Education and Training Monitor 2024

1. Učenje za trajnostnost

Obstoječi strateški okviri podpirajo učenje za trajnostnost v Sloveniji, potekajo pa tudi nadaljnje izboljšave. Krovni zakon o vzgoji in izobraževanju in trije področni zakoni na področju vzgoje in izobraževanja¹ Leta 2023 so bile v strategiji za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture opredeljene prednostne naloge za zelene naložbe, ustanovljen pa je bil tudi nacionalni odbor na visoki ravni za izobraževanje za trajnostni razvoj. Posodobljena strategija za trajnostno mobilnost otrok in mladostnikov za obdobje 2024–2027 spodbuja tudi izboljšanje znanja in spretnosti na tem področju. Poleg tega je nacionalna delovna skupina pripravila osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033, ki vključuje načrte za krepitev državljanske in etične vzgoje. Nedavni projekt Zavoda RS za šolstvo o vključevanju podnebnih tem v vzgojo in izobraževanje³ je podprl konceptualizacijo učenja za trajnostnost v izobraževalnih ustanovah na vseh ravneh. Zavod je oblikoval tudi celovit program ozaveščanja za ustanove, ki želijo okrepiti svoje učno okolje in zagotoviti, da spodbuja načela trajnostnega razvoja. V visokem šolstvu je v namenskem akcijskem načrtu⁴ (2023) zeleno izobraževanje navedeno med tremi horizontalnimi tematskimi področji. V pripravi je nov Zakon o visokem šolstvu, ki določa, da mora visoko šolstvo prispevati k trajnostnemu razvoju Slovenije. Smernice za izobraževanje o podnebju na univerzah so na voljo od leta 2022, leta 2023 pa je bil objavljen nov eVodnik za ozelenitev visokega šolstva⁵. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost podpira izvajanje 30 pilotnih projektov do leta 2026 (56,98 milijona EUR) za vključitev digitalnih kompetenc in kompetenc trajnostnega razvoja v študijske programe. Trajnostnost se močno spodbuja tudi v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju (primeri v okviru 1).

Trajnostnost se spodbuja kot splošni cilj in kot poseben predmet z interdisciplinarnim pristopom v izobraževanju, čeprav so učni dosežki na tem področju še vedno omejeni. Šole lahko trajnostnost poučujejo kot izbirni predmet v sekundarnem izobraževanju, vendar ga v praksi na nižji sekundarni ravni poučuje le manjšina šol (Evropska komisija/Eurydice, 2023). Vendar pa vsaka osnovna šola za svoje učence organizira program šole v naravi kot del svojega letnega delovnega načrta in kot obvezni del učnega načrta osnovne šole. Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS) za leto 2022 je pokazala, da je Slovenija po deležu šol, v katerih so osmošolci sodelovali v dejavnostih za trajnostnost, približno v povprečju (med 17 državami članicami, ki so sodelovale v raziskavi ICCS 2022) (Schulz et al., 2023). Kljub temu je poznavanje vprašanj trajnostnega razvoja pod povprečjem EU-17⁶.

Učitelji se z učenjem za trajnostnost seznanijo v začetnem izobraževanju in s stalnim strokovnim razvojem, vendar celovitega spremljanja poučevanja učenja za trajnostnost v šolah ni. Po podatkih iz raziskave ICCS 2022 je 55 % slovenskih učiteljev sodelovalo v usposabljanju o okolju in trajnostnosti (kar je nekoliko več od povprečja EU-17, ki znaša 51 %). Slovenski učitelji tudi menijo, da so dobro pripravljeni za poučevanje tem in spretnosti v zvezi s trajnostnostjo (77 % učiteljev se je strinjalo, da so dobro pripravljeni, povprečje EU-17 pa znaša 70 %)⁷. Podobno je tudi delež slovenskih učiteljev, ki so z osmošolci sodelovali pri dejavnostih, povezanih s trajnostnostjo (64,3 %), precej nad povprečjem EU-17 (52,8 %). Slovenski program stalnega strokovnega razvoja za učitelje 2023 vsebuje specifične tečaje o trajnostnem razvoju, učitelji pa so spodbujeni k sodelovanju na teh tečajih, saj jim bodo pomagali pri napredovanju. Poleg tega je Slovenija, nasprotno od številnih drugih držav, uvedla ukrepe za trajnostnost, ki so namenjeni vodstvenim delavcem šol, v državi pa se izvaja tudi samodejna dodelitev finančnih sredstev za projekte na področju izobraževanja o trajnostnosti. Programi začetnega usposabljanja učiteljev morajo izpolnjevati posebna merila v zvezi z učenjem za trajnostnost⁸, v pripravi pa so tudi nove osrednje smernice o izobraževanju za trajnostni razvoj. Sistematično spremljanje, kako šole in univerze vključujejo trajnostnost v svoje dejavnosti, se ne izvaja. Vendar pa nekatera poročila zagotavljajo vpogled v sorodna področja (npr. Banfi & Kolnik, 2013; Kregar, 2022; Mravlje, 2022). Na primer, eno poročilo vsebuje kritično navedbo, da ni celovitega spremljanja izvajanja cilja trajnostnega razvoja, povezanega s trajnostnostjo v izobraževanju, in poziv k povečanju ozaveščenosti o pomembnosti trajnostne šolske arhitekture (MVI, 2022a).

2. Predšolska vzgoja in varstvo

Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu je razmeroma visoka, vendar pomanjkanje osebja v predšolski vzgoji in varstvu v nekaterih regijah ostaja izziv⁹. V Sloveniji je stopnja udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu za otroke, stare od treh let do šoloobvezne starosti, leta 2022 znašala 92,7 %, na ravni EU pa 93,1 %. Udeležba otrok, mlajših od treh let, v formalnem otroškem varstvu je leta 2023 dosegla 56,6 %, kar je precej nad povprečjem EU (37,4 %) in nacionalnim barcelonskim ciljem (46 %). Pomanjkanje osebja v predšolski vzgoji in varstvu v Sloveniji se med regijami razlikuje. Po napovedi Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2024 bo povpraševanje po vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev v vrtcih večje od ponudbe v sedmih regijah države¹⁰. Ministrstvo za izobraževanje želi privabiti strokovnjake k delu v predšolski vzgoji in varstvu s ponudbo plačanega pripravništva za diplomante, ki so opravili strokovni izpit. Poleg tega bo morda zaradi potrebe po upoštevanju sprememb, ki vplivajo na predšolsko vzgojo in varstvo v Sloveniji, kot je povečevanje števila raznolikih družin in skupnosti, v prihodnosti potreben večji poudarek na timskem delu, kritičnem mišljenju in vseživljenjskem strokovnem razvoju v začetnem poklicnem izobraževanju (Schreyer idr., 2024)¹¹.

Slovenija krepi dostop do predšolske vzgoje in varstva za ranljive skupine. Rahlo se je zmanjšalo število otrok, ki v zadnjih letih obiskujejo skupine za predšolsko vzgojo in varstvo, organizirane posebej za romske otroke¹², dolgoročni cilj pa je vpis romskih otrok v redne oddelke vrtcev. V obdobju 2023/2024 je bilo v 19 vrtcih ustvarjeno delovno mesto romskega pomočnika (Ministrstvo za izobraževanje, 2024). V letu 2023 sta dva projekta ESS¹³ vključevala programe predšolske vzgoje za otroke, ki niso vpisani v vrtce, osredotočene na jezikovni razvoj, vzpostavljanje rutin in sodelovanje z romskimi družinami. Leta 2023 so bile sprejete nadaljnje spremembe za: (i) okrepitev vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami z izboljšanjem podpore in tehničnih pogojev za vrtce¹⁴ ter (ii) zaposlitev pedagoških svetovalcev z večjim poudarkom na skrbi za otroke s posebnimi potrebami¹⁵.

Posodobljeni učni načrti se bodo uvajali postopoma do leta 2027. Čeprav so ti učni načrti še vedno v razpravi, bodo: (i) vsebovali dodaten poudarek na kakovosti in pravičnosti, (ii) zagotovili posodobljeno opredelitev medsektorskih dejavnosti, vključno s trajnostnim razvojem, ter (iii) bolj osredotočeni na večjezičnost in večkulturnost. Poleg tega bodo določeni tudi učni načrti za poldnevne (4–6 ur na dan) in krajše programe (240–720 ur na leto), dostopnost vrtcev pa se bo povečala.

3. Šolsko izobraževanje

Eden od štirih učencev v Sloveniji ne dosega minimalne ravni znanja matematike in branja. Glede na Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) OECD za leto 2022 se delež učencev, ki ne dosegajo minimalnih ravni znanj in spretnosti, povečuje, in se je od leta 2006 posebno hudo poslabšala povprečna bralna pismenost¹⁶. Med letoma 2018 in 2022 se je stopnja poduspešnosti pri matematiki in branju znatno povečala (za 8,2 odstotne točke), pri naravoslovju pa je ostala stabilna. Poleg tega se je stopnja najvišje uspešnosti pri branju v Sloveniji v primerjavi z letom 2018 poslabšala in znaša 4,4 % (v primerjavi s 6,5 % v EU). Vendar pa je pri matematiki 9,4 % slovenskih učencev najuspešnejših, medtem ko je takih učencev v EU 7,9 %. Pri naravoslovju se je delež najuspešnejših učencev med letoma 2018 in 2022 nekoliko povečal, in sicer na 8 %, kar je nad povprečjem EU (6,9 % leta 2022).

Slika 1: Stopnja najvišje uspešnosti pri branju, PISA 2018, 2022 (%)

Socialno-ekonomski status in migrantsko ozadje znatno vplivata na učne rezultate, pri čemer je pri fantih večja verjetnost neuspeha kot pri dekletih. Leta 2022 41,1 % učencev iz prikrajšanih okolij v Sloveniji ni doseglo osnovne ravni matematike (povprečje EU znaša 48 %) v primerjavi z 9,9 % slovenskih učencev iz privilegiranih okolij (povprečje EU znaša 10,9 %). Približno polovica učencev z migrantskim ozadjem v Sloveniji se spoprijema s socialno-ekonomsko prikrajšanostjo in 51,2 % učencev, rojenih v tujini, ima slabše rezultate pri matematiki (v primerjavi z 21,3 % učencev, rojenih v Sloveniji). Vrzel v poduspešnosti med fanti in dekleti v Sloveniji je precej nad povprečjem EU pri branju (slovenski fantje se spoprijemajo s 17,6 odstotne točke razlike v poduspešnosti v primerjavi s slovenskimi dekleti, medtem ko je povprečje EU 8,9 odstotne točke) in naravoslovju (6,9 odstotne točke, povprečje EU pa znaša 2,7 odstotne točke). K izboljšanju njihovih bralnih kompetenc bi lahko pripomogla nadaljnja prizadevanja za spodbujanje predbralne pismenosti v predšolskem obdobju, zagotavljanje visokokakovostne začetne pismenosti v osnovni šoli in ozaveščanje učiteljev, da bi učencem zagotavljali bolj ciljno usmerjeno učno podporo.

Slovenski izobraževalni sistem je odporen in spodbuja dobro počutje. Več kot 79 % učencev v Sloveniji je poročalo, da imajo v šoli občutek pripadnosti, kar je nad povprečjem EU, medtem ko je približno 10 % učencev poročalo, da se v šoli počutijo osamljene¹⁷. Vendar je glede na nacionalno študijo leta 2022 o zadovoljstvu z življenjem poročalo manj učencev kot leta 2018 (59 % v primerjavi s 64 %) (Šterman Ivančič & Mlekuž, 2023). V raziskavi PISA 2022 je 17,9 % učencev poročalo, da so vsaj nekajkrat na mesec doživeli ustrahovanje, izpostavljenost ustrahovanju pa je povezana z zmanjšanjem matematičnih dosežkov učencev za 14 točk.

Zaprtje šol med pandemijo, pomanjkanje pedagoškega osebja in druge spremembe so morda prispevale k zmanjšanju uspešnosti učencev. Čeprav so slovenski učenci poročali o podobni stopnji težav (v primerjavi s povprečjem OECD) pri učenju med pandemijo, so poročali tudi o nekoliko podpovprečni podpori svojih šol in svoji podpovprečni pripravljenosti na morebitno učenje na daljavo¹⁸. Poleg tega se v državi povečuje pomanjkanje učiteljev¹⁹, leta 2022 pa je bilo približno 42 % učencev v Sloveniji v šolah, katerih ravnatelji so poročali, da je zmogljivost šole za poučevanje oviralo pomanjkanje pedagoškega osebja, 23 % pa v šolah, katerih ravnatelji so poročali, da ima šola neustrezno ali slabo usposobljeno pedagoško osebje (OECD 2022). Slovenski učenci so poročali tudi o bistveno slabši kakovosti odnosov z učitelji v šoli v primerjavi s povprečjem OECD. Drugi dejavniki, ki so morda vplivali, vključujejo zmanjšanje financiranja za izobraževanje²⁰ in javne knjižnice²¹, izzive pri ohranjanju privlačnosti učiteljskega poklica²²ter morebitni negativni vpliv obsežne uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije v šolah²³.

Izvajajo se ukrepi za krepitev osnovnih znanj in spretnosti. V odziv na rezultate raziskave PISA 2022 so bile v nacionalnem poročilu²⁴ analizirane mednarodne primerjave slovenskega izobraževalnega sistema, izvedenih pa je bilo tudi več strokovnih razprav o dejavnikih, ki so vplivali na rezultate. Predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033²⁵ vključuje obravnavanje bralne pismenosti kot ene od ključnih spretnosti, ki jih potrebujejo vsi državljani, ter strokovni in karierni razvoj učiteljev. Poleg tega je bilo s spremembo Zakona o osnovni šoli (ki velja od septembra 2024) uvedeno obvezno nacionalno preverjanje znanja za vse učence tretjega razreda osnovne šole, kar bo izboljšalo spremljanje napredka učencev in zgodnje ukrepanje. Načrt za okrevanje in odpornost podpira tekočo prenovo učnega načrta s 4,4 milijona EUR do leta 2025.

4. Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje

Slovenija ima razmeroma velik sektor poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, saj je leta 2022 programe s poklicno usmeritvijo obiskovalo 69,7 % dijakov višjega sekundarnega izobraževanja. Leta 2023 je več kot polovica novih diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (55,3 %) v okviru šolanja izkusila učenje na delu, kar ni bilo le pod povprečjem EU (64,5 %), temveč tudi precej manj v primerjavi z letom 2022 (72,8 %). Leta 2023 je bila stopnja delovne aktivnosti novih diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja nekoliko nad povprečjem EU (82,8 % v primerjavi z 81 % v EU-27).

Slovenija se osredotoča na to, da bi poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje postalo ustreznejše za delovna mesta prihodnosti, in sicer s krepitvijo povezave med šolami za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje ter podjetji, spodbujanjem pobud za zagotavljanje kakovosti ter vključevanjem zelenih in digitalnih spretnosti v učne načrte. Leta 2023 je Cedefop, tj. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, podprl strokovne razprave podprl strokovne razprave o izzivih na področju izobraževanja in usposabljanja v državi. Strokovna skupina za modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (Cedefop in ReferNet, 2023) je leta 2023 pripravila smernice, v katerih je predlagala, naj Slovenija še naprej razvija modularno strukturo svojih sedanjih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, odprte učne načrte in učenje na delu v podjetjih. Strokovna skupina je poudarila tudi potrebo po vključitvi zelenih in digitalnih spretnosti v učne načrte poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, izboljšanju sodelovanja med šolami in podjetji ter olajšanju vpisa odraslih učencev v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje (Šlander in Knavs, 2024, v pripravi).

Leta 2023 je bil sprejet osrednji načrt Slovenije za izobraževanje odraslih za obdobje 2023–2030²⁶. Osredotoča se na posodobitev obsega in izvajanja programov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, njegov cilj pa je odpraviti vrzeli v uspešnosti Slovenije na področju vseživljenjskega učenja in pismenosti odraslih. Načrt za okrevanje in odpornost je vključeval naložbe v nacionalni program za spodbujanje hitrejšega vstopa mladih na trg dela in do konca leta 2023 je ta program pomagal 1 649 mladim, mlajšim od 30 let, da so se zaposlili. Poleg tega je načrt za okrevanje in odpornost spodbudil delodajalce k zaposlovanju brezposelnih mladih ter jim zagotovil mentorstvo in usposabljanje, tudi na področju digitalnih spretnosti (Šlander in Knavs, 2024,v pripravi). Nadalje je Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje leta 2023 izvedel projekte za podporo digitalnim tehnologijam v šolah za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje²⁷ ter za povečanje privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja²⁸.

Načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbo v višini 3,5 milijona EUR v izboljšanje sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Cilj je bolje uskladiti znanja in spretnosti, pridobljene v sekundarnem poklicnem in strokovnem izobraževanju, s potrebami trga dela. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje načrte za: (i) spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva za doseganje odličnosti, (ii) usposabljanje mentorjev v podjetjih za izboljšanje kakovosti praktičnega usposabljanja ter (iii) povečanje vključenosti socialnih partnerjev v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje prek različnih dogodkov.

5. Visoko šolstvo

Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo se v Sloveniji povečuje, vendar se je leta 2023 zmanjšal. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, starih od 25 do 34 let, se je v zadnjem desetletju povečal s 35,3 % leta 2012 na 47,3 % leta 2022 in se leta 2023 zmanjšal na 40,7 %, kar je pod povprečjem EU (43,1 %) in ciljem na ravni EU (45 %)²⁹. T Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, rojenih zunaj EU, se je v zadnjem desetletju nekoliko povečal, in sicer z 11,5 % leta 2012 na 15,1 % leta 2023. Vendar je to še vedno ena najnižjih stopenj v EU (povprečje EU je leta 2023 znašalo 24,2 %). Razlika med spoloma pri deležu prebivalstva s terciarno izobrazbo v korist žensk (slika 2) je leta 2023 ostala med največjimi v EU (23,6 odstotnih točk v primerjavi z 11,2 odstotnimi točkami v EU). V Sloveniji se je število vpisanih študentov med letoma 2016 in 2022 rahlo povečalo (za 1,1 %)³⁰, pri čemer je bilo med študenti, vpisanimi v terciarno izobraževanje, več žensk kot moških (ISCED 5–8)³¹. Poleg tega se je delež študentov, ki so se v terciarno izobraževanje vpisali kot izredni študenti, med letoma 2016 in 2022 znatno povečal, in sicer z 19,2 % na 24,4 %³². Leta 2022 je bila skoraj polovica akademskega osebja na slovenskih univerzah starejša od 50 let (44,6 %), kar je manj kot leta 2016, ko je ta delež znašal 53,2 %³³. Slovenija je ena od držav z najmanjšim deležem akademskega osebja, mlajšega od 35 let, v EU (manj kot 11,7 %)³⁴. Uravnoteženost spolov se je v zadnjih letih izboljšala, saj se je delež žensk med akademskim osebjem povečal z 42 % v letu 2016 na 46,8 % v letu 2022³⁵.

Med letoma 2016 in 2022 se je povečal delež diplomantov terciarnega izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike Delež diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike se je v tem obdobju povečal za 4,5 odstotne točke (na 29,5 %) in je zdaj nad povprečjem EU (26,6 % leta 2022)³⁶. Leta 2022 je bilo največ novih vpisov v programe poslovanja, upravljanja in prava, inženirstva, proizvodnje in gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva³⁷. Zanimanje za programe družboslovnih in humanističnih ved po podatkih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI, 2024) upada.

Slovenija podpira mobilnost študentov. Uravnoteženost mobilnosti diplomantov za pridobitev diplome (0,18) je pozitivna, kar kaže, da je več prihajajočih (tujih) kot odhajajočih (slovenskih) študentov, čeprav se ob upoštevanju samo mobilnosti znotraj EU to ravnovesje obrne v nasprotno smer (–0,2). Samo 6 % slovenskih diplomantov (raven ISCED 5–8) je imelo izkušnjo učne mobilnosti v tujini, kar je pod povprečjem EU (11 %). Številni odhajajoči slovenski študenti izberejo Avstrijo (21,3 %) kot prvo destinacijo za študij v tujini, sledita Nemčija (13,9 %) in Združeno kraljestvo (13 %).

Slovenija ohranja visoke ravni naložb v visoko šolstvo. Delež javnofinančnih odhodkov, namenjenih terciarnemu izobraževanju, je med letoma 2015 in 2022 presegel povprečje EU (1 % BDP ali 2,1 % do 2,2 % skupnih javnofinančnih odhodkov)³⁸. Hkrati se je letna poraba za visokošolske ustanove na študenta v ekvivalentu rednega študija med letoma 2015 in 2021 povečala za 34,8 %³⁹, medtem ko se je število vpisanih študentov povečalo le malenkostno. V načrtu za okrevanje in odpornost je približno 59 milijona EUR namenjenih za naložbe v digitalni in zeleni prehod na področju visokošolskega izobraževanja. Pilotni projekti na tem področju se izvajajo v javnih visokošolskih zavodih, predvsem na treh javnih univerzah (Ljubljana, Maribor in Primorska). Univerza v Mariboru (UM) je na primer pripravila smernice za razvoj mikrodokazil (UM, 2024). Poleg tega je Univerza v Ljubljani (UL) ustanovila nov sklad za povečanje vpliva raziskav na področju humanistike, umetnosti in družbenih ved na družbo, katerega cilj je obravnavati družbene izzive, vključno z vključevanjem, trajnostnostjo in enakostjo (UL, 2024c). Ministrstvo pripravlja tudi nov Zakon o visokem šolstvu, katerega cilj je znatno povečati financiranje visokega šolstva, in načrtuje spremembo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2024), da bi se zagotovili stabilno financiranje in inovacije na univerzah.

Slovenske javne univerze so v skladu s strategijo internacionalizacije (2023) aktivno vključene v več dejavnosti transnacionalnega sodelovanja, vključno z zavezništvi evropskih univerz, ki jih podpira Erasmus+. Univerza v Ljubljani je del zavezništva evropskih univerz EUTOPIA (v okviru razpisa Erasmus+ 2022), ki ga sestavlja 9 evropskih univerz in 7 pridruženih partnerjev iz tretjih držav po vsem svetu. Cilj zavezništva EUTOPIA je razviti nov model za integrirane evropske visokošolske ustanove. Univerza v Mariboru sodeluje v še enem projektu, s katerim je bilo vzpostavljeno zavezništvo evropskih univerz ATHENA (v okviru razpisa Erasmus+ 2020), Univerza na Primorskem pa se je leta 2023 pridružila zavezništvu evropskih univerz T4EU. Zavezništvom evropskih univerz se pridružujejo tudi slovenske zasebne univerze.

Slovenija je nedavno napredovala tudi pri izvajanju evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS). Država mora še okrepiti ukrepe za zagotovitev, da bodo zunanje agencije za zagotavljanje kakovosti med rednimi postopki ocenjevanja spremljale vse ključne vidike izvajanja sistema ECTS v zvezi z uporabo načel iz navodil za uporabnike ECTS iz leta 2015 pri zunanjem ocenjevanju (Evropska komisija/Eurydice, 2024). Pripravljen je bil pravni okvir za razvoj modulov, ki vodijo do mikrodokazil (vendar še ni bil sprejet). V državi ni sistemskega samodejnega priznavanja mikrodokazil za akademske namene, saj se za priznavanje visokošolskih kvalifikacij, izdanih v vseh drugih državah evropskega visokošolskega prostora v obdobju 2022/2023, uporabljajo dodatni postopki priznavanja.

Slika 2: Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (25–34 let) po spolu in razlika med spoloma, 2023 (%)

6. Učenje odraslih

Nedavni trendi v učenju odraslih kažejo na upadanje stopenj udeležbe, kar nakazuje prihodnje izzive. Stopnja udeležbe v učenju odraslih v Sloveniji se je zmanjšala s 40,3 % leta 2016 na 26,5 % leta 2022⁴⁰, kar pomeni, da se še bolj oddaljuje od nacionalnega cilja, da bi do leta 2030 vsako leto v izobraževanju sodelovalo 60 % odraslih. Poleg tega izziv ostaja nizka udeležba manj izobraženih v organiziranem učenju. Slovenija verjetno ne bo dosegla referenčne vrednosti EU, tj. 30-odstotne udeležbe v učenju odraslih med nizkokvalificiranimi odraslimi (starimi od 25 do 64 let) do leta 2025, saj je bilo leta 2022 v učenje odraslih vključenih le 17,8 % nizkokvalificiranih odraslih. Nasprotno pa je imelo 23,1 % brezposelnih odraslih (starih od 25 do 64 let) nedavne učne izkušnje, kar presega referenčno vrednost EU, ki znaša 20 %. Leta 2023 je imelo 46,7 % odraslih (starih od 16 do 74 let) vsaj osnovne digitalne spretnosti, kar je precej pod povprečjem EU (55,5 %) in referenčno vrednostjo 80 %.

Nedavna prizadevanja Slovenije na področju izobraževanja odraslih so izražena v ambicioznih ciljih nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2022–2030 in so podprta s sredstvi EU. Cilj programa je povečati stopnjo udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju na 66 % do leta 2030. Približno 423 milijonov EUR, kar predstavlja 67 % ESS+ za Slovenijo, je namenjenih ukrepom Slovenije v okviru razdelka Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela. To financiranje vključuje tudi ukrepe za krepitev: (i) poučevanja zelenih spretnosti v izobraževalnem sistemu, zlasti v gimnazijah, vključno s poklicnim in strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter (ii) usposabljanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja odraslih na področju zelenih spretnosti, potrebnih za trg dela. ESS+ vlaga tudi v ključne spretnosti (primer v okviru 2) s skupnim proračunom v višini 37 milijonov EUR za izboljšanje vseživljenjskega učenja z zagotavljanjem prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, vključno s podjetniškimi in digitalnimi znanji in spretnostmi.