se lahko trguje in ki lahko zagotovi dotok prihodkov.

Dobičkonosnost: Dobičkonosnost projekta je običajno merilo, ki ga uporablja banka: projekt mora demonstrirati, da bo ustvaril dovolj prihodkov za zagotovitev svoje dobičkonosnosti.

Finančni instrument: Finančni instrumenti so orodje za zagotavljanje finančne podpore iz proračuna EU s posojili, jamstvi in naložbami v lastniški kapital (ali navidezni lastniški kapital) za izvajanje projektov.¹ V skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 32 je finančni instrument „[…] vsaka pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja”.

Komitologija: Izraz komitologija se nanaša na sklop postopkov, s katerimi Evropska komisija izvaja pooblastila, ki ji jih je podelil zakonodajalec EU, pri tem pa ji pomagajo odbori predstavnikov iz držav EU. Takim komitološkim odborom predseduje uradnik Komisije. Odbori izdajajo mnenja o izvedbenih aktih, ki jih predlaga Komisija.² Za program NER300 je to Odbor za podnebne spremembe.

Končna naložbena odločitev: Uprava podjetja sprejme končno naložbeno odločitev za energetski projekt potem, ko je izvedla študijo osnovnih projektnih in inženirskih načrtov, pridobila vsa potrebna dovoljenja in potrdila vire financiranja za celotno naložbo. Ko uprava sprejme končno naložbeno odločitev, se lahko začnejo dela na področju projektnega inženiringa, nabave in gradnje.

Ocenjevanje potrebne skrbnosti: V okviru tega poročila se nanaša na oceno EIB glede tehnične in finančne vzdržnosti vloge projekta za pridobitev nepovratnih sredstev programa NER300.

Odbor za podnebne spremembe: Glej „Komitologija”.

Rezerva za nove udeležence: Rezerva za nove udeležence je rezerva Skupnosti v višini 780 milijonov pravic do emisij, vzpostavljena v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) za obdobje 2013–2020. V tem času lahko novi upravljavci v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami zaprosijo za dodelitev pravic iz te rezerve. Rezerva zagotavlja pravice po načelu „kdor prej pride, prej melje”. V letu 2012 je bilo 300 milijonov pravic iz te rezerve prihranjenih za financiranje programa NER300.

Kratice

6. OP/7. OP/9. OP: 6./7./9. okvirni program za raziskave

CCC: Odbor za podnebne spremembe

CCS: Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

CCUS: Zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljikovega dioksida

CfD: pogodba na razliko

CPUP: stroški na enoto

EEA: Evropska agencija za okolje

EEPO: Evropski energetski program za oživitev

EFSI: Evropski sklad za strateške naložbe (tj. Junckerjev načrt)

EIB: Evropska investicijska banka

ETIP: evropska tehnološka in inovacijska platforma

EU ETS: sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami

EUA: emisijski kuponi EU

FEED: priprava osnovnih projektnih in inženirskih načrtov

FI: finančni instrument

FID: končna naložbena odločitev

H2020: Obzorje 2020 (tj. 8. okvirni program)

IEA: Mednarodna agencija za energijo

IPCC: Medvladni panel za podnebne spremembe

IPE: Instrument za povezovanje Evrope

IRENA: Mednarodna agencija za obnovljivo energijo

JRC: Skupno raziskovalno središče

NER300: rezerva za nove udeležence 300

NKT: nacionalna kontaktna točka (tj. za program NER300)

OVE: obnovljivi viri energije

RSFF: Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja

Skladi ESI: Evropski strukturni in investicijski skladi

Končne opombe

¹ Glej Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2016 – Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013.

² https://eur-lex.europa.eu/summary/glossary/comitology.html.

³ Zasedanje Evropskega sveta v Bruslju 19. in 20. junija 2008, sklepi predsedstva, 11 018/1/08 z dne 17 julija 2008, odstavek 45.

⁴ Uredba (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. Julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 200, 31.7.2009, str. 31).

⁵ COM(2008) 800 final z dne 26. novembra 2008 z naslovom Evropski načrt za oživitev gospodarstva.

⁶ Glej Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63).

⁷ Uvodna izjava 10 Sklepa Komisije 2010/670/EU z dne 3. novembra 2010 o merilih in ukrepih za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO₂, ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij energije iz obnovljivih virov v skladu s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, vzpostavljenim z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (sklep o NER300) (UL L 290, 6.11.2010, str. 39).

⁸ COM(2009) 519/4 z naslovom Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET).

⁹ Mednje spadajo opredelitev upravičenih projektov, sklepanje in upravljanje pravno zavezujočih instrumentov (pogodb) s projekti, spremljanje projektov, poročanje Komisiji in posredovanje plačil EIB projektom. Za pregled glej sliko 10 v glavnem besedilu.

¹⁰ 38 projektov na področju energije iz obnovljivih virov in en projekt na področju zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

¹¹ S tem upravljanjem sredstev je bilo doslej ustvarjenih približno 70 milijonov EUR dodatnih prihodkov. Komisija je konec leta 2017 sprostila 39 milijonov EUR sredstev NER300 za provizije, ki se plačujejo EIB za naloge, ki so ji zaupane. Provizije ne smejo presegati 45 milijonov EUR, kar je 2,1 % skupnih prihodkov, ki znašajo 2,1 milijarde EUR.

¹² Sklepi Sveta o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo z 2854. zasedanja Sveta za promet, telekomunikacije in energijo dne 28. februarja 2008.

¹³ COM(2011) 112 final z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050: „Da bi podnebne spremembe ostale pod mejo 2 °C, je Evropski svet februarja 2011 ponovno potrdil cilj EU, po katerem naj bi […] do leta 2050 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990.“

¹⁴ Trends and projections in Europe 2017: Tracking progress towards Europe’s climate and energy targets, poročilo Evropske agencije za okolje št. 17/2017. Glej razdelek Outlook for greenhouse gas trends in 2050.

¹⁵ COM(2016) 763 final z dne 30. novembra 2016 z naslovom Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije.

¹⁶ Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

¹⁷ V Prilogi I je časovnica uvedbe teh mehanizmov in načrta SET glede na glavne politične in gospodarske dogodke.

¹⁸ Sodišče se sklicuje zlasti na drugo posebno poročilo Sodišča o uvedbi energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih (SR 5/2018) in informativni dokument z naslovom Electricity production from wind and solar photovoltaic power in the EU z dne 20. februarja 2018.

¹⁹ Nemčije, Španije, Nizozemske, Poljske in Združenega kraljestva. Izbira Sodišča je temeljila na njihovih velikih deležih emisij v sistemu EU za trgovanje z emisijami in njihovem interesu za CCS v okviru programov EEPO in NER300.

²⁰ Anketna vprašanja je Sodišče poslalo ETIP za vetrno, fotovoltaično sončno in morsko energijo, CCS, bioenergijo, geotermalno energijo in pametna omrežja.

²¹ www.innoenergy.com.

²² 12 upravičenih projektov je navedenih na seznamu v Prilogi k uredbi o programu EEPO (ES) št. 663/2009.

²³ SWD(2018) 48 final z dne 5. marca 2018 z naslovom Data on the budgetary and technical implementation of the European Energy Programme for Recovery.

²⁴ V primeru projekta v Združenem kraljestvu predvidena nova elektrarna ni bila zgrajena, zato nikoli ni povzročala emisij ogljikovega dioksida.

²⁵ V direktivi o CCS iz leta 2009 je določen pravni okvir za okoljsko varno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida med njegovo celotno življenjsko dobo ter merila za izdajo dovoljenj za shranjevanje. Glej https://ec.europa.eu/clima/policies/lowcarbon/ccs/directive_sl.

²⁶ SWD(2018) 48 final.

²⁷ Glede na poročilo Mednarodne agencije za energijo o uvajanju tehnologije za energijo iz obnovljivih virov iz leta 2017 60-odstotno znižanje stroškov v obdobju 2010–2017 kaže na to, da so bili cilji industrije za obdobje do leta 2025 preseženi že osem let pred načrtovanim rokom, zato bi v naslednjem desetletju morda pridobivanje vetrne energije na morju lahko v celoti konkuriralo na trgu. EU je zdaj vodilna v svetu na področju uvajanja pridobivanja vetrne energije na morju.

²⁸ V skladu z merili za dodelitev za projekte CCS in pridobivanja vetrne energije na morju (npr. člen 14(2)(a) uredbe o EEPO) bi bilo treba nepovratna sredstva dodeliti projektom „v naložbeni fazi, v zvezi z njim pa bodo do konca leta 2010 nastali znatni kapitalski izdatki”.

²⁹ SWD(2012) 225 final z dne 12. julija 2012 z naslovom NER300 – Moving towards a low carbon economy and boosting innovation, growth and employment across the EU.

³⁰ Neporabljena sredstva programa NER300 se še vedno lahko porabijo v okviru drugih programov, ki podpirajo CCS, ali se prenesejo v prihodnji sklad za inovacije, ki bo prav tako podpiral CCS.

³¹ Člen 8(1) in Priloga I Sklepa Sveta 2010/670/EU.

³² Na začetku izvajanja programa NER300 leta 2010 so v to skupino spadali vetrna energija, morska energija, bioenergija, fotovoltaika, koncentrirana sončna energija, vodna energija, geotermalna energija in pametna omrežja.

³³ S sklepom o dodelitvi sredstev C(2012) 9432 final z dne 18. decembra 2012 so bila dodeljena nepovratna sredstva 20 projektom na področju energije iz obnovljivih virov, s sklepom o dodelitvi sredstev C(2014) 4493 final z dne 8. julija 2014 pa 18 projektom na področju energije iz obnovljivih virov in enemu projektu CCS.

³⁴ Sklep Komisije (EU) 2015/191 z dne 5. februarja 2015 o spremembi Sklepa 2010/670/EU glede podaljšanja nekaterih rokov, določenih v členu 9 in členu 11(1) Sklepa (UL L 31, 7.2.2015, str. 31).

³⁵ Posebno poročilo št. 5/2018 – Energija iz obnovljivih virov za trajnostni razvoj podeželja: znatne potencialne sinergije, ki pa so večinoma neizkoriščene.

³⁶ Sporočilo Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (2014/C 200/01) z dne 28. junija 2014. Glej tudi priporočila iz leta 2013: Delovni dokument služb Komisije z naslovom European Commission guidance for the design of renewables support schemes, accompanying the document „Communication from the Commission – Delivering the internal market in electricity and making the most of public intervention’, SWD(2013) 439 final z dne 5. novembra 2013.

³⁷ Glej poročilo nadzornika in generalnega državnega revizorja z naslovom Carbon capture and storage: the second competition for government support, Report by the Comptroller and Auditor General, National Audit Office, z dne 20. januarja 2017. Program bi porabil 100 milijonov GBP za financiranje 75 % stroškov zasnove in inženirskih načrtov dveh ponudnikov (študije FEED). Za kapitalsko podporo za oba projekta bi bilo na voljo do 900 milijonov GBP. Za osem projektov so bile predložene ponudbe, za nekatere pa je bila vložena tudi vloga za nepovratna sredstva iz programa NER300.

³⁸ A climate for the future: assessing the Member States’ low-carbon development strategies and lessons for Energy Union Governance – an update – the outlook in October 2017, projekt WWF Maximiser.

³⁹ Od sredine leta 2017 se je tržna cena ogljikovega dioksida v sistemu EU za trgovanje z emisijami zviševala in maja dosegla rekordnih 16 EUR na tono CO₂.

⁴⁰ Glej ustrezne oddelke o NER300 v oceni direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami, ki je bila izvedena novembra 2015 v okviru projekta z naslovom Support for the review of the EU Emissions Trading System (podpora za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami), ki jo je novembra 2015 pripravil avstrijski zvezni urad za okolje v sodelovanju z družbama Ecologic in SQ Consult.

⁴¹ V členu 3(2) sklepa o programu NER300 je za CCS navedeno naslednje: „Zadevni stroški demonstracijskih projektov CCS so tisti naložbeni stroški, ki jih ima projekt zaradi uporabe CCS, brez sedanje neto vrednosti najboljše ocene koristi in stroškov poslovanja zaradi uporabe CCS v prvih 10 letih delovanja.“

⁴² Notranje izmenjave mnenj med GD ENER in GD BUDG o precej nižjih stopnjah plačil v prvih letih izvajanja programa EEPO, kot so bile pričakovane.

⁴³ COM(2008) 16 final z dne 23. januarja 2008.

⁴⁴ Delovni dokument služb Komisije, priložen predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, ocena učinka, SEC(2008) 52 z dne 23. januarja 2008.

⁴⁵ Ocena učinka SEC(2010) 1320 final z dne 3. novembra 2010.

⁴⁶ Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

⁴⁷ Stroški na enoto so opredeljeni v členu 8(2) sklepa o programu NER300. Stroški na enoto se izračunajo tako, da se skupni znesek zahtevanih javnih sredstev za inovativni element projekta deli s predvideno količino shranjenega CO₂ (v desetletnem obdobju) za projekte CCS ali predvideno količino proizvedene energije (v petletnem obdobju) za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Komisija je menila, da so bili nizki stroški na enoto dober kazalnik potenciala za znižanje stroškov tehnologije in najprimernejši parameter za razvrščanje projektov v podkategorije.

⁴⁸ Člen 5(5) Sklepa Komisije 2010/670/EU.

⁴⁹ Sklep EIB o potrebni skrbnosti je lahko pozitiven brez pripomb, pozitiven s priporočili, ki jih mora Komisija upoštevati, ali negativen.

⁵⁰ Države članic so v okviru dveh razpisov za zbiranje predlogov EIB predložile skupaj 111 vlog za nepovratna sredstva iz programa NER300. Komisija je potrdila upravičenost 94 projektov, EIB pa 83 (88 %) od teh projektov izdala pozitiven sklep o potrebni skrbnosti.

⁵¹ V Prilogi IV sta navedena dva primera programov držav članic, v katerih je bilo poleg kvantitativnega parametra, tj. stroškov financiranja, uporabljenih več točkovanih meril za razvrščanje inovativnih projektov na področju nizkoogljične energije.

⁵² V oddelku 5 Priloge II k prvemu (C(2012) 9432 final z dne 18. decembra 2012) in drugemu (C2014) 4493 final z dne 8. julija 2014) sklepu o dodelitvi sredstev je določeno, da mora spremembe projektov odobriti Komisija.

⁵³ Ocena učinka, priložena predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb, SWD(2015) 135 final z dne 15. julija 2015.

⁵⁴ Poglavje 3.2 poročila Skupnega raziskovalnega središča o stanju na področju vetrne energije za leto 2016, Skupno raziskovalno središče 2017.

⁵⁵ V Prilogi I je pregled vseh projektov, za katere so bila dodeljena sredstva iz programa NER300.

⁵⁶ Sklep Komisije (EU) 2017/2172 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa 2010/670/EU v zvezi z razporeditvijo neizplačanih prihodkov iz prvega kroga razpisov za oddajo predlogov (UL L 306, 22.11.2017, str. 24).

⁵⁷ Pri čemer imata prednost instrument InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije in instrument za povezovanje Evrope za promet (tj. dolžniški instrument IPE).

⁵⁸ Npr. finančni instrumenti ne morejo doseči geografske širitve sredstev, kot je bil cilj programa NER300; program NER300 bi moral obravnavati sektorje iz sistema EU za trgovanje z emisijami (tj. proizvodnjo električne energije, ne pa prometa); v skladu z razlago sistema EU za trgovanje z emisijami in pravil programa NER300, ki jo je navedla Komisija, bi se morala sredstva programa NER300 dodeljevati na podlagi preverjenih preprečenih emisij CO₂, medtem ko finančni instrumenti običajno financirajo zgodnejše faze projektov (tj. preden dejansko začnejo povzročati/preprečevati emisije CO₂).

⁵⁹ Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) je v svojih navodilih z naslovom Renewable Energy Technology Innovation Policy [RETIP]: a process development guide pojasnila, da je upravljanje ključnega pomena za izvajanje instrumentov RETIP. Agencija je poudarila, da je sodelovanje med deležniki pomembno za inovacije in da je vzpostavitev sodelovanja na horizontalni ravni ključno za zagotovitev skladnosti in preprečevanje neskladnosti politik.

⁶⁰ 19 držav članic EU sodeluje v vsaj eni začasni delovni skupini v okviru načrta SET, poleg njih pa tudi Turčija, Islandija, Norveška in Švica.

⁶¹ Za energetsko intenzivne panoge, CCUS, fotovoltaiko, koncentrirano sončno energijo in baterije.

⁶² COM(2009) 519/4.

⁶³ SEC(2010) 1320 final z dne 3. novembra 2010.

⁶⁴ V okviru 7. OP se je financiralo 31 velikih demonstracijskih projektov na področju energije, najvišji znesek nepovratnih sredstev pa je znašal 35,5 milijona EUR. V okviru Obzorja 2020 je bilo podpisanih 47 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev (ali pa so taki sporazumi v pripravi), najvišji znesek nepovratnih sredstev pa je znašal 39,3 milijona EUR. 16 projektov v okviru programa NER300 je prejelo višje zneske nepovratnih sredstev, vendar je bilo v času revizije pet od teh projektov umaknjenih ali predvidenih za umik.

⁶⁵ Uvodna izjava 5 Sklepa Komisije 2010/670/EU.

⁶⁶ EIB in Komisija sta instrument InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije začeli izvajati leta 2015. Začetni prispevek EU za instrument InnovFin za demonstracijske projekte na področju energije iz programa Obzorje 2020 je znašal 150 milijonov EUR. Ta prispevek zagotavlja posojila, posojilna jamstva ali naložbe v lastniški kapital v višini od 7,5 do 75 milijonov EUR za inovativne prototipne komercialne demonstracijske projekte na področju energije iz obnovljivih virov in vodika. Poleg tega krije 100 % morebitnih izgub EIB, če projekt ne bi mogel povrniti posojila.

⁶⁷ Sklep Komisije C(2017) 7124 z dne 27. oktobra 2017.

⁶⁸ Program Obzorje 2020 se zaključi leta 2020, zato se ne bo prekrival z novim skladom za inovacije, ki se bo začel izvajati leta 2021. Zdaj je opredeljen načrt za 9. OP in povezane finančne instrumente.

⁶⁹ Glej zbirno poročilo, predstavljeno na zaključni konferenci, ki jo je 12. junija 2017 gostil GD CLIMA: Finance for Innovation: towards the ETS innovation fund, Climate & Strategy Partners.

⁷⁰ COM(2016) 763 final.

⁷¹ Glej omembo sredstev programa NER300 kot sredstev EU na strani 21 poročila nadzornika in generalnega državnega revizorja z naslovom Carbon capture and storage: the second competition for government support, Report by the Comptroller and Auditor General, National Audit Office, z dne 20. januarja 2017.

⁷² Glej tudi finančno poročilo EIB z naslovom Off balance sheet as at 31 December 2016 za leto 2016 in opombo Z: EIB podpira Evropsko komisijo kot posrednik pri izvajanju pobude NER300 – […]. EIB pripravlja ločena finančna poročila za program NER300.

⁷³ Prihodnje financiranje EU, končno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva, december 2016, priporočilo 4(b).

⁷⁴ Sodišče je leta 2014 Komisiji že priporočilo, naj spodbuja države članice, da vzpostavijo stabilne in predvidljive regulativne okvire za obnovljive vire energije. Glej priporočilo 1 Posebnega poročila št. 6/2014 z naslovom Podpora iz skladov kohezijske politike za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov – ali je dosegla dobre rezultate?, Evropsko računsko sodišče, 2014.

⁷⁵ Glej predlog 5 iz informativnega dokumenta Sodišča z naslovom A contribution to simplification of EU research programmes beyond Horizon2020 of March 2018.

⁷⁶ Besluit Vaststelling Subsidieprogramma CO₂-reductie Innovatieve Biobrandstoffen voor transport, http://wetten.overheid.nl/BWBR0020703/2006-12-21.

 

¹ Predlagana uredba o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018) 438 final) na primer kot eno od meril za dodelitev predvideva „skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti“.

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	17.5.2017
Osnutek poročila uradno poslan Komisiji (ali drugemu revidirancu)	8.6.2018
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	5.9.2018
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugega revidiranca) v vseh jezikih	5.10.2018

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tém v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, pri njej pa so sodelovali atašejka v njegovem kabinetu Jerneja Vrabič, vodilni upravni uslužbenec Helder Faria Viegas, vodja naloge Stefan Den Engelsen ter revizorji Oana Dumitrescu, Joachim Otto, Ernesto Roessing, Juan Antonio Vazquez Rivera in Anna Zalega. Zuzanna Filipski je zagotovila jezikovno podporo.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-0788-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/751459	QJ-AB-18-021-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-0817-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/476974	QJ-AB-18-021-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.