Shema osnovnega plačila za kmete je operativno na dobri poti, a ima omejen vpliv na poenostavitev, ciljno usmerjanje in konvergenco ravni pomoči

Povzetek

Reforma skupne kmetijske politike iz leta 2013 je uvedla novo shemo osnovnega plačila za kmete, ki se uporablja v 18 državah članicah¹. Enako kot pri predhodni shemi enotnega plačila je namen sheme osnovnega plačila zagotoviti osnovno dohodkovno podporo za kmete in s tem prispevati k trajnostni proizvodnji hrane v EU brez izkrivljanja proizvodnih odločitev. Z letnimi odhodki približno 18 milijard EUR, ki so dodeljeni približno 4 milijonom kmetov, je to največja shema dohodkovne podpore za kmete v EU.

Glavno revizijsko vprašanje v tem poročilu je bilo, ali so Komisija in države članice usmerile shemo osnovnega plačila na pravo pot. Sodišče je ugotovilo, da je shema operativno na pravi poti, vendar je njen vpliv na poenostavitev, ciljno usmerjanje in konvergenco ravni pomoči okrnjen.

Za uvedbo sheme osnovnega plačila so bila potrebna precejšnja prizadevanja nacionalnih organov, vendar so kontrolni sistemi obiskanih držav članic močno ublažili tveganje nepravilnega izračunavanja in dodeljevanja pravic. Na splošno izračunana plačila v shemi osnovnega plačila niso vsebovale pomembnih napak. Vendar so bile leta 2017 vrednosti pravic sheme osnovnega plačila v nekaterih primerih še vedno netočne, izračunane samo začasno ali na podlagi ocen, nekatere obiskane plačilne agencije pa so se spopadale z izrecnimi težavami.

Komisija je državam članicam za ta postopek pripravila obsežne smernice. Kljub zagotovljenim pojasnilom pa države članice niso vedno dosledno tolmačile specifičnih pravil za izračune, Komisiji pa tudi niso predložile vseh podatkov o spremljanju. Rezultati lastnih revizij Komisije so bili sicer dobri, vendar bi lahko od certifikacijskih organov zahtevala več.

Eno od vodilnih načel reforme SKP iz leta 2013 je bila poenostavitev. Kompleksna pravila EU o shemi osnovnega plačila in upravičenih zemljiščih so vključevala številne možnosti za izvajanje sheme in izjeme pri njenem izvajanju. Pravila in možnosti za izračun, ki so jih izbrale države članice, niso bili vedno v korist poenostavljanja, ampak so včasih povečali kompleksnost in breme za nacionalne uprave ter nekaterim kmetom omogočili, da so dosegli nepričakovan dobiček.

Z reformo SKP iz leta 2013 je bil uveden negativni seznam, katerega namen je bila izključitev upravičencev, katerih primarna dejavnost ni bila kmetijska dejavnost. Uporaba tega seznama je bila samo delno učinkovita, lahko je povzročila različno obravnavo podobnih prosilcev, pomenila pa je tudi precejšnje upravno breme za plačilne agencije. Glede na te težave sta se Svet in Parlament strinjala, da se lahko države članice od leta 2018 odločijo, ali bodo znižale merila, po katerih lahko prosilci dokažejo svoj status aktivnega kmeta, ali prenehale uporabljati negativni seznam.

Z reformo so bile tudi razširjene kategorije zemljišč, za katera se lahko plača podpora, državam članicam pa je bilo omogočeno, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganja špekulativnih zahtevkov. Vendar je poskus boljšega ciljnega usmerjanja podpore na kmetijska zemljišča ustvaril velike težave z izvajanjem.

Reforma SKP iz leta 2013 je pomenila premik k enotnejšim ravnem podpore na hektar. V skladu z reformo bi morale praviloma imeti vse plačilne pravice, aktivirane v državi članici ali določeni regiji v letu 2019, enotno vrednost na enoto, vendar je samo šest od 18 držav članic izbralo to možnost za celotno svoje ozemlje ali njegovo večino, sedma pa do leta 2020. Drugim državam članicam je bilo dovoljeno odstopanje, in sicer so lahko pri izračunu vrednosti plačilnih pravic, ki naj bi jih kmetje imeli leta 2019, upoštevale zgodovinske dejavnike. Izbire držav članic so imele velik vpliv na stopnjo prerazporeditve podpore in kmetje so lahko v nekaterih primerih zamrznili posebej visoke ravni podpore, ki so izhajale iz prejšnjih ravni subvencij.

Ker je shema močno povezana s površino, imajo ponavadi od nje večjo korist velike kmetije. Komisija pričakuje, da se bo zaradi zasnove sheme z reformo SKP iz leta 2013 povečala kapitalizacija podpore v cenah zemljišč, kar bo koristilo lastnikom kmetijskih zemljišč.

Podpora v okviru sheme osnovnega plačila je bistven vir dohodkov za številne kmete, vendar ima inherentne omejitve. Ne upošteva tržnih pogojev, rabe kmetijskih zemljišč ali posameznih okoliščin kmetijskega gospodarstva in ne temelji na analizi skupnega dohodkovnega položaja kmetov.

Cilj Pogodbe, da se zagotovi primeren življenjski standard kmetov, in splošni cilj SKP glede trajnostne proizvodnje hrane in dohodkov kmetov še nista bila pretvorjena v merljive cilje, poleg tega ni izhodišča, s katerim bi se doseženi rezultati lahko primerjali.

V zvezi s trenutno shemo osnovnega plačila, ki velja do leta 2020, je Sodišče Komisiji podalo več priporočil glede izračunavanja in dodeljevanja pravic sheme osnovnega plačila, obravnave ustreznega izvajanja ključnih kontrol plačilnih agencij, sistemov Komisije za razširjanje informacij med državami članicami in vloge certifikacijskih organov.

V zvezi s pripravljanjem predlogov za naslednje programsko obdobje Sodišče priporoča, naj Komisija analizira dejavnike, ki vplivajo na dohodke vseh skupin kmetov, njihove potrebe po dohodkovni podpori in vrednost javnih dobrin, ki jih zagotavljajo kmetje, ter od začetka poveže predlagane ukrepe z ustreznimi operativnimi cilji in izhodišči, s katerimi se bo lahko primerjala smotrnost podpore.

Uvod

Povečanje kmetijske produktivnosti in s tem zagotavljanje primernega življenjskega standarda za kmete sta ključna cilja Pogodbe in pomembna skrb skupne kmetijske politike (SKP).² Pred letom 1992 je bila SKP osredotočena na podpiranje zajamčenih cen (intervencijske cene) za kmetijske proizvode. Posledici sta bili precejšnja čezmerna proizvodnja in nesorazmerno povečanje izdatkov EU. Z reformo SKP leta 1992 so bile znižane intervencijske cene za žita in goveje meso, večje kmetije pa so morale del svojih zemljišč obvezno pustiti v prahi. Kot nadomestilo za pričakovane izgube dohodka zaradi znižanja cen žit in govejega mesa so proizvajalci prejemali neposredna plačila, vezana na posejane površine ali število živali. Splošna raven porabe je bila omejena z regionalnimi ali nacionalnimi zgornjimi mejami, specifičnimi za sektor.

Reforma SKP iz leta 2003 ni spremenila skupne ravni neposredne podpore, vendar je uvedla sistem dohodkovne podpore za kmete, povezane s kmetijskimi površinami, a brez obveznosti proizvodnje (nevezanost), znan kot shema enotnega plačila. Podobna, a prehodna nevezana shema, shema enotnega plačila na površino, je bila na voljo kmetom v državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 oziroma 2007. Ko je bila podpora v različnih kmetijskih sektorjih postopno vključena v shemo enotnega plačila, je ta postala največja shema dohodkovne podpore za kmete v EU.

Pri svojem prejšnjem revizijskem delu o shemi enotnega plačila je Sodišče ugotovilo, da je ta zagotovila neko raven dohodkovne podpore in kmetom omogočila, da so proizvajali izdelke, po katerih je bilo povpraševanje na trgu. Vendar je ugotovilo tudi pomanjkljivo natančnost v opredelitvah ključnih pojmov, kot so kmet, upravičeno zemljišče in kmetijska dejavnost. Priporočilo je, naj se podpora usmeri na aktivne kmete in natančneje opredelita pojma upravičeno zemljišče in kmetijska dejavnost ter naj izračun plačilnih pravic temelji na trenutnih kmetijskih pogojih v različnih regijah.³ Sodišče je ugotovilo še, da je shema enotnega plačila vsebovala napake v izračunih in slabosti v notranjih kontrolah v državah članicah, ter priporočilo, naj plačilne agencije popravijo napake in sprejmejo jasne postopke, ki bodo vključevali uspešne kontrole zanesljivosti podatkov, na katerih temeljijo izračuni, ter točnosti plačilnih pravic, ki so jih izračunale države članice.⁴

Reforma SKP iz leta 2013 je ohranila sistem nevezane podpore, vendar se je hkrati z njo nekoliko zmanjšal skupni proračun, ki je na voljo za neposredna plačila za obdobje od leta 2014 do leta 2020.⁵ Z njo je bila uvedena nova struktura za neposredna plačila kmetom, ki jo sestavljajo shema osnovnega plačila⁶, ki je na voljo tudi državam članicam, ki so uvedle shemo enotnega plačila na površino, plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje⁷, ter plačilo za mlade kmete⁸. Poleg tega lahko države članice izkoristijo številne možnosti, s katerimi naj bi bila podpora bolj usmerjena na podpiranje kmetov v sektorjih in regijah z gospodarskimi težavami ali manjše kmetije.

Shema osnovnega plačila je začela veljati v letu predložitve zahtevkov 2015 (plačila so bila financirana iz proračuna EU za leto 2016) in trenutno shemo uporablja 18 držav članic.⁹ To je največja shema neposredne podpore EU za kmete, letno stane približno 18 milijard EUR in je v celoti financirana iz proračuna EU. Leta 2015 je približno 4 milijone kmetijskih gospodarstev v EU prejemalo podporo v okviru sheme osnovnega plačila. Komisija na podlagi odločitev držav članic o dodelitvi nacionalnih proračunskih zgornjih mej različnim shemam neposredne podpore izračuna zneske, ki so vsako leto na voljo za podporo v okviru sheme osnovnega plačila, s čimer zagotovi, da se kar največji delež razpoložljivega proračuna razdeli kmetom.¹⁰ Zato se lahko delež podpore v okviru sheme osnovnega plačila v skupnih neposrednih plačilih EU močno razlikuje med državami članicami (glej sliko 1).

Vir: Evropsko računsko sodišče.

V pravnem okviru EU, vzpostavljenem z reformo SKP iz leta 2013, je trajnostna proizvodnja hrane opredeljena kot splošni cilj neposredne podpore.¹¹ Namen sheme osnovnega plačila je enak kot pri njeni predhodnici, shemi enotnega plačila, in sicer zagotoviti osnovno dohodkovno podporo kmetom brez izkrivljanja proizvodnih odločitev.¹² S tem naj bi se zagotovila varnostna mreža za kmete, ki so izpostavljeni velikim nihanjem tržnih cen svojih proizvodov, in pomagal stabilizirati njihov dohodek, hkrati pa omogočilo odločanje o proizvodnji na podlagi povpraševanja na trgu. Kot shema nevezane podpore ni odvisna od kmetijske proizvodnje in je torej v skladu z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi.¹³

Plačilo podpore je odvisno od vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo. Tako podpora pomaga ohranjati kmetijski proizvodni potencial EU in preprečiti opustitev zemljišč. Kmetijska gospodarstva, ki prejemajo podporo, morajo izpolnjevati minimalne standarde vzdrževanja, da bi zagotovila dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišča, in izpolnjevati nekatere obveznosti v zvezi z varnostjo hrane, zdravjem rastlin in živali ter dobrobitjo živali na svojih kmetijah (navzkrižna skladnost). To naj bi prispevalo k doseganju drugih splošnih ciljev SKP, povezanih z rabo zemljišč, kot so varstvo tal, biotska raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb.

Ključni elementi sheme osnovnega plačila

Dostop do podpore v okviru sheme osnovnega plačila je odvisen od posedovanja plačilnih pravic (pravice sheme osnovnega plačila). Na podlagi vsake pravice je kmet upravičen do letnega zneska pomoči v okviru sheme enotnega plačila za prijavljeni hektar upravičenega kmetijskega zemljišča (aktivacija). Načeloma to vključuje vsa orna zemljišča, trajno travinje in trajne nasade. Najvišja skupna vrednost vseh pravic sheme osnovnega plačila v dani regiji ali državi članici je v okviru fiksne proračunske zgornje meje.

Upravičenost do sheme osnovnega plačila (in posedovanje pravic sheme osnovnega plačila) je tudi temeljni pogoj, da lahko kmetje prejmejo druga neposredna plačila, kot so plačilo za zeleno komponento, prerazporeditveno plačilo¹⁴ in plačilo za mlade kmete. Večina držav članic plačuje plačilo za zeleno komponento in mnoge tudi plačilo za mlade kmete kot fiksni odstotni delež vrednosti plačilnih pravic, ki jih prosilci aktivirajo. To pomeni, da nepravilna dodelitev pravic sheme osnovnega plačila (njihove vrednosti in števila) vpliva na pravilnost plačil iz drugih shem neposredne podpore.

Shema osnovnega plačila je namenjena kmetom. Kmetje so opredeljeni kot fizične ali pravne osebe ali skupine oseb s kmetijsko dejavnostjo, s katero proizvajajo kmetijske proizvode, vzdržujejo kmetijsko zemljišče v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ali izvajajo minimalne aktivnosti na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.

Da bi zagotovili boljše usmerjanje podpore na aktivne kmete, so morala od leta 2015 nekatera podjetja, ki bi lahko upravljala zemljišča, a katerih poslovni nameni so samo obrobno vključevali kmetijsko dejavnost, kot so letališča, železniška podjetja, vodovodi, nepremičninske agencije ali osebe, ki upravljajo stalna športna in rekreacijska igrišča, in ki so prejela neposredna plačila nad zgornjimi mejami, določenimi v državah članicah¹⁵, dokazati, da so njihove kmetijske dejavnosti pomembne, kadar so zaprosila za podporo. Države članice so lahko sprejele strožja pravila z dodajanjem drugih podjetij na seznam ali s splošno izključitvijo vseh oseb, katerih kmetijske dejavnosti so bile le zanemarljiv del njihovih skupnih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavne poslovne dejavnosti niso bile kmetijske dejavnosti.

V okviru prejšnje sheme enotnega plačila so bile vrednosti plačilnih pravic v večini držav članic odvisne od vrednosti zgodovinskih podpornih plačil, vezanih na proizvodnjo, ki jih je vsak kmet prejel v danem referenčnem obdobju.¹⁶ Zato so lahko bile posamezne ravni podpore na hektar precej različne med kmeti glede na njihove zgodovinske ravni podpore.¹⁷

Namen reforme SKP iz leta 2013 je bil postopno odpraviti ali vsaj zmanjšati te zgodovinske elemente v vrednostih plačilnih pravic in jih najpozneje do leta 2019 približati enotni vrednosti na hektar (notranja konvergenca). Države članice so lahko ohranile zgodovinski element v vrednosti plačilnih pravic po letu 2019, da bi preprečile negativne finančne posledice za kmete. To je pomenilo, da bo vrednost zgodovinskih plačil kmetov iz prejšnjih vezanih shem podpore še naprej odražena v vrednosti pravic sheme osnovnega plačila do naslednje reforme SKP. Vendar bo vpliv teh razhajanj v obdobju do leta 2019 zmanjšan, kot je navedeno v odstavku 67.

Med letoma 2016 in 2019 se bodo zneski, ki so na razpolago za shemo osnovnega plačila, dodatno spremenili, saj se bodo nacionalne zgornje meje zviševale ali zniževale (zunanja konvergenca).¹⁸

Države članice so lahko izbrale med tremi osnovnimi modeli za določitev vrednosti pravic sheme osnovnega plačila (glej sliko 2).

Vir: Evropsko računsko sodišče.

V okviru osnovnih modelov sheme osnovnega plačila so imele države članice številne možnosti za izvajanje sheme. Države članice so lahko v okviru teh možnosti izbrale raven, na kateri so želele uporabljati shemo (nacionalna ali regionalna), metodo izračuna referenčnih zneskov za kmete in vrednosti njihovih pravic sheme osnovnega plačila, kako bolje usmeriti podporo na aktivne kmete in kako določiti površino, ki je upravičena do dodelitve pravic sheme osnovnega plačila.¹⁹

Izračun in dodeljevanje pravic sheme osnovnega plačila

Države članice so morale določiti pravice sheme osnovnega plačila za leto 2015 in jih dodeliti kmetom. Poleg tega so morale nameniti določen znesek razpoložljivega proračuna v nacionalno rezervo za dodeljevanje pravic sheme osnovnega plačila mladim kmetom, kmetom, ki začenjajo svojo kmetijsko dejavnost, ali kmetom v posebnih položajih.²⁰

Praviloma je bilo v vseh modelih sheme osnovnega plačila število plačilnih pravic, dodeljenih kmetom, enako številu upravičenih kmetijskih hektarov, ki so jih obdelovali v letu 2015. Vrednost je bila odvisna od modela sheme osnovnega plačila, ki ga je izbrala država članica ali regija. V državah članicah, ki so leta 2015 že uporabljale model pavšalnega zneska sheme osnovnega plačila, so vsi kmetje v dani regiji prejeli pravice sheme osnovnega plačila z enako vrednostjo enote na hektar (glej sliko 3).

*⁾ Brez površine za plačilno pravico iz nacionalne rezerve.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

V državah članicah, ki so izbrale konvergenčni model sheme osnovnega plačila in torej leta 2015 niso uporabljale enotnih vrednosti na hektar, so državni organi načeloma izračunali vrednosti na podlagi šestih elementov (glej sliko 4)²¹:

• skupna upravičena kmetijska površina vseh aktivnih kmetov v zadevnih državi članici ali regiji v letu 2015;
• upravičena kmetijska površina leta 2015 vsakega posameznega prosilca;
• posamezni referenčni zneski iz leta 2014²² prosilcev za leto 2015;
• skupni referenčni zneski za leto 2014 za vse aktivne kmete v letu 2015;
• nacionalne ali regionalne zgornje meje, ki so veljale za shemo osnovnega plačila v letu 2015;
• nacionalna ali regionalna ciljna vrednost (nacionalno ali regionalno povprečje) za leto 2019.

*⁾ Brez površine za plačilno pravico iz nacionalne rezerve.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

Plačilne agencije držav članic so morale pri vseh konvergenčnih modelih določiti posamezni referenčni znesek za vsakega kmeta in upoštevati spremembe kmetovega osebnega položaja, kot so združitve, delitve ali prenosi zemljišča, ki so nastale med letoma 2014 in 2015. Da bi preprečile kompleksnost, so lahko države članice, ki so shemo enotnega plačila uporabljale regionalno, ohranile obstoječe pravice sheme enotnega plačila, ki so postale pravice sheme osnovnega plačila.²³

Vloge Komisije in držav članic pri uvedbi sheme osnovnega plačila

Komisija in države članice so skupaj odgovorne za upravljanje sheme osnovnega plačila in drugih shem neposrednih plačil. Vendar ima Komisija končno odgovornost za izvrševanje proračuna²⁴. To pomeni, da je morala Komisija zagotoviti pravilno izvajanje sheme osnovnega plačila z ustreznimi delegiranimi pravnimi akti, s spremljanjem upravljanja sheme osnovnega plačila v državah članicah in z revizijami skladnosti kontrolnih sistemov za upravljanje sheme. Če nacionalno izvajanje ni v skladu s pravnim okvirom EU, lahko Komisija zahteva finančne popravke.

Države članice so izračunale pravice sheme osnovnega plačila in jih evidentirale v posebni podatkovni zbirki. Morale so tudi zagotoviti, da so akreditirane plačilne agencije nato kmetom plačale podporo v okviru sheme osnovnega plačila. V ta namen so morali nacionalni organi uporabiti integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), da bi zagotovili pravilna plačila in preprečili nepravilnosti. Sistem IAKS naj bi kmetom tudi zagotovil podporo pri pravilni prijavi, saj uporablja zanesljive informacije o kmetijskih površinah in sistem avtomatiziranih navzkrižnih preverjanj, s katerim naj bi učinkovito ugotovil morebitne nepravilnosti. Poleg tega je moral neodvisni nacionalni certifikacijski organ izvesti revizijo zakonitosti in pravilnosti vseh izdatkov EU, ki so jih izplačale plačilne agencije. Slika 5 prikazuje vloge Komisije in držav članic pri izvajanju sheme osnovnega plačila.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

Obseg revizije in revizijski pristop

Cilj te revizije je bil ugotoviti, ali so Komisija in države članice leta 2015 uvedle shemo osnovnega plačila v skladu s pravnim okvirom EU in cilji SKP. V tem okviru je Sodišče tudi pregledalo značilnosti, ki so izhajale iz zasnove sheme osnovnega plačila kot sheme, ki zagotavlja nevezano dohodkovno podporo za kmete. Poskušalo je odgovoriti na glavno revizijsko vprašanje:

Shema osnovnega plačila za kmete – ali so Komisija in države članice usmerile shemo na pravo pot?

Da bi odgovorilo na to vprašanje, je Sodišče preučilo, ali:

• so kontrolni sistemi držav članic ublažili tveganje nepravilnih izračunov plačilnih pravic sheme osnovnega plačila;
• je Komisija primerno podprla uvedbo osnovnega plačila v državah članicah ter ustrezno nadzirala in revidirala države članice;
• je uvedba sheme osnovnega plačila prispevala k poenostavitvi postopka za kmete in uprave in ali je bila v skladu s cilji SKP.

Sodišče je revizijo opravilo med septembrom 2016 in aprilom 2017, vključevala pa je:

• anketo, ki je bila poslana vsem 18 državam članicam, ki so uvedle shemo osnovnega plačila, da bi pridobili ključne podatke in informacije o njeni vzpostavitvi in izvajanju. Kadar je bilo to ustrezno, je Sodišče uporabilo rezultate pri svojem poročanju;
• obiske Generalnega direktorata Evropske Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja in šestih držav članic (Nemčije (Spodnje Saške), Grčije, Španije, Francije, Italije in Združenega kraljestva (Anglije in Škotske)), izbranih na podlagi njihovega deleža v proračunu EU, ki je na voljo za shemo osnovnega plačila, in specifičnega modela, ki so ga izbrale za izvajanje sheme. Sodišče je izvedlo pogovore, analiziralo postopke in podatke in preučilo zadevne dokumente;
• revizijo vzorca 400 datotek o plačilnih pravicah kmetov iz leta zahtevkov 2015. Vzorec je bil izbran delno naključno in delno na podlagi ocene tveganja, da bi se pregledali izračuni pravic sheme osnovnega plačila in uporabljene ključne kontrole.

Poleg tega smo upoštevali tudi rezultate našega dela v zvezi z izjavo o zanesljivosti za leto 2016.

Opažanja

Kontrolni sistemi obiskanih držav članic so močno ublažili tveganje nepravilnega izračunavanja in dodeljevanja pravic sheme osnovnega plačila, vendar so nacionalne izbire v nekaterih primerih lahko povzročile posebne težave plačilnim agencijam

Večina držav članic je uspešno premagala izzive in na splošno ni bilo pomembnih napak pri plačilih v okviru sheme osnovnega plačila kmetom …

Vse obiskane države članice so se spoprijemale s številnimi izzivi pri izvajanju sheme osnovnega plačila. Ti so bili predvsem odvisni od izbranih možnosti. Države članice so morale predvsem:

• preveriti upravičenost prosilcev do podpore v okviru sheme osnovnega plačila, torej ali so bili upravičeni do neposredne podpore leta 2013 in ali so bili leta 2015 aktivni kmetje;
• določiti posamezni referenčni znesek za vsakega kmeta, kadar država članica ni uporabila pavšalnega zneska na hektar;
• določiti upravičeno kmetijsko površino vsakega kmeta za leto 2015 na podlagi najnovejših informacij iz identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) in preverjanj na kraju samem. To je lahko vključevalo identifikacijo zemljišč, ki niso bila upravičena pred uvedbo sheme osnovnega plačila;
• določiti vrednost pravic sheme osnovnega plačila za obdobje od leta 2015 do leta 2019 po tem, ko so bila vsa preverjanja in izračuni končani;
• obvestiti zadevne kmete do konca leta 2015 ali, kadar so nacionalni organi imeli na voljo samo začasne podatke, do 1. aprila 2016;
• do 30. junija 2016 izplačati podporo iz sheme osnovnega plačila in drugo neposredno podporo.

Večina držav članic se je uspešno spopadla z izzivi in končala svoje izračune do zakonskih rokov ali nedolgo po njih. Vendar je Komisija Španiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Švedski in Združenemu kraljestvu (Škotski), ki končnih plačil niso mogle izvesti do zakonskega roka 30. junija 2016, dovolila izplačila brez znižanj do 15. oktobra 2016.²⁵

Glede na razpoložljive podatke v celotni EU plačila na podlagi pravic sheme osnovnega plačila na splošno niso vsebovala pomembnih napak.²⁶ Vendar bi napake pri izračunu lahko vplivale na plačila mnogim posameznim kmetom in zmanjšale zanesljivost podatkovnih zbirk o pravicah sheme osnovnega plačila, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

… vendar so bile vrednosti pravic sheme osnovnega plačila v nekaterih primerih netočne, izračunane samo začasno ali na podlagi ocen …

Sodišče je ugotovilo, da so države članice (ali regije) večinoma pravilno uporabile splošna pravila za izračun in z izjemo Italije in ene nemške regije (Mecklenburg-Predpomorjanska) spoštovale veljavne nacionalne ali regionalne zgornje meje. Vendar je v nekaterih primerih ugotovilo, da so bile vrednosti pravic sheme osnovnega plačila netočne, izračunane samo začasno ali na podlagi ocen, kar je vplivalo na razdelitev plačil med posameznimi kmeti.

1. V Združenem kraljestvu (na Škotskem) nacionalni organi niso pravilno uporabili pravil za izračun za določitev ciljnih pavšalnih zneskov za leto 2019 in letnih proračunskih prilagoditev do navedenega leta. Na Nizozemskem so organi izračunali netočno konvergenčno vrednost za prilagoditev plačilnih pravic do pavšalnega zneska v letu 2019. Vendar to ni vplivalo na skupni znesek plačil na Škotskem in Nizozemskem, temveč je imelo le majhen vpliv na razdelitev plačil med posameznimi kmeti.
2. Francija in Združeno kraljestvo (Anglija in Škotska) sta uporabila začasne podatke ali ocene, saj sta imela posebne težave pri pravočasnem izračunavanju končnih vrednosti pravic sheme osnovnega plačila. To je vplivalo na točnost vrednosti pravic sheme osnovnega plačila, saj so bile spremembe enega elementa izračuna (kot je skupna upravičena površina) povezane z možnimi spremembami drugih elementov (kot je vrednost pravic) in so lahko dodatno vplivale na izračun konvergence. Zaradi tega tudi kmetje niso poznali končne vrednosti svojih pravic sheme osnovnega plačila pred predložitvijo zahtevka za naslednje leto zahtevkov. V nadaljevanju so opisane nekatere od nastalih težav.
   1. V Franciji je plačilna agencija maja 2017 še izračunavala končno vrednost plačilnih pravic sheme osnovnega plačila za leto 2015 in jih še ni formalno dodelila kmetom. Zamuda je pojasnjena s pozno uvedbo novega sistema za identifikacijo zemljišč, težavami pri identifikaciji nekmetijskih površin in velikimi zamudami pri preverjanjih kmetov na kraju samem iz leta 2015, ki so jih francoski organi končali šele decembra 2016.²⁷
   2. Združeno kraljestvo (Anglija in Škotska) je imelo velike zamude pri izračunu vrednosti plačilnih pravic, ker v Angliji, ki se je odločila ohraniti prejšnje pravice sheme enotnega plačila, niso bili pravočasno na voljo popolni podatki o pokritosti zemljišč. Organi so zato lahko samo ocenili končno upravičeno površino, ki pa je ključni element za točen izračun vrednosti plačilnih pravic. Poleg tega novi računalniški sistem za obravnavo zahtevkov ni deloval po pričakovanjih, zato se je morala plačilna agenciji vrniti k tiskanim zahtevkom. To je povzročilo velike težave pri prilagajanju pravic sheme osnovnega plačila upravičenim površinam in upoštevanju roka za plačilo²⁸. Tudi na Škotskem so se organi spopadali s težavami pri pravočasni obravnavi vseh zahtevkov, delno zaradi zaostanka pri identifikaciji upravičenega trajnega travinja. Opravili so samo ponazoritvene izračune vrednosti pravic sheme osnovnega plačila, da bi izpolnili roke za razdelitev podpore, vendar do maja 2017 še vedno niso določili končnih vrednosti.²⁹

… nekatere obiskane plačilne agencije pa so imele posebne težave

Plačilne agencije so morale vzpostaviti uspešne ključne kontrole za zagotovitev točnosti števila in vrednosti pravic sheme osnovnega plačila, dodeljenih kmetom. Te so vključevale navzkrižna preverjanja upravičenosti površin, ki so jih kmetje prijavili v zahtevkih za pomoč, glede na podatke iz identifikacijskega sistema za zemljišča³⁰ in zgodovinske referenčne podatke ter preverjanje verodostojnosti podporne dokumentacije, ki so jo predložili kmetje, in pregledovanje izračunov pravic sheme osnovnega plačila. V spodnjih odstavkih so opisane nekatere težave, s katerimi so se spopadale obiskane države članice.

V Italiji je bil za izračun pravic sheme osnovnega plačila in njihovo dodeljevanje kmetom odgovoren osrednji koordinacijski organ, ki ni spadal v notranji kontrolni okvir italijanskih plačilnih agencij. Ta organ ni končal vseh preverjanj upravičenosti kmetov in še vedno so obstajale negotovosti glede upravičenosti velikega dela trajnega travinja. Zaradi tega je prišlo do ponovljajočega se procesa, v katerem je moral isti koordinacijski organ znova izračunati vrednosti približno tretjine pravic sheme osnovnega plačila po tem, ko so že bile dodeljene. Na koncu je njihova skupna vrednost presegla nacionalno proračunsko zgornjo mejo. V skladu z zakonodajo EU bi bila zaradi tega potrebna dodatna prilagoditev vrednosti vseh italijanskih pravic sheme osnovnega plačila. Vpliv na plačila podpore kmetom je verjetno na splošno majhen, vendar je lahko večji na ravni posameznega kmeta. Aprila 2017 so se še vedno izvajali ponovni izračuni, ki so vplivali tudi na vrednosti pravic sheme osnovnega plačila in nadaljnja plačila podpore v prihodnjih letih.³¹

Zanesljive informacije v identifikacijskem sistemu za zemljišča o dejanski upravičeni površini prijavljenih parcel so bile drug ključni dejavnik za pravilno določitev pravic sheme osnovnega plačila. Sodišče je ugotovilo, da so bile informacije v identifikacijskem sistemu za zemljišča na splošno posodobljene v dveh od šestih obiskanih držav članic. V Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu je potekal postopek posodabljanja sistema, ki se je večinoma izvajal hkrati z izračunavanjem pravic sheme osnovnega plačila.³² Grška plačilna agencija, ki si je več let zelo prizadevala za pravilno identifikacijo trajnega travinja, ni imela potrebnih nacionalnih sredstev za posodobitev celotnega identifikacijskega sistema za zemljišča z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Zato so morali organi leta 2015 za več kot polovico zadevnega ozemlja izračunati pravice sheme osnovnega plačila na podlagi slik iz leta 2008.³³

V Grčiji je približno 90 % vsega trajnega travinja in več kot 25 % kmetijskih površin v javni lasti. Za te vrste zemljišč so grški organi izračunali pravice sheme osnovnega plačila na podlagi povprečnega regionalnega števila živali na hektar in števila živali, ki jih je vsak kmet prijavil v zahtevku za pomoč.³⁴ Vendar je bilo zaradi nezanesljivih informacij v registru živali težko pravilno izračunati število pravic sheme osnovnega plačila, dodeljenih kmetom.³⁵

Komisija je ustrezno podprla uvedbo sheme osnovnega plačila, vendar bi lahko od certifikacijskih organov zahtevala več

Komisija je na splošno dobro nadzirala postopek izvajanja in zagotovila obsežne smernice …

Zaradi širokega nabora možnosti, ki jih je zakonodaja EU predvidela za države članice, so bile določbe kompleksnejše in zato bi bile mogoče napačne razlage in dvoumnosti. Komisija je pravočasno zagotovila izvedbene določbe.³⁶ Vendar so države članice potrebovale dodatne smernice Komisije glede svojih zadevnih modelov izvajanja. Zato je Komisija od leta 2014 državam članicam izdala več kot 400 smernic in organizirala dvostranska srečanja z nacionalnimi organi, da bi zagotovila tekoče izvajanje sheme osnovnega plačila in drugih shem neposredne podpore EU. Kljub zagotovljenim pojasnilom pa države članice niso vedno dosledno tolmačile specifičnih pravil za izračune.

… vendar države članice niso zagotovile vseh informacij o spremljanju

Ker je Komisija odgovorna za spremljanje sheme, so jo morale vse države članice, ki so uporabljale shemo osnovnega plačila, obvestiti o svojih izbirah, da bi lahko izvedla poglobljeno analizo njihove skladnosti s pravnim okvirom EU in določila nadaljnje ukrepe. Vendar Komisija maja 2017 še vedno ni imela ključnih informacij, kot je skupna vrednost pravic sheme osnovnega plačila za leto 2015, dodeljenih kmetom v Franciji in Italiji, ki so skupaj zajemale 31 % razpoložljivega proračuna. Ker teh informacij ni bilo, je bilo spremljanje sheme težavnejše. v skladu z zakonodajo EU Komisija ni imela pravice zmanjšati plačil državam članicam, kadar niso pravočasno predložile določenih statističnih informacij o shemi osnovnega plačila.

Revizije Komisije so imele na splošno dobre rezultate …

Komisija je pravočasno začela revizijo izvajanja sheme osnovnega plačila v državah članicah, ki je prinesla dobre rezultate, čeprav zaradi pomanjkanja virov ni mogla izvesti vseh načrtovanih revizij na kraju samem. Ker je obiske opravila zgodaj, Komisija tudi ni mogla oceniti kakovosti pregledov izračunov pravic sheme osnovnega plačila, ki so jih opravili certifikacijski organi.

Revizijsko delo Komisije je bilo predvsem osredotočeno na pregledovanje vzorcev transakcij in upravičenosti prijavljenih površin. Manj pozornosti je posvetila potrjevanju splošnih izračunov, uporabljenim notranjim kontrolam in preverjanju, ali so države članice imele vzpostavljene sisteme, ki so omogočali tesno spremljanje upravljanja pravic sheme osnovnega plačila, kot so izračunavanje in upoštevanje veljavnih zgornjih mej ter upravljanje nacionalnih rezerv, vključno s postopki za preklic pravic sheme osnovnega plačila.

… vendar bi lahko od certifikacijskih organov zahtevala več

Organizacijsko neodvisen organ izvede letno certifikacijsko revizijo vseh izdatkov EU, ki jih razdelijo plačilne agencije držav članic. Ti revizorji naj bi predložili mnenje, pripravljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi, o popolnosti, točnosti in resničnosti letnih obračunov plačilnih agencij, pravilnem delovanju njihovih notranjih kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo.³⁷ Ker je vrednost pravic sheme osnovnega plačila ključni element za izračun zneskov podpore, razdeljenih kmetom, je preverjanje izračunov pravic sheme osnovnega plačila, ki ga opravljajo certifikacijski organi, posebej pomembno. Zaradi konvergence, ki trenutno poteka, in možnih prilagoditev vrednosti pravic sheme osnovnega plačila je to pomembno tudi za nadaljnja proračunska leta.

Komisija je v svojih smernicah za certifikacijske organe navedla, da naj bi njihova preverjanja vključevala „oceno vzpostavljenih postopkov za zagotavljanje pravilnega dodeljevanja pravic sheme osnovnega plačila”, ter zahtevala, naj certifikacijski organi podajo mnenje, ali so plačilne agencije vzpostavile ustrezen sistem za identifikacijo in prijavljanje pravic sheme osnovnega plačila in uporabile ustrezne kontrole pri vzpostavitvi sheme. V smernicah Komisije so bili zahtevani preskusi skladnosti desetih transakcij, vendar ni bilo pojasnjeno, kakšne preglede naj certifikacijski organi opravijo v zvezi s pravilnostjo izračunov.

V obiskanih državah članicah so certifikacijski organi različno razlagali smernice Komisije, število transakcij, za katere naj bi se po priporočilih Komisije izvedli preskusi skladnosti, pa je bilo premajhno, da bi lahko oblikovali veljavne splošne zaključke o pravilnosti izračunov pravic sheme osnovnega plačila.

V smernicah Komisije ni bila opredeljena vloga certifikacijskih organov v primerih, ko so izračune pravic sheme osnovnega plačila opravljali organi, ki niso plačilne agencije. Zato:

• v Nemčiji (Spodnja Saška) certifikacijski organ ni pregledal pravilnosti izračunov, ker je izračun opravil osrednji koordinacijski organ, ki ni bil predmet certifikacijske revizije;
• je v Italiji certifikacijski organ navedel le, da v času priprave poročila koordinacijski organ ni končal izračunov pravic sheme osnovnega plačila;
• je v Franciji certifikacijski organ potrdil, da je plačilna agencija pravilno uporabila metodo izračuna, ki jo je določilo ministrstvo za kmetijstvo, vendar je sporočil, da podatki še niso bili končni in ni pregledal nekaterih izračunov.

Nekatera pravila za izračun in možnosti, ki so jih izbrale države članice, bi lahko povečale kompleksnost in breme za nacionalne uprave ter omogočile nekaterim kmetom, da dosežejo nepričakovan dobiček

Nekatera pravila za določitev pravic sheme osnovnega plačila so zahtevala kompleksne izračune

Eden od osrednjih ciljev in ključnih zahtev reforme SKP iz leta 2013 je bilo zmanjšanje upravnega bremena, Komisija in države članice pa bi morale to upoštevati pri pripravljanju zadevnih določb za shemo neposredne podpore.³⁸

Izbira modela za izračun pravic sheme osnovnega plačila je imela pomemben vpliv na kompleksnost, s katero so se spopadali nacionalni organi. Model pavšalnih zneskov, uporabljen v Nemčiji, Franciji (na Korziki), na Malti in v Združenem kraljestvu (Angliji) je sicer uvedel preproste izračune vrednosti in števila pravic, vendar to ni veljalo za konvergenčne modele, uporabljene v drugih državah članicah ali regijah, s podrobnimi in specifičnimi pravili za izračune, ki so jih države članice pogosto dopolnile z nacionalnimi ali regionalnimi izvedbenimi določbami. Zaradi tega so lahko nastale napake pri izračunih, poleg tega je bilo plačilnim agencijam naloženega precej dodatnega dela³⁹.

Možnosti, ki so jih izbrale države članice, so lahko nacionalnim upravam naložile veliko breme …

Države članice so lahko dodatno razdelile svoja ozemlja glede na objektivna merila in uporabile shemo osnovnega plačila na regionalni ravni. Ta merila so vključevala institucionalno strukturo (npr. v Nemčiji), regionalni kmetijski potencial (npr. v Združenem kraljestvu (v Angliji in na Škotskem)) ali agronomske značilnosti (npr. v Grčiji in Španiji).

V tem kontekstu je Španija uvedla 50 novih regij za shemo osnovnega plačila, ki so jih nacionalni organi opredelili na podlagi agronomskih značilnosti in rabe zemljišč v teh regijah v letu 2013. Te regije so vključevale približno 316 „comarcas agrarias”, kar je pomenilo, da je zemljišče, ki je pripadalo eni regiji sheme osnovnega plačila, lahko bilo v več „comarcas” in avtonomnih skupnostih po celinski Španiji. Pri tem so se povprečne vrednosti enot pravic sheme osnovnega plačila razlikovale le malenkostno. Ta razdelitev na regije je sicer bila v skladu s pravnim okvirom EU, vendar je povečala kompleksnost upravljanja zemljišč. Kmetje so lahko svoje pravice uporabili samo v regiji, za katero so bile izvorno dodeljene, kar je lahko zadevalo posamezne kmetijske parcele v isti vasi (glej sliko 6).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov španskih organov (FEGA).

V nasprotju s Španijo je Grčija uporabila precej manj kompleksen model na podlagi kmetijskih značilnosti, ki je obsegal samo tri regije.

Izzive za tekoče izvajanje sheme osnovnega plačila niso povzročile samo izbire držav članic glede modela sheme osnovnega plačila, ampak tudi možnosti, ki jih je zakonodaja EU predvidela za opredeljevanje upravičenih območij. Te naj bi izboljšale usmerjanje podpore, vendar so lahko povzročile velike zamude pri izračunavanju pravic sheme osnovnega plačila in vplivale na točnost vrednosti (glej okvir 1).

… nekateri kmetje pa so lahko ustvarili nepričakovane dobičke s precejšnjim zmanjšanjem velikosti svojih kmetijskih gospodarstev

Za države članice, ki so uporabile konvergenčni pristop za shemo osnovnega plačila⁴¹, je nastalo tveganje, da bo kmetom z uvedbo sheme osnovnega plačila izplačana previsoka podpora, saj so med referenčnim obdobjem (2014) in letom 2015 precej zmanjšali število obdelanih hektarov. To je omogočilo koncentracijo referenčnega zneska, izračunanega na podlagi večjega območja, na manjše območje in kmetje so tako lahko ustvarili nepričakovan dobiček.

Države članice so lahko zahtevale vračilo nepričakovanih dobičkov⁴². To možnost je izkoristilo sedem od 13 držav članic, ki jih je to zadevalo⁴³, kar jim je tudi omogočilo, da so ta sredstva prerazporedile učinkoviteje, na primer z dodelitvijo pravic sheme osnovnega plačila mladim kmetom. Vendar italijanski organi niso pravilno identificirali vseh kmetov, ki so ustvarili nepričakovane dobičke, oziroma so pravila ponekod uporabili nepravilno. V Franciji so se organi prvotno odločili uporabiti klavzulo o nepričakovanem dobičku, vendar tega v praksi niso mogli izvesti (glej okvir 2)⁴⁴.

Nova pravila naj bi izboljšala usmerjanje podpore, vendar so bila le delno uspešna

Z novimi pravili so bile uvedene zahteve za posebna preverjanja nekaterih kategorij prosilcev za pomoč …

Namen reforme SKP iz leta 2013 je bil bolje ciljno usmeriti neposredno podporo EU na dejanske kmete, z njo pa je bil uveden tudi pojem aktivnega kmeta.⁴⁶ S tem pojmom so bile določene obvezne dodatne zahteve za upravičenost za dve kategoriji prosilcev za pomoč: osebe, ki večinoma obdelujejo zemljišča, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo,⁴⁷ in osebe s poslovnimi dejavnostmi, opredeljenimi na negativnem seznamu. Slednje so bile lahko znova sprejete, če so lahko dokazale, da njihove kmetijske dejavnosti „niso bile nepomembne”.

Nova pravila so državam članicam omogočila, da prosilce za letna neposredna plačila do 5 000 EUR izvzamejo iz vseh preverjanj ali določijo lastna drugačna merila, glede na katera so lahko prosilci znova sprejeti in lahko koristijo neposredno podporo EU. Enajst od 18 držav članic je uporabilo zgornji prag 5 000 EUR na celotnem svojem ozemlju ali njegovem delu.⁴⁸ Države članice so se lahko odločile še, da ne plačajo podpore osebam, katerih kmetijske dejavnosti so pomenile le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavni poslovni namen ni bil kmetijska dejavnost.

Ker shema osnovnega plačila ni vezana na kmetijsko proizvodnjo, ni bilo mogoče zahtevati, da kmetje zaslužijo dohodke s kmetovanjem, da bi bili upravičeni do podpore. Upravičenci so načeloma lahko oddali vse kmetijske dejavnosti na svojih zemljiščih v podizvajanje tretjim stranem, ne da bi izgubili status aktivnega kmeta. Vendar morajo imeti kmetje pristojnost odločanja, upravičeni morajo biti do ugodnosti in nositi morajo finančna tveganja v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi na prijavljenih zemljiščih.

… in nekatere države članice so dosegle dobre rezultate …

Sodišče je ugotovilo, da sta glede na upravne podatke, kot so trgovinski ali davčni registri, Španija in Italija dosegli dobre rezultate pri identifikaciji prosilcev brez kmetijskih dejavnosti ali z le zanemarljivimi kmetijskimi dejavnostmi.⁴⁹ Nizozemska je Sodišče obvestila, da so nacionalni organi izključili približno 4 % prosilcev, ker njihova glavna poslovna dejavnost ali poslovni namen ni bil kmetijska dejavnost in torej niso mogli biti vključeni v uradni poslovni register.

Sicer so na splošno države članice zahtevale, da prosilci navedejo, ali so opravljali dejavnosti z negativnega seznama, vendar so vse obiskane države članice imele težave z ustrezno identifikacijo prosilcev, katerih status aktivnega kmeta so morale preveriti, in to ker obrazec vloge ni bil dovolj jasen ali ker v nekaterih primerih niso dovolj preiskale primerov morebitnega izogibanja.

… vendar je bilo izvajanje samo delno uspešno in je pomenilo precejšnje upravno breme …

Število prosilcev, katerih pomembnost kmetijskih dejavnosti je bilo treba preveriti, je bilo odvisno od odločitve držav članic in se je lahko precej razlikovalo. V nekaterih primerih je bila večina prosilcev v državi članici ali regiji pod veljavnimi pragi in v večini primerov se države članice niso odločile razširiti negativnega seznama. Prosilci na negativnem seznamu in nad pragom so lahko zagotovili dokaze, da i) njihova neposredna plačila pomenijo vsaj 5 % njihovih nekmetijskih dohodkov v zadnjem davčnem letu, ii) je njihov glavni poslovni namen kmetijstvo ali iii) njihove kmetijske dejavnosti niso zanemarljive. Pri zadnji možnosti so imele države članice znova veliko manevrskega prostora pri določanju meril. Nekatere države članice so uporabile merila, kot je delež nekmetijskih dohodkov v skupnih dohodkih, Nemčija in Združeno kraljestvo (z izjemo Škotske) pa sta kot aktivne kmete sprejela tudi prosilce, ki so navedli, da opravljajo dejavnosti z negativnega seznama, če je njihovo upravičeno število hektarjev presegalo velikost, ki je bila blizu nacionalnemu ali regionalnemu povprečju. Zaradi tega so lahko bili izključeni prosilci z dejavnostmi z negativnega seznama, katerih velikost zemljišča je bila pod pragom, prosilci z več hektarji, ki so presegli prag, pa so lahko bili sprejeti, ne glede na to, ali so bile njihove dejavnosti zanemarljive ali ne.

V večni obiskanih držav članic so organi izključili le malo oseb, ker je večina oseb, ki so spadale na področje uporabe negativnega seznama, izpolnjevala eno od možnosti za ponovni sprejem. Na primer v Nemčiji so organi najprej opravili podrobno preverjanje približno 1 000 prosilcev, ki so prijavili dejavnosti z negativnega seznama. To je pomenilo precejšnje upravno breme, vendar je bil dostop do sheme osnovnega plačila zaradi preverjanja onemogočen samo 26 prosilcem.

… ter je lahko povzročilo različno obravnavo podobnih prosilcev

Zaradi meril, ki so jih sprejele države članice, so bili lahko prosilci v podobnih položajih obravnavani različno, saj so nacionalni organi različno razlagali zakonodajo EU ali niso razširili negativnega seznama na subjekte, ki običajno upravljajo zemljišča in katerih kmetijske dejavnosti so bile zanemarljive ali katerih glavni poslovni namen ni bila kmetijska dejavnost (glej okvir 3).

Od leta 2018 se lahko države članice odločijo, ali bodo poenostavile merila ali prenehale uporabljati negativni seznam

Komisija je v okviru revizije finančnih pravil, ki veljajo za splošni proračun EU, predlagala, da se državam članicam prepusti več presoje pri uporabi opredelitve aktivnega kmeta, tako da bi sistem precej razbremenile, bodisi z zmanjšanjem števila meril, ki so na voljo prosilcem za dokazovanje statusa aktivnega kmeta, bodisi s prenehanjem uporabe določb.⁵⁰ Ta predlog je utemeljila s pomisleki, da so težave in upravni stroški izvajanja klavzule o aktivnem kmetu večji od koristi izključitve precej majhnega števila neaktivnih upravičencev v okviru shem neposrednih podpor. Oktobra 2017 sta se Svet in Parlament strinjala, da se lahko države članice od leta 2018 odločijo, ali bodo zmanjšale število meril, s katerimi lahko prosilci dokažejo svoj status aktivnega kmeta, kar bi dalo prosilcem manj možnosti za ponovno sprejetje, ali prenehale uporabljati negativni seznam⁵¹.

Z novimi pravili so bile razširjene kategorije zemljišč, za katere se lahko plača podpora …

Kmetje so lahko prejeli pravice sheme osnovnega plačila in plačilo v okviru sheme osnovnega plačila ter druge neposredne podpore na površino, če so imeli na voljo upravičeno kmetijsko zemljišče. Države članice so lahko razširile upravičenost tudi na trajno travinje, pri katerem niso prevladovale trave in druge zelene krmne rastline. V praksi je to zadevalo resavja ali gozdne površine v regijah, kjer je bila raba takšnih zemljišč del uveljavljenih lokalnih praks.⁵² V okviru prejšnje sheme enotnega plačila upravičenost teh zemljišč do podpore ni bila dovolj jasna.⁵³

… državam članicam pa je bilo omogočeno, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganja špekulativnih zahtevkov …

Sodišče je v preteklosti ugotovilo, da so lahko vlagatelji v okviru sheme enotnega plačila pridobili plačilne pravice z visoko vrednostjo in jih prijavili skupaj z zemljišči z nizko vrednostjo, za katera je bilo potrebno le minimalno vzdrževanje ali to sploh ni bilo potrebno.⁵⁴ Tako se je dohodkovna podpora EU plačevala osebam, ki niso opravljale kmetijske dejavnosti. Sodišče je ugotovilo, da so nekatere države članice v okviru sheme osnovnega plačila sprejele ukrepe, ki so delno popravili te razmere ali katerih namen je bil zmanjšati tveganje špekulativnih zahtevkov (glej okvir 4).

… vendar so zaradi njih nastale tudi resne težave pri izvajanju

V skladu z zakonodajo EU je zemljišče na splošno upravičeno samo, če ga kmet uporablja za kmetijsko dejavnost.⁵⁵ S tem se pomaga preprečiti opuščanje zemljišč in slabšanje habitatov. Sodišče je ugotovilo, da je večina držav članic opredelila minimalno redno letno aktivnost, kot je paša ali košnja, ki je bila primerna za ohranjanje kmetijskega potenciala zemljišča ali preprečevanje slabšanja habitatov. Države članice so lahko tudi določile značilnosti kmetijske površine, glede na katere se je štelo, da se zemljišče uporablja za kmetijsko dejavnost, če so bile te značilnosti izpolnjene.⁵⁶ V državah članicah, ki so izbrale to možnost, se je opredelitev posebnih značilnosti izkazala za težavno: Francija in Združeno kraljestvo (Anglija) sta na primer opredelila splošne značilnosti, kot so: „ni pokrito z gostim grmičevjem” (Anglija) ali „ne prevladuje neželen plevel” (Francija). Kmetje zato morda niso bili prepričani o upravičenosti svojih zemljišč, pravice sheme osnovnega plačila pa so lahko bile dodeljene za zapuščene površine.

Poleg tega so lahko za površine v regijah s posebnimi podnebnimi razmerami ali slabo kakovostjo tal potrebne posebne redne aktivnosti za ohranjanje njihovega kmetijskega potenciala. Z novimi pravili je bilo določeno, da so takšne površine, „ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo” upravičene samo, če so kmetje na njih izvajali neko minimalno aktivnost⁵⁷.

Države članice so lahko same odločile, ali bodo imele „površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo”. Na primer Francija in Italija sta opredelili površine v gorskih regijah nad določeno nadmorsko višino, na katerih sta zahtevali redno pašo ali košnjo kot minimalno kmetijsko aktivnost. Vendar so organi v Združenem kraljestvu (na Škotskem) menili, da v skladu z veljavno zakonodajo EU ni potrebno, da je takšna minimalna dejavnost nujno kmetijska dejavnost ali dejavnost, povezana z upravljanjem zemljišča (glej okvir 5).

Okvir 5

Minimalne aktivnosti na zemljiščih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo

Združeno kraljestvo (Škotska) je opredelilo slabo trajno travinje (ekstenzivni pašniki) kot „zemljišče, ki se naravno vzdržuje v stanju, primernem za pašo ali pridelavo”. Te površine so bile upravičene samo, če so jih kmetje uporabljali za kmetijsko proizvodnjo ali če so vsako koledarsko leto izvedli okoljsko oceno zemljišča. To je vključevalo zemljevid in opis okolja kmetije, raziskave gojenih ptic, sesalcev, metuljev in zdravja rastlin in spremljanje habitatov. Leta 2015 so bile takšne ocene na voljo za približno 190 000 ha.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

Ocene so povzročile velike stroške za upravičence, a so zagotovile dragocene okoljske podatke. Vendar je bila njihova povezava s ciljem dohodkovne podpore za kmete šibka.

Nova pravila so državam članicam omogočila še, da dodelijo pravice sheme osnovnega plačila za kmetijske površine, na katerih ne prevladujejo trava ali druge zelene krmne rastline. To so lahko gozdnati pašniki ali pašno resavje, če kmetje tradicionalno uporabljajo ta zemljišča za pašo. Običajno je paša edina aktivnost, s katero se takšno zemljišče lahko vzdržuje v dobrem stanju, ki ga ločuje od nekmetijskih zemljišč in preprečuje škodo na zemljišču ali opustitev zemljišča⁵⁸. Vendar podpora, ki bi bila pogojena s posedovanjem živali, ne bi bila v skladu z nevezano naravo sheme osnovnega plačila. Zato so imele države članice težave pri določitvi pravil, s katerimi bi bilo zagotovljeno ustrezno vzdrževanje zemljišča.

Reforma SKP iz leta 2013 je pomenila premik k enotnejši razdelitvi podpore na hektar, še vedno pa je težko določiti učinkovitost podpore v okviru sheme osnovnega plačila za dohodke kmetov

Reforma skupne kmetijske politike iz leta 2013 je bila zasnovana kot premik k enotnejši podpori na hektar …

V okviru reforme SKP iz leta 2003 so kmetje prejemali dohodkovno podporo predvsem na podlagi svoje neposredne podpore v letih 2000 do 2002. Čeprav je reforma SKP iz leta 2003 državam členicam že omogočila, da zmanjšajo te zgodovinske elemente v vrednostih pravic sheme enotnega plačila ali jih približajo enotnim zneskom na hektar, se je za to odločilo malo držav članic.⁵⁹

Reforma SKP iz leta 2013 je pomenila premik k enotnejšim ravnem podpore na hektar. V skladu z reformo bi morale praviloma imeti vse plačilne pravice, aktivirane v državi članici ali določeni regiji v letu 2019, enotno vrednost na enoto⁶⁰. Državam članicam je bilo dovoljeno odstopanje in lahko so upoštevale zgodovinske dejavnike pri izračunu vrednosti plačilnih pravic, ki naj bi jih kmetje imeli leta 2019, da bi preprečile negativne finančne posledice zanje. Šest od 18 držav članic, ki uporabljajo shemo, bo do leta 2019 v svojih regijah plačevalo enotno vrednost na hektar, sedma pa do leta 2020 (glej sliko 7)⁶¹.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

… vendar je večina držav članic izbrala možnost delne konvergence …

Prehod na model sheme osnovnega plačila s pavšalnimi zneski bi lahko povzročil precejšno prerazporeditev podpore med kmeti in kmetijskimi sektorji in torej močno vplival na dohodkovni položaj posameznih kmetov.

Glede na to se je enajst držav članic odločilo za model delne konvergence. Ta model zagotavlja, da bo vrednost enot vseh pravic do leta 2019 vsaj 60 % nacionalnega ali regionalnega povprečja. (Celinska) Francija je izbrala ambicioznejši model, v skladu s katerim bodo kmetje do leta 2019 upravičeni do 70 % povprečne nacionalne vrednosti enote na hektar, da bi olajšala poznejšo prilagoditev na enotno podporo na hektar. Večina od teh enajstih držav članic se je odločila omejiti zmanjšanje vrednosti pravic kmetov, ki so bili nad povprečjem za leto 2019, na največ 30 %, kot to dovoljuje zakonodaja EU.

Sodišče je ugotovilo, da so poleg izbire modela sheme osnovnega plačila na raven prerazporeditve precej vplivala tudi merila za regionalno dodelitev razpoložljivih proračunskih zgornjih mej in kmetje so lahko ohranili posebej visoke ravni podpore, ki so izhajale iz pretekle proizvodnje (glej okvir 6).

Zaradi določitve nacionalnih zgornjih mej na podlagi zgodovinskih ravni podpore in različnih odločitev držav članic glede dodelitve nacionalne zgornje meje za neposredna plačila za razpoložljive sheme se povprečne ravni podpore v okviru sheme osnovnega plačila precej razlikujejo (glej tabelo 1).

Vir: Evropsko računsko sodišče.

Prav tako obstaja tudi tveganje, da bi zelo različne ravni podpore pri kmetih v primerljivih položajih lahko negativno vplivale na konkurenčne pogoje in motile enotnost SKP.

… in še vedno je težko ugotoviti učinkovitost podpore v okviru sheme osnovnega plačila za dohodke kmetov

Reforma SKP iz leta 2013 zagotavlja, da bodo do leta 2019 kmetje prejemali minimalno podporo na hektar. Pri standardnem znesku podpore na hektar v skladu z opredelitvijo niso upoštevane specifične razmere na posameznih kmetijah, kot so strošek kmetovanja, ustvarjen prihodek, dobičkonosnost kmetije ali potreba po dohodkovni podpori EU. Ker se skupna podpora plača kmetijskemu gospodarstvu sorazmerno glede na število obdelanih hektarjev, imajo velike kmetije, ki lahko uresničujejo ekonomijo obsega, od sheme osnovnega plačila večjo korist kot manjše.⁶³ Nekatere velike ekstenzivne kmetije ali upravitelji zemljišč, ki so zgodovinsko prejemali nizko raven podpore, bi lahko dobili precej višjo dohodkovno podporo EU, ne da bi to bilo povezano s spremembo njihovega načina kmetovanja, njihovih stroškov ali spremembo na trgu (glej okvir 7).

Sodišče še ni moglo oceniti vseh učinkov reforme SKP iz leta 2013 na dohodke kmetov in sposobnost preživetja njihovih kmetij. Vendar je že v prejšnjih poročilih ugotovilo, da je sistem, ki je izključno povezan s površino, povzročil povečanje tržne cene kmetijskih zemljišč in najema zemljišč ter pojavljanje novih kategorij prosilcev za pomoč.⁶⁵ Komisija pričakuje, da bo zaradi zasnove sheme osnovnega plačila in drugih plačil podpore na površino reforma SKP iz leta 2013 povezana z dodatnim povečanjem kapitalizacije nevezane podpore v vrednosti zemljišč.⁶⁶ Z drugimi besedami, velik delež podpore v okviru sheme osnovnega plačila koristi lastnikom kmetijskih zemljišč.

Podpora v okviru sheme osnovnega plačila je bistven vir dohodkov za številne kmete, vendar ima shema inherentne omejitve. Plača se, ne glede na to, ali so kmetovi dohodki visoki ali nizki oziroma ali kmet javno podporo potrebuje ali ne, in ne glede na vrsto rabe zemljišča in povezane stroške. Premalo je znanega o dohodkih kmetov, ki niso povezani s kmetijo, da bi bilo mogoče oceniti, ali je zagotovljena podpora primerna.⁶⁷ Le nekaj držav članic se je odločilo dodeliti pravice sheme osnovnega plačila na podlagi agronomskih ali družbenoekonomskih značilnosti regij in tako uvesti ustrezno različno podporo v teh regijah⁶⁸ ali izključiti območja iz dodelitve, če so menile, da kmetje na splošno niso posebej potrebovali podpore v okviru sheme osnovnega plačila⁶⁹.

Cilj Pogodbe, da se zagotovi primeren življenjski standard kmetov, in splošni cilj SKP glede trajnostne proizvodnje hrane, ki je neposredno povezan s shemo osnovnega plačila, nista bila jasno opredeljena in pretvorjena v merljive cilje, poleg tega ni izhodišča, s katerim bi se lahko primerjali uspešnost in učinkovitost podpore pri izboljšanju dohodkov kmetov. Ob tem ni znano, kakšna razdelitev podpore med populacijo kmetov je najbolj učinkovita in uspešna za zagotavljanje trajnostne proizvodnje hrane v celotni EU ter primernega standarda življenja kmetov. Zato je še vedno težko oceniti smotrnost podpore v okviru sheme osnovnega plačila za doseganje njenega glavnega cilja in ali bi ga lahko dosegli z drugačno razdelitvijo podpore, ki bi vključevala manjše proračunske stroške.⁷⁰

Sklepi in priporočila

Glavno revizijsko vprašanje v tem poročilu je bilo, ali so Komisija in države članice usmerile shemo osnovnega plačila na pravo pot. Sodišče je ugotovilo, da je shema operativno na pravi poti, vendar je njen vpliv na poenostavitev, ciljno usmerjanje in konvergenco ravni pomoči okrnjen.

Za uvedbo sheme osnovnega plačila je bilo potrebnih veliko prizadevanj nacionalnih organov, saj so morali določiti in dodeliti pravice sheme osnovnega plačila približno štirim milijonom kmetov. Na splošno so države članice uspešno reševale te izzive. Tveganja nepravilnih izračunov so precej ublažile in plačila podpore niso vsebovala pomembne stopnje napak. Vendar so bile leta 2017 vrednosti pravic sheme osnovnega plačila v številnih državah članicah izračunane samo začasno ali na podlagi ocen ali pa so nanje vplivale napake pri izračunu,nekatere obiskane plačilne agencije pa so se spopadale s posebnimi težavami pri ključnih kontrolah in identifikaciji upravičenih površin (odstavki 26 do 33).

Priporočilo 1

Komisija bi morala zagotoviti, da države članice ustrezno izvajajo ključne kontrole in popravijo pravice sheme osnovnega plačila, na vrednosti katerih sta pomembno vplivala neuporaba ustreznih pravil ali pomanjkanje posodobljenih informacij o rabi zemljišč.

Ciljni rok za izvedbo: 2018.

Na splošno je Komisija dobro nadzorovala izvajanje sheme osnovnega plačila, vendar ni mogla vedno zagotoviti doslednega razlaganja kompleksnih pravil za izračun. Poleg tega nekatere države članice niso ustrezno predložile ključnih informacij, zaradi česar je Komisija težko spremljala shemo (odstavka 34 in 35).

Na splošno so bili rezultati lastnih revizij Komisije dobri, vendar bi lahko od certifikacijskih organov zahtevala več pri njihovih preverjanjih ključnih kontrol za dodeljevanje pravic sheme osnovnega plačila in pravilnosti letnih izračunov pravic sheme osnovnega plačila (odstavki 36 do 41).

Priporočilo 2

Komisija bi morala:

1. pregledati in preučiti uspešnost svojih sistemov za razširjanje informacij med državami članicami, da bi izboljšala njihovo dosledno razlaganje in uporabo pravnega okvira sheme osnovnega plačila;
2. oceniti možnosti za prihodnjo zakonodajo, na podlagi katere bi lahko uveljavljala predložitev ključnih informacij o izvajanju shem neposredne podpore;
3. pojasniti svojo vlogo in vlogo certifikacijskih organov pri preverjanju, ali so na voljo učinkovite ključne kontrole za shemo osnovnega plačila, in preverjanju centralnega izračuna pravic sheme osnovnega plačila.

Ciljni rok za izvedbo: 2018.

Kompleksna pravila za izračun plačilnih pravic sheme osnovnega plačila in številne možnosti ter izjeme, ki so jih izbrale nekatere države članice v zvezi z upravičenostjo zemljišč in zasnovo regij, so povečali breme za nacionalne uprave. To ni prispevalo k doseganju splošnega cilja poenostavitve (odstavki 42 do 46).

Če države članice niso uporabile možnosti, predvidene v zakonodaji EU, so lahko kmetje, ki so med letoma 2014 in 2015 precej zmanjšali obdelane površine, dosegli nepričakovane dobičke (odstavka 47 in 48).

Namen novih pravil je bilo boljše usmerjanje podpore v okviru sheme osnovnega plačila in drugih neposrednih plačil na aktivne kmete. Nekatere države članice so dosegle dobre rezultate, vendar je bilo izvajanje pravil o aktivnem kmetu le delno učinkovito, povzročilo je precejšnje upravno breme in zaradi njega so lahko bili podobni prosilci obravnavni različno, ni pa doseglo pričakovanih rezultatov. Zato sta se Svet in Parlament strinjala, da se lahko države članice od leta 2018 odločijo, ali bodo znižale merila, s katerimi lahko prosilci dokažejo svoj status aktivnega kmeta, ali prenehale uporabljati negativni seznam (odstavki 49 do 57).

Reforma SKP iz leta 2013 je razširila kategorije zemljišč, za katera se lahko plača podpora, državam članicam pa omogočila sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja špekulativnih zahtevkov. Vendar so prizadevanja za boljše ciljno usmerjanje podpore na kmetijska zemljišča ustvarila resne težave z izvajanjem (odstavki 58 do 63).

Reforma SKP iz leta 2013 je pomenila premik k enotnejšim ravnem podpore na hektar. V skladu z reformo bi morale praviloma imeti vse plačilne pravice, aktivirane v državi članici ali določeni regiji v letu 2019, enotno vrednost na enoto. Državam članicam je bilo z možnostjo delne konvergence dovoljeno odstopanje, in sicer so lahko pri izračunu vrednosti plačilnih pravic, ki naj bi jih kmetje imeli leta 2019, upoštevale zgodovinske dejavnike. Šest od 18 držav članic, ki uporabljajo shemo, bo za celotno svoje ozemlje ali njegovo večino do leta 2019⁷¹plačevalo enotno vrednost na hektar, sedma pa do leta 2020. Preostalih enajst držav članic se je odločilo za delno konvergenco. Izbire držav članic so pomembno vplivale na stopnjo prerazporeditve podpore in kmetje so lahko v nekaterih primerih zamrznili posebej visoke ravni podpore, ki so izhajale iz prejšnjih ravni subvencij (odstavki 64 do 69).

Dodeljene pravice sheme osnovnega plačila v letu 2015 so bile na splošno sorazmerne z obdelano površino v navedenem letu. Konvergenca k enotnejšim zneskom na hektar je precej vplivala na razdelitev podpore med kmeti. Ker je shema močno povezana s površino, imajo velike kmetije od nje večjo korist. Zaradi zasnove sheme osnovnega plačila in drugih plačil podpore, povezanih s površino, Komisija pričakuje, da bo reforma SKP iz leta 2013 povezana s še dodatno kapitalizacijo nevezane podpore v vrednostih zemljišč, kar koristi lastnikom kmetijskih zemljišč (odstavka 70 in 71).

Podpora v okviru sheme osnovnega plačila je bistven vir dohodkov za številne kmete, vendar ima inherentne omejitve. Ne upošteva tržnih razmer, rabe kmetijskih zemljišč ali posameznih okoliščin kmetijskega gospodarstva in ne temelji na analizi skupnega dohodkovnega položaja kmetov (odstavek 72).

Cilj Pogodbe, da se zagotovi primeren življenjski standard kmetov, in splošni cilj SKP glede trajnostne proizvodnje hrane in dohodkov kmetov še nista bila pretvorjena v merljive cilje, poleg tega ni izhodišča, s katerim bi se doseženi rezultati lahko primerjali. Zato bo v prihodnjem scenariju zmanjšanih proračunov težko izmeriti smotrnost podpore in določiti, ali bi lahko bili cilji doseženi z drugačno razdelitvijo podpore in z manjšimi proračunskimi stroški (odstavek 73).

Priporočilo 3

Komisija bi morala, preden poda predlog za prihodnjo zasnovo SKP, preučiti dohodkovni položaj vseh skupin kmetov in analizirati njihovo potrebo po dohodkovni podpori ob upoštevanju trenutnih razdelitev podpore EU in nacionalne podpore, kmetijskega potenciala zemljišč, razlik med površinami, ki so predvsem namenjene kmetijski proizvodnji ali vzdrževanju, stroškov in trajnosti kmetijstva, prihodkov iz proizvodnje hrane in druge kmetijske proizvodnje ter nekmetijskih virov, dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in konkurenčnost kmetij, ter vrednosti javnih dobrin, ki jih kmetje zagotavljajo.

Komisija bi morala od začetka povezati predlagane ukrepe z ustreznimi operativnimi cilji in izhodišči, s katerimi se bo lahko primerjala smotrnost podpore.

Ciljni rok za izvedbo: 2019.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Phil WYNN OWEN, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 7. februarja 2018.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik

Kratice in okrajšave

EU: Evropska unija

GD: generalni direktorat

ha: hektar

IAKS: Integrirani administrativni in kontrolni sistem

LPIS: Identifikacijski sistem za zemljišča

PDEU: Pogodba o delovanju Evropske unije

SKP: skupna kmetijska politika

STO: Svetovna trgovinska organizacija

Glosar

Aktivni kmet: to je kmet, ki opravlja minimalno aktivnost na zemljiščih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ali čigar kmetijske dejavnosti niso obrobne. Države članice imajo precej manevrskega prostora pri opredelitvi podrobnih meril. Prosilci morajo biti zmožni dokazati, da so pristojni za odločanje, da jim pripadajo ugodnosti in da nosijo finančna tveganja, in sicer v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi na vsakem zemljišču, za katero so zaprosili za plačilno pravico.

Ekonomije obsega: zmožnost kmeta, da zmanjša povprečne stroške proizvodnje s povečanjem obdelane površine.

Kmet: fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerega kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju EU in ki opravlja kmetijsko dejavnost.

Kmetijska dejavnost: (i) proizvodnja, vzreja ali gojenje kmetijskih proizvodov in kmetijska reja živali, (ii) vzdrževanje kmetijskega zemljišča v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ali (iii) izvajanje minimalne dejavnosti, kot jo opredelijo države članice, na kmetijskih zemljiščih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.

Kmetijsko gospodarstvo: vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in ki jih upravlja kmet ter so na ozemlju iste države članice.

Konvergenca: proces prilagajanja plačilnih pravic bolj enakopravnim vrednostim na hektar. Do leta 2019 bodo plačilne pravice prilagojene nacionalni ali regionalni povprečni vrednosti (notranja konvergenca). Hkrati bodo prilagojene plačilne pravice sheme osnovnega plačila, in to zaradi odločitve EU, da je treba pravičneje porazdeliti neposredno podporo med državami članicami (zunanja konvergenca).

Nacionalna rezerva: vsaka država članica ima nacionalno rezervo za namene dodelitve plačilnih pravic predvsem novim kmetom ali kmetom v posebnih položajih. Nacionalna rezerva obsega razliko med posameznimi nacionalnimi zgornjimi mejami sheme enotnega plačila in skupno vrednostjo vseh dodeljenih plačilnih pravic.

Negativni seznam: seznam podjetij ali dejavnosti, kot so letališča, vodovodi, nepremičninske agencije ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ki se ne štejejo za aktivne kmete, razen če lahko dokažejo, da njihove kmetijske dejavnosti niso obrobne.

Neposredna plačila: podporne sheme za kmete, ki se izplačujejo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki se navadno imenuje „prvi steber” SKP. Njihov namen je predvsem zagotoviti dohodkovno podporo za kmete, vendar bi morale prispevati tudi k doseganju drugih ciljev, povezanih z rabo zemljišč, kot so varstvo tal, izboljšanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Za vsako državo članico je določena nacionalna proračunska meja.

Nepričakovani dobički: dobički, ki se pojavijo nepričakovano, na primer zaradi sprememb zakonodaje.

Nevezana podpora: podpora, ki ni vezana na proizvodnjo nekega kmetijskega proizvoda.

Plačilna agencija: organ države članice, ki je odgovoren za upravljanje plačil kmetijske podpore.

Plačilna pravica (pravica sheme osnovnega plačila): prenosljiva pravica, na podlagi katere je aktivni kmet upravičen do določenega zneska podpore, ki je dodeljena za prijavljeni hektar upravičenega kmetijskega zemljišča.

Plačilo za zeleno komponento: plačilo na površino za prakse, ki koristijo okolju in podnebju.

Reforma SKP iz leta 1992: prva velika reforma SKP („MacSharryjeva reforma”), ki je vključevala znižanje intervencijskih cen v sektorjih poljščin in govejega mesa. Kot nadomestilo za pričakovane izgube dohodka so bila z reformo uvedena neposredna plačila proizvajalcem poljščin in plačila za zemljišča, umaknjena iz proizvodnje (v prahi).

Reforma SKP iz leta 2003: s to reformo sta bila uvedena ločevanje neposrednih plačil od kmetijske proizvodnje, da bi se okrepila tržna usmerjenost kmetov, in pogojenost plačil z izpolnjevanjem osnovnih standardov v zvezi z vzdrževanjem zemljišč, okoljem, varnostjo hrane, zdravjem rastlin in živali ter dobrim počutjem živali (navzkrižna skladnost).

Reforma SKP iz leta 2013: v tej reformi so bili poudarjeni trije cilji politike (trajnostna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj), med katerimi prvi izrecno navaja kmetijske dohodke. Z njo se je nadaljeval sistem neposrednih plačil, nevezanih na proizvodnjo, ki je bil uveden z reformo SKP iz leta 2003.

Shema enotnega plačila: shema dohodkovne podpore za kmete, ki ni vezana na proizvodnjo in je bila uvedena z reformo SKP iz leta 2003. Da bi prejeli neposredna plačila, morajo kmetje imeti plačilne pravice in jih aktivirati skupaj z upravičenim kmetijskim zemljiščem.

Shema osnovnega plačila: shema osnovne dohodkovne podpore za kmete na podlagi plačilnih pravic. Da bi prejeli neposredna plačila, morajo kmetje aktivirati svoje plačilne pravice skupaj z upravičenimi kmetijskimi zemljišči. Podpora ni odvisna od kmetijske proizvodnje in dohodkov (ni vezana nanjo).

Skupna kmetijska politika (SKP): evropska politika, katere cilji so trajnostna proizvodnja hrane, stabilizacija kmetijskih trgov, dohodki kmetov, zagotavljanje redne preskrbe s hrano, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj na podeželju.

Sporazum STO o kmetijstvu: rezultat pogajanj urugvajskega kroga v obdobju 1986–1994, pri čemer so se države članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) dogovorile o izboljšanju dostopa do trgov in zmanjšanju kmetijskih subvencij, ki izkrivljajo trgovino.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti za posamezna proračunska področja ali upravljavske teme. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča João Figueiredo. Vodja naloge je bil Sven Kölling. Člani revizijske ekipe so bili Blanka Happach in Jan Huth, namestnika vodje naloge, Felipe Andres Miguelez, Ingrid Ciabatti, Michail Konstantopoulos in Anžela Poliulianaitė.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel.: +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

© Evropska unija, 2018.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://publications.europa.eu/sl/web/general-publications/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (http://europa.eu/contact).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.