Poročila o posameznih državah

1. Izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike

Delež študentov, vpisanih v študijske programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na terciarni ravni, je med najvišjimi v EU, vendar še vedno ne zadostuje za izpolnjevanje potreb trga dela. Medtem ko se je skupno število študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje, med letoma 2015 in 2023 nekoliko zmanjšalo, se je delež študentov, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, v istem obdobju nekoliko povečal (za 0,4 odstotne točke). Leta 2023 je znašal 29,7 %, kar je nad povprečjem EU (26,9 %), vendar še vedno pod predlaganim ciljem na ravni EU (32 %). Inženirstvo, proizvodnja in gradbeništvo (17 %) so ostali najpogostejša izbira med študenti, sledili so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT, 6,5 %) ter naravoslovje, matematika in statistika (6,2 %). Delež dijakov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, je leta 2023 znašal 42,1 %, kar je precej nad povprečjem EU (36,3 %) in blizu predlaganemu cilju za leto 2030 (45 %). Medtem ko je delež diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (raven ISCED 5–8) v EU med letoma 2015 in 2023 v povprečju stagniral, se je v Sloveniji povečal (za 4,2 odstotne točke) s 25,7 % v letu 2015 na 29,9 % v letu 2023, kar je precej nad povprečjem EU, ki je v letu 2023 znašalo 25 % (slika 1). Diplomanti terciarnega izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike imajo zelo dobre zaposlitvene možnosti, saj je njihova stopnja delovne aktivnosti (96,5 %) višja od stopnje delovne aktivnosti vseh diplomantov (88 %) ter med najvišjimi v EU (89,6 %) v letu 2024. Vendar število strokovnjakov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ne zadostuje za izpolnjevanje potreb trga dela, pomanjkanje digitalnih strokovnjakov in inženirjev pa je še posebej izrazito. Poleg tega vse večje pomanjkanje učiteljev na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v osnovnih šolah predstavlja dodatno tveganje za nabor talentov na tem področju.

S povečanjem vpisa v doktorske študijske programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bi se izboljšala ponudba naprednih spretnosti ter okrepil inovacijski potencial. Delež študentov, vpisanih v doktorske študijske programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, izražen kot delež vseh vpisanih na ravni ISCED 5–8, se je med letoma 2017 in 2022 nekoliko povečal (za 0,3 odstotne točke) in v letu 2022 znašal 1,5 %, kar je nekoliko nad povprečjem EU (1,4 %). Delež študentov doktorskega študija na področju IKT (4,1 % vseh doktoratov v letu 2023) je približno enak povprečju EU (3,8 % v letu 2023), vendar še vedno pod predlaganim ciljem na ravni EU (5 %). Ta delež se je od leta 2015 nekoliko povečal (za 1,2 odstotne točke), kar kaže pozitiven trend.

Razmeroma velik delež žensk je vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vendar so še vedno premalo zastopane na področjih inženirstva in IKT. V letu 2024 so ženske predstavljale približno tretjino (31,6 %) študentov, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na terciarni ravni, kar je zelo blizu povprečja EU (32,2 %), vendar pod predlaganim ciljem na ravni EU (40 %). Tako kot v številnih drugih državah so na nekaterih študijskih področjih ženske bolje zastopane kot moški (na primer v letu 2023 so ženske predstavljale 57,7 % študentov naravoslovja, matematike in statistike), medtem ko so na drugih področjih, kot so inženirstvo, proizvodnja in gradbeništvo (26,7 %) ter IKT (le 19,5 %), premalo zastopane. Med dijaki v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, vpisanimi v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, je bilo manj kot ena šestina žensk (13,6 %), kar je precej pod predlaganim ciljem na ravni EU do leta 2030 (najmanj 25 %), vendar blizu povprečja EU (15,4 %). Tudi med študenti doktorskega študija na področju IKT je bilo leta 2023 26,6 % žensk, kar je nekoliko nad povprečjem EU (24,3 %), vendar še vedno precej pod ciljem na ravni EU (33 %). Po podatkih nedavne nacionalne ocene vrzeli in potreb po spretnostih se podjetnice soočajo s težavami pri prilagajanju tehnološkemu napredku, saj imajo več težav kot njihovi moški kolegi pri zagotavljanju potrebnega financiranja, njihove priložnosti za mreženje pa so bolj omejene (Gospodarska zbornica, Slovenija, 2024). To omejuje njihovo zmožnost izmenjave znanj, virov in podpore ter kaže, da bi morale biti politike osredotočene ne le na povečanje udeležbe žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, temveč tudi na ustvarjanje bolj vključujočega podjetniškega ekosistema na trgu dela.

Čeprav Slovenija nima posebne nacionalne strategije za področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, uspešno izvaja različne pobude, ki podpirajo to področje. Dobra uravnoteženost spolov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je med drugim odvisna od zgodnjega spoznavanja otrok z znanostjo in tehnologijo ter odpravljanja spolnih stereotipov. Primera uspešnih praks, ki spodbujata zanimanje za inženirstvo, zlasti med ženskami, sta projekt Inženirke in inženirji bomo! in projekt Inženirka leta. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 izrecno spodbuja večjo vključenost deklet v področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vključno z računalništvom. Poleg tega se z nacionalno strategijo Digitalna Slovenija 2030 spodbujata digitalna pismenost in integracija IKT na vseh ravneh izobraževanja, izvajajo pa se tudi različni nacionalni in nadnacionalni projekti na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje). Naložbe v okviru kohezijske politike (4,7 milijona EUR) dopolnjujejo te strategije s financiranjem infrastrukture in opreme IKT za visokošolske ustanove in knjižnice, s čimer se podpira digitalizacija študijskega procesa ter razvoj okolij kombiniranega učenja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije podpira posodobitev visokošolskih strokovnih študijskih programov, vključno z izobraževanjem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, prek pilotnih projektov, ki jih podpira načrt za okrevanje in odpornost. Univerza na Primorskem je na primer vzpostavila center znanosti, v katerem javnosti predstavlja svoje raziskovalno delo in spodbuja sodelovanje z zasebnim sektorjem. Velik letni festival UNI.MINDS predstavlja najnovejše tehnologije in spodbuja partnerstva, tudi na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Iz ESRR se financirajo naložbe (163 milijonov EUR) v posodobitev visokošolske in raziskovalne infrastrukture, na primer v platformo Innovum Univerze v Mariboru, ter naložbe v vrhunske raziskovalne objekte in opremo, ki podpirajo razvoj na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter interdisciplinarnih inovacij.

2. Predšolska vzgoja in varstvo

Zmogljivosti predšolske vzgoje in varstva so v veliki mere usklajene s povpraševanjem. Slovenija vsakemu otroku zagotavlja mesto v predšolski vzgoji in varstvu od zelo zgodnje starosti (11 mesecev), pogosto takoj po koncu dopusta za nego in varstvo otroka. Tako je ena redkih držav EU brez primanjkljaja prostih mest v predšolski vzgoji in varstvu (EURYDICE, 2025). Podatki o prostih mestih se mesečno posodabljajo na spletišču Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. V Sloveniji je stopnja udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu za otroke, stare od treh let do šoloobvezne starosti leta 2023 znašala 93,2 %, kar je blizu povprečja EU (94,6 %). Udeležba otrok, mlajših od treh let, v formalnem otroškem varstvu je leta 2024 dosegla 57,8 %, kar je precej nad povprečjem EU (39,2 %) in nacionalnim barcelonskim ciljem (46 %). Slovenija je med državami EU tudi najuspešnejša glede tveganja revščine otrok, pri čemer je 9,2 % otrok, mlajših od šestih let, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti (v primerjavi s 23,5 % v EU-27). Poleg tega Slovenija odstopa od trendov v EU, saj zagotavlja enake plače za učitelje v predšolski vzgoji in osnovnošolskem izobraževanju, pri čemer se za učitelje v osnovnošolskem izobraževanju zahteva višja raven izobrazbe (raven ISCED 7) kot za učitelje v predšolski vzgoji (raven ISCED 6). Učitelji v predšolski vzgoji imajo enako zakonsko določeno začetno plačo kot učitelji v osnovnošolskem izobraževanju, da se nadomesti daljši neposredni stik z otroki v vrtcih (30 ur v primerjavi s 16,5–18,75 ure).

Posodobljen učni načrt za vrtce se začne izvajati v šolskem letu 2025/2026. Učni načrt prilagojenega programa za vrtce za otroke s posebnimi potrebami bo uveden v šolskem letu 2026/2027. Oba ukrepa sta del nedavne celovite reforme, ki se je začela leta 2022 z namenom izboljšanja zgodnjega učenja in spretnosti, zagotavljanja večje vključenosti staršev ter večje pozornosti raznolikosti potreb otrok (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2025). Poleg tega je vlada leta 2025 predlagala spremembo Zakona o vrtcih (ZVrt), katere namen je povečati vključenost otrok v predšolsko vzgojo, tudi romskih otrok. Sprememba bo uvedla tudi obveznost za otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo eno leto pred vstopom v šolo, da se udeležijo brezplačnih krajših programov na podlagi mnenja centra za socialno delo.

3. Šolsko izobraževanje ter osnovnE spretnosti

Upad osnovnih spretnosti lahko predstavlja tveganje za prihodnji razvoj človeškega kapitala. Med letoma 2018 in 2022 so se bralne in matematične kompetence 15-letnikov poslabšale. Socialno-ekonomski status vpliva na učne rezultate v Sloveniji, vendar v manjši meri kot v povprečju EU (PISA, 2022). Medtem ko je imelo 41 % učencev iz kvartila z najnižjimi dohodki slabše rezultate pri matematiki (povprečje EU 48 %), je bilo med učenci iz kvartila z najvišjimi dohodki takih le 9,9 %. Poduspešnost je bila pogostejša pri učencih z migrantskim ozadjem, saj je več kot polovica (51,2 %) učencev, rojenih v tujini, imela slabše rezultate pri matematiki. Delež 15-letnikov iz prikrajšanega socialno-ekonomskega okolja, ki so imeli dobre rezultate na katerem koli področju, je bil leta 2022 enak povprečju EU (16,3 %), vendar se je občutno zmanjšal glede na leto 2015 (23,7 %). Poleg tega so učenci pokazali šibkejše sposobnosti ustvarjalnega razmišljanja, saj je bila stopnja najvišje uspešnosti pri ustvarjalnem razmišljanju 16,3 %, medtem ko je povprečje EU-23 v letu 2022 znašalo 25,1 % (PISA, 2022). Posebno priporočilo Sveta za leto 2025 poziva k okrepitvi zagotavljanja in pridobivanja osnovnih spretnosti in spretnosti, pomembnih za zeleni in digitalni prehod, med učenci. Pozitivno je, da je delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, ostal stabilen (5 % v letu 2024), kar je precej pod povprečjem EU (9,3 %).

Državljansko znanje med učenci se je poslabšalo. Po podatkih Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS, 2022) je Slovenija pri državljanskem znanju dosegla 504 točke, kar je pod povprečjem sodelujočih držav članic EU (511 točk). Po izrazitem upadu dosežkov (za 14,5 odstotne točke) po letu 2016 je leta 2023 približno 60,5 % osmošolcev doseglo ustrezno raven državljanskega znanja, kar je nekoliko pod povprečjem EU (63,1 %). Le približno tretjina osmošolcev je navedla, da jih politična in socialna vprašanja precej ali zelo zanimajo (ICCS, 2023), medtem ko ima med osebami, starimi od 18 do 29 let, manj kot 20 % visoko ali zmerno stopnjo zaupanja v nacionalno vlado (OECD, 2024). Hkrati se učitelji v Sloveniji v povprečju počutijo bolj pripravljene za poučevanje državljanske vzgoje v primerjavi s povprečjem EU. Na primer, 62 % anketiranih učiteljev je navedlo, da so dobro pripravljeni na poučevanje državljanske vzgoje o enakih možnostih (kar je precej nad evropskim povprečjem iz raziskave ICCS, ki je leta 2022 znašalo 49 %).

Rezultati učencev na področju digitalne pismenosti so se poslabšali. Rezultati raziskave ICILS 2023 so pokazali upad digitalne pismenosti med osmošolci v letu 2023 v primerjavi z obdobjem pred 10 leti. Približno polovica učencev dosega nizko raven digitalne pismenosti (51 % v letu 2023 v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 43 %), kar pomeni, da je Slovenija zelo daleč od ciljne vrednosti 15 % do leta 2030. Tako kot v večini držav EU dekleta pri računalniški in informacijski pismenosti običajno dosegajo boljše rezultate kot fantje, pri čemer razlika med spoloma v korist deklet znaša več kot 10 točk. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je za naložbe v digitalno infrastrukturo in spretnosti namenjenih 71 milijonov EUR. Z namenom krepitve digitalnih spretnosti med učenci bo s šolskim letom 2028/2029 v sedmem razredu osnovne šole uveden nov obvezni predmet informatike in digitalne tehnologije. Poleg tega nacionalni program finančne pismenosti, sprejet leta 2025, predvideva celovito digitalno usposabljanje za učitelje.

Pripravlja se zakonodajna sprememba, namenjena obravnavi vse večje odsotnosti učencev od pouka. Centri za socialno delo bodo lahko primere odsotnosti od pouka obravnavali kot zanemarjanje otroka in sprejeli ustrezne ukrepe. S spremembo Zakona o osnovni šoli (Slovenija, 2024) bo s šolskim letom 2025/2026 uveden revidiran razširjeni program, katerega namen je zagotoviti kakovostne izobraževalne dejavnosti, tudi pred poukom in po njem. V skladu s spremembo Zakona o osnovni šoli, ki bo začela veljati septembra 2025, je uporaba pametnih telefonov v šolah dovoljena le, če so potrebni za izvedbo pouka ali iz zdravstvenih razlogov.

Izvajajo se ukrepi za odpravo pomanjkanja učiteljev. Posebno priporočilo Sveta za leto 2025 poziva k izboljšanju delovnih pogojev v sektorju vzgoje in izobraževanja. Nov Zakon o sistemu plač v javnem sektorju predvideva postopno zvišanje plač do leta 2028 za vse zaposlene v javnem sektorju, vključno z učitelji. Mesečna bruto plača učitelja je pred tem znašala 1 669 EUR, po reformi pa bo znašala 2 135 EUR (STA, 2024; Vlada RS, 2024). Financiranje štipendij v Sloveniji se povečuje (s 180 000 EUR v letu 2022/2023 na 1,26 milijona EUR v letu 2024/2025), kar omogoča znatno povečanje števila študentov v programih izobraževanja učiteljev, ki bodo prejemali štipendijo (z 41 v letu 2022/2023 na 300 v letu 2024/2025). Po zaključku študija so v skladu s pogodbo o štipendiji dolžni opravljati delo učitelja za obdobje, enako trajanju štipendiranja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja sredstva za programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoškega osebja in vodstvenih delavcev šol (1 250 000 EUR za posamezne finančne pomoči ter 350 000 EUR za sofinanciranje izvajanja programov stalnega izobraževanja v letu 2025/2026). Vendar se je število pripravnikov v šolah v zadnjem obdobju zmanjšalo (z 235 v letu 2022/2023 na 144 v letu 2024/2025), število prostih učiteljskih delovnih mest pa se povečuje, zato bodo morda potrebna dodatna prizadevanja za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica.

4. Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje

Slovenija ima dobro uveljavljen sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, saj je bilo leta 2023 v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja vpisanih 69,9 % dijakov. To je precej nad povprečjem EU (52,4 %). Leta 2024 je večina novih diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja izkusila učenje na delu (75,1 %), kar je precej nad povprečjem EU (65,2 %), stopnja delovne aktivnosti diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja pa je bila 80,6 %, kar je približno na ravni povprečja EU (80,0 %). Kljub temu se delodajalci v državi še vedno soočajo s težavami pri iskanju delavcev z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami. Približno 75 % diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja se odloči za nadaljevanje študija na terciarni ravni, zanimanje za vajeništvo pa ostaja nizko. V šolskem letu 2024/2025 je bilo v triletne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja vpisanih 5 566 dijakov, le 253 pa se jih je odločilo za vajeništvo. Razlogi za nizek vpis dijakov v programe vajeništva so med drugim pomanjkanje večjih podjetij, ki bi lahko sprejemala vajence, status dijaka vajenca in omejene zmogljivosti malih podjetij v Sloveniji.

Za reševanje teh izzivov Slovenija izvaja več ukrepov za povečanje privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter boljše usklajevanje izobraževalnih programov s potrebami trga dela. Leta 2024 so bile ključne aktivnosti usmerjene v vključevanje digitalnih in zelenih spretnosti v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter v prenovo pilotnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, kot sta farmacevtski tehnik in bolničar – negovalec. Izvedena je bila nacionalna študija izvedljivosti razširitve vajeništva na štiriletne tehnične programe srednjega ter programe višjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, razvijajo pa se tudi digitalna orodja za podporo učenju na delu v sektorjih, kot so predšolska vzgoja, zdravstvo in socialno varstvo. Za povečanje privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja je bil v sodelovanju z uradom za vajeništvo izveden projekt Obrtna pot, ki osnovnošolcem omogoča spoznavanje poklicev, kot sta tesarstvo in mehatronika. Slovenija je vajeništvo spodbujala s projekti, kot sta Spodbujanje odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in WorldSkills.si, ter pripravljala mlade strokovnjake na tekmovanje EuroSkills 2025. Za usklajevanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja s potrebami trga dela Slovenija uporablja tudi sisteme za napovedovanje potreb po spretnostih in sisteme zbiranja podatkov o spretnostih. Leta 2024 je platforma trga dela nadaljevala razvoj mehanizma napovedovanja za prepoznavanje potreb po poklicih in kompetencah, z namenom povezovanja delodajalcev, iskalcev zaposlitve in svetovalcev Zavoda RS za zaposlovanje. Poleg tega Slovenija krepi poklicno usmerjanje in spremljanje zaposljivosti diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja.

Slovenija izvaja več ukrepov za povečanje stopnje udeležbe odraslih v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. V okviru javne službe za izobraževanje odraslih svetovalci nudijo pomoč pri poklicnih in strokovnih kvalifikacijah, kar vključuje svetovanje pred vpisom, pomoč med usposabljanjem in načrtovanje poklicne poti po zaključku programa. Odraslim so na voljo tudi programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter krajši programi višjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki jih izvajajo javne in zasebne šole. Poleg tega Slovenija načrtuje vključitev mikrokvalifikacij v slovensko ogrodje kvalifikacij za nadaljnje spodbujanje vseživljenjskega učenja.

5. Terciarno izobraževanje

Dodatno povečanje deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo bi lahko prispevalo k okrepitvi ponudbe strokovnjakov. Med letoma 2014 in 2023 se je število vpisanih v terciarno izobraževanje zmanjšalo za približno 14 %, kar je povezano z demografskimi trendi. Delež oseb s terciarno izobrazbo, starih od 25 do 34 let, se povečuje (z 31,3 % v letu 2015 na 43,1 % v letu 2024) in se približuje povprečju EU (44,2 %) ter cilju na ravni EU (45 %). Vendar je imelo leta 2024 v Sloveniji terciarno izobrazbo le 19,6 % mladih odraslih, rojenih zunaj EU (starih od 25 do 34 let), kar je precej pod povprečjem EU-27, ki znaša 38,2 % (slika 2). Poleg tega ostaja razlika med spoloma pri deležu prebivalstva s terciarno izobrazbo v korist žensk še vedno med največjimi v EU (23,7 odstotne točke v primerjavi z EU: 11,2 odstotne točke). Močna zastopanost žensk v terciarnem izobraževanju lahko pozitivno vpliva na napredek Slovenije na področju enakosti spolov, saj se je njen indeks enakosti spolov od leta 2021 povečal (za 0,7 odstotne točke) na 70,1 v letu 2024 in skoraj dosegel povprečje EU (71). Delež diplomantov, ki pridobijo diplomo v tujini (mobilnost za pridobitev diplome zunaj EU), je približno na ravni EU (4,7 % v Sloveniji in 4,5 % v EU), medtem ko je cilj na ravni EU, da ima do leta 2030 vsaj 23 % diplomantov s terciarno izobrazbo izkušnjo učne mobilnosti v tujini. Najmanj desetina vseh vpisanih v terciarno izobraževanje v Sloveniji na dodiplomski ali enakovredni ravni je bila iz tujine, medtem ko je bila vstopna mobilnost za pridobitev diplome 7,7 %, kar je pod povprečjem EU (9,2 % v letu 2023).

Nov Zakon o visokem šolstvu, ki ga je Državni zbor RS sprejel julija 2025, je namenjen krepitvi kakovosti in prožnosti visokega šolstva ter dobrega počutja študentov. Glavni cilji zakona med drugim vključujejo: (i) povečanje financiranja visokega šolstva in uvedbo pravne opredelitve mikrokvalifikacij; (ii) krepitev preglednosti in kakovosti Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu; (iii) izboljšanje ponudbe študijskih programov v tujih jezikih; (iv) spodbujanje redne telesne dejavnosti med študijem. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi tega zakona načrtuje nadaljnje ukrepe, med drugim (i) odpravo ovir, ki omejujejo prožnost pri uvajanju novih študijskih programov in reform učnih načrtov; (ii) krepitev sodelovanja z industrijo; (iii) izboljšanje zbiranja podatkov o kompetencah diplomantov; in (iv) povečanje naložb v usposabljanje akademskega osebja. Poleg tega bo nov program okrepil projektno učenje na univerzah in izboljšal sodelovanje med visokošolskimi ustanovami ter podjetji ali organizacijami iz zasebnega ali nevladnega sektorja v državi (za več podrobnosti glej okvir). Sredstva kohezijske politike (15 milijonov EUR) omogočajo univerzam zagotavljanje prožnejših študijskih možnosti, kot so kratki tečaji in mikrokvalifikacije, ki jih razvijajo skupaj z delodajalci. Ti programi diplomantom olajšajo prehod na trg dela in zagotavljajo, da so pridobljene spretnosti usklajene s potrebami trga dela.

Univerze si prizadevajo za višjo kakovost ter se prilagajajo digitalnemu in zelenemu prehodu. Univerza v Ljubljani je na primer pripravila smernice za izvajanje programa odličnosti (UL, 2024) in objavila študijo o učnih pristopih študentov (Brudar in drugi, 2024). Za krepitev zavezanosti trajnostni preobrazbi je leta 2025 sprejela strategijo trajnostnega razvoja (Vizija 2040). Univerza na Primorskem je sprejela razvojno strategijo za obdobje 2025–2030, ki bo okrepila zagotavljanje spretnosti za digitalni in zeleni prehod ter uredila sistem mikrokvalifikacij, medtem ko je Univerza v Mariboru sodelovala pri pripravi vodnika za razvoj sistema mikrokvalifikacij (Gergorić, 2024).

6. Spretnosti in izobraževanje odraslih

Prizadevanja na področju politik za odpravljanje upadanja spretnosti odraslih se nadaljujejo. Stopnja udeležbe odraslih v izobraževanju (v zadnjih 12 mesecih) se je med letoma 2016 in 2022 znatno zmanjšala, in sicer s 40,3 % v letu 2016 na 26,5 % v letu 2022, kar je pod povprečjem EU (39,5 %), največji upad pa je bil zaznan med osebami z višjo izobrazbo. Najnovejši podatki ankete o delovni sili, ki upoštevajo udeležbo v izobraževanju v zadnjih štirih tednih, kažejo bolj obetaven trend na področju izobraževanja odraslih (Slovenija 23,1 %, EU 13,3 %, 2024). Za dosego nacionalnega cilja EU za leto 2030, da se vsako leto izobraževanja udeleži vsaj 60 % odraslih, so potrebna dodatna prizadevanja.

Slovensko prebivalstvo kljub številnim ponujenim programom zaostaja pri digitalnih spretnostih. Delež prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi se je v Sloveniji v letu 2024 zmanjšal na 46,7 % (z 49,7 % v letu 2023) in je precej nižji od povprečja EU (56 % v letu 2024). Po starostnih skupinah le mladi, stari od 16 do 24 let, nekoliko presegajo povprečje EU (73 % v primerjavi s 70 % v letu 2023). Pomanjkanje digitalnih spretnosti ostaja izziv, zlasti za starejše, manj izobražene in socialno prikrajšane osebe, ki nimajo dostopa do digitalnih orodij. Razlika je posebej izrazita pri brezposelnih, čeprav ni tako velika kot v povprečju EU (27,5 % v Sloveniji v primerjavi s 46,5 % na ravni EU).

Potekajo pomembna prizadevanja za povečanje udeležbe odraslih v izobraževanju in za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Januarja 2025 je vlada sprejela nov nacionalni program finančne pismenosti, prilagojen posebnim potrebam vseh starostnih skupin, ki vključuje tudi poudarek na malih in srednjih podjetjih. V letu 2024 se je začela nacionalna kampanja za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Približno 423 milijonov EUR (67 % dodeljenih sredstev iz ESS+) je namenjenih za izvajanje pobud v okviru tematskega cilja „Spretnosti in odziven trg dela“, tudi za vključevanje zelenih spretnosti na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Poleg tega ESS+ vlaga v krepitev ključnih kompetenc in spretnosti (37 milijonov EUR) ter podpira možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, tudi na področju digitalnih spretnosti. Dopolnilna podpora iz ESRR (13,2 milijona EUR) in SPP (7 milijonov EUR) zagotavlja razširitev možnosti vseživljenjskega učenja s poudarkom na zelenih spretnostih ter prožnih študijskih možnostih. Te pobude so namenjene zagotavljanju pomoči prebivalcem pri prilagajanju spremembam na trgu dela ter ohranjanju večjega števila diplomantov in kvalificiranih delavcev v Sloveniji.