Pravice intelektualne lastnine EU: varstvo ni popolnoma zanesljivo

Povzetek

I Pravice intelektualne lastnine imajo pomembno vlogo v gospodarstvu EU. S panogami, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, se ustvari skoraj 45 % bruto domačega proizvoda EU, kar pomeni 6,6 bilijona EUR in 29 % delovnih mest. Evropska komisija in drugi organi EU sodelujejo z organi držav članic, da bi zagotovili varstvo pravic intelektualne lastnine, ki je ključni dejavnik uspeha enotnega trga.

II Evropska komisija je odgovorna za pripravo zakonodajnih predlogov o procesih in postopkih za registracijo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine EU. Odgovorna je tudi za zagotovitev ustreznega izvajanja teh ukrepov in oblikovanje smernic za države članice. Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad EUIPO) je pristojen za registracijo blagovnih znamk in modelov EU. Organi držav članic so odgovorni za odobritev zahtevkov za registracijo geografskih označb EU in za kontrole uveljavljanja pravic intelektualne lastnine EU.

III V tej reviziji je Sodišče ocenilo varstvo blagovnih znamk, modelov in geografskih označb EU na notranjem trgu med letoma 2017 in 2021. Revizijo je izvedlo, ker še nikoli ni revidiralo varstva pravic intelektualne lastnine, Komisija pa bi morala svoje glavne pobude na tem področju dokončati do leta 2019. Neučinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine vpliva na konkurenčnost EU v svetovnem gospodarstvu. Sodišče je izreklo priporočila za izboljšanje regulativnega okvira pravic intelektualne lastnine, njegovega izvajanja in uveljavljanja.

IV Sodišče je preverilo, ali je Komisija poskrbela za potrebne zakonodajne in podporne ukrepe za varstvo navedenih pravic intelektualne lastnine. Obiskalo je Komisijo, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino in pet držav članic, da bi ocenilo njihovo izvajanje regulativnega okvira EU za pravice intelektualne lastnine in preverilo, ali so pravilno izvajali kontrole uveljavljanja teh pravic.

V Splošni zaključek Sodišča je, da je okvir EU za varstvo pravic intelektualne lastnine v splošnem trden in zanesljiv, čeprav nekatere pomanjkljivosti ostajajo.

VI Sodišče je ugotovilo, da je Komisija sprejela ustrezne zakonodajne in podporne ukrepe za varstvo blagovnih znamk EU. Po drugi strani je zakonodaja o modelih EU nepopolna in zastarela, zakonodaja o geografskih označbah pa pomanjkljiva. Poleg tega je ugotovilo, da ni jasne metodologije za določitev pristojbin EU za blagovne znamke in modele.

VII Čeprav urad EUIPO v splošnem dobro upravlja blagovne znamke in modele EU, je Sodišče odkrilo slabosti v njegovem okviru za odgovornost ter njegovih sistemih financiranja, nadzora in vrednotenja. Poleg tega je odkrilo slabosti v izvajanju okvira EU za geografske označbe na ravni držav članic in Komisije.

VIII Države članice niso enotno izvajale direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in pri izvajanju carinskih kontrol uveljavljanja so bile ugotovljene slabosti.

IX Sodišče priporoča, naj Komisija:

• dopolni in posodobi regulativne okvire EU za pravice intelektualne lastnine,
• oceni ureditve upravljanja in metodologijo za določanje pristojbin,
• pripravi pobude za izboljšanje sistemov EU za geografske označbe in
• izboljša okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

X Sodišče priporoča, naj Urad Evropske unije za intelektualno lastnino:

• izboljša sisteme financiranja, nadzora in vrednotenja projektov evropskega sodelovanja.

Uvod

Kaj so pravice intelektualne lastnine?

01 Pravice intelektualne lastnine so pravice, ki se nanašajo na stvaritve človeškega uma, kot so izumi, književna in umetniška dela, modeli in simboli, imena in podobe, ki se uporabljajo pri trgovini ¹. Varstvo pravic intelektualne lastnine ustvarjalcem omogoča, da uživajo priznanje ter preprečijo nepooblaščeno uporabo svojih del in pridobitev koristi od teh del. Poleg tega uporabniki in potrošniki z njim dobijo jamstva glede kakovosti in varnosti blaga.

02 Intelektualna lastnina sestoji iz dveh kategorij: (1) avtorske pravice – npr. za književna dela, filme in glasbo ter (2) pravice industrijske lastnine – ki vključujejo patente, blagovne znamke, modele, geografske označbe in poslovne skrivnosti. Glavne značilnosti blagovnih znamk, modelov in geografskih označb, na katere je bila ta revizija osredotočena, so povzete na sliki 1.

03 Varstvo pravic intelektualne lastnine je ključni element, ki EU omogoča konkuriranje v svetovnem gospodarstvu. S panogami, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, se ustvari skoraj 45 % celotne gospodarske dejavnosti (BDP) EU v vrednosti 6,6 bilijona EUR in zagotovi 29 % vseh delovnih mest v EU. Ocenjuje pa se, da 6,8 % letnega celotnega uvoza v EU pomenijo ponarejeni proizvodi (121 milijard EUR), zaradi katerih je v zakonitem gospodarstvu obseg prodaje manjši za 83 milijard EUR in število delovnih mest za 400 000 ².

Regulativni okvir EU za pravice intelektualne lastnine

04 Regulativni okvir EU za pravice intelektualne lastnine temelji na uredbah in direktivah EU ter obstoječih mednarodnih sporazumih o intelektualni lastnini. Z njim je varstvo zagotovljeno v vseh državah članicah EU in tako vzpostavljen enotni sistem EU, ki vključuje pravice intelektualne lastnine na ravni EU in nacionalni ravni. Temelji varstva pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni in ravni EU so prikazani na sliki 2 in v Prilogi I.

Postopek registracije pravic intelektualne lastnine v EU

05 Z registracijo intelektualne lastnine v EU se zavarujejo pravice lastnikov v vseh državah članicah EU. Za varstvo avtorskih pravic registracija ni potrebna. Evropski patenti se lahko registrirajo na Evropskem patentnem uradu. Registracijo blagovnih znamk in modelov EU upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Kateri koli posameznik ali podjetje iz katere koli države na svetu se lahko prijavi z eno samo vlogo, za katero plača pristojbine. Posamezni koraki postopka registracije so prikazani na sliki 3.

06 Registracija geografskih označb EU, ki je trenutno omejena na kmetijske proizvode in živila, vino in žgane pijače, se razlikuje od registracije blagovnih znamk in modelov EU. Pri geografskih označbah so v postopek prijave vključeni pristojni organi držav članic, vloge pa vložijo proizvajalci ali skupine proizvajalcev EU (glej sliko 4).

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine EU

07 Uspešno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je nujno za spodbujanje inovacij in naložb ter preprečevanje ponarejanja. Ponarejanje je kompleksen in vse večji problem. Poleg luksuznega blaga se ponarejevalci vse bolj usmerjajo v širok nabor proizvodov za vsakdanjo uporabo. Storilci kaznivih dejanj, ki trgujejo s ponarejenimi farmacevtskimi in zdravstvenimi proizvodi, povzročajo gospodarsko škodo, poleg tega pa so hitro izkoristili pandemijo COVID-19 ³.

08 Komisija je razvila več instrumentov za boj proti ponarejanju in drugim kršitvam pravic intelektualne lastnine. Cilj direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ⁴ je uskladiti zakonodajne sisteme, da bi se zagotovila visoka, enakovredna in homogena raven varstva na notranjem trgu. V uredbi o uveljavljanju pravic s strani carinskih organov ⁵ so določena postopkovna pravila, v skladu s katerimi carinski organi uveljavljajo pravice intelektualne lastnine v zvezi z blagom, ki je predmet carinskega nadzora ali carinske kontrole. Poleg tega se izvaja carinski akcijski načrt EU, katerega cilj je boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah v obdobju 2018–2022 ⁶ in ki vključuje štiri strateške cilje (glej sliko 5).

Glavni deležniki, ki varujejo pravice intelektualne lastnine v EU

09 Evropska komisija in drugi organi EU sodelujejo z državami članicami, da bi zagotovili ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine v EU.

10 Komisija je odgovorna za (glej okvir 1):

1. predlaganje zakonodaje za ustvarjanje evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo, in pripravo predlogov za uskladitev in izboljšanje zakonov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine v EU;
2. preverjanje, ali nacionalni organi pravilno prenašajo in izvajajo zakonodajo EU na področju pravic intelektualne lastnine, ter uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam;
3. nadzor uspešnega varstva pravic intelektualne lastnine pred kršitvami na enotnem trgu; podporo MSP in njihovo zaščito ter omogočanje lažje izmenjave informacij in sodelovanja med državami članicami;
4. odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti v pravnem okviru EU, da bi se lahko odpravile, in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni.

11 Pomembno vlogo ima tudi EUIPO kot agencija EU, pristojna za upravljanje registracije blagovnih znamk in modelov EU. Sodeluje z nacionalnimi in regionalnimi uradi EU za intelektualno lastnino, ki so pristojni za registracijo nacionalnih blagovnih znamk in modelov. Poleg tega Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: opazovalni urad), ki deluje pod okriljem urada EUIPO, opravlja širok razpon nalog v zvezi z raziskavami, ozaveščanjem, razširjanjem dobrih praks in podporo uveljavljanju vseh vrst pravic intelektualne lastnine. V podporo boju proti ponarejanju in piratstvu sta agencija Europol ⁷ in urad EUIPO leta 2016 skupaj oblikovala usklajeno koalicijo za kriminaliteto, povezano s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, ki deluje znotraj agencije Europol.

12 Organi držav članic za intelektualno lastnino upravljajo nacionalne blagovne znamke in modele. Pristojni nacionalni organi analizirajo skladnost zahtevkov za geografske označbe EU, preden jih pošljejo v odobritev Komisiji. Carinski organi so odgovorni za kontrole kršitev pravic intelektualne lastnine na mejah, druge službe kazenskega pregona, zlasti policija, pa so odgovorne za odkrivanje domačih kršitev pravic intelektualne lastnine. V nekaterih državah članicah so lahko carinski organi na podlagi nacionalne zakonodaje pooblaščeni tudi za ukrepanje v zvezi z odkrivanjem blaga, ki je že dano na notranji trg in za katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine.

Obseg revizije in revizijski pristop

13 Pri reviziji je Sodišče ocenilo, ali so pravice intelektualne lastnine v zvezi z blagovnimi znamkami, modeli in geografskimi označbami EU na enotnem trgu dobro varovane. V obseg revizije niso bile vključene avtorske pravice in patenti. Sodišče se je osredotočilo zlasti na to, ali je z regulativnim okvirom EU za pravice intelektualne lastnine v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in javne odgovornosti zagotovljeno zadostno varstvo ter ali so se navedene pravice intelektualne lastnine EU ustrezno uveljavljale. Revizijsko delo je zajelo obdobje od januarja 2017 do aprila 2021.

14 Sodišče je izvedlo to revizijo, ker še nikoli ni revidiralo varstva pravic intelektualne lastnine, Komisija pa bi morala svoje glavne pobude v okviru za blagovne znamke EU dokončati do leta 2019. Poleg tega je varstvo pravic intelektualne lastnine ključen element za konkurenčnost EU v svetovnem gospodarstvu in za spodbujanje inovacij. Cilj revizije je bil oblikovati priporočila za izboljšanje okvira intelektualne lastnine EU in njegovega uveljavljanja.

15 Pri reviziji je Sodišče obravnavalo, ali:

1. je Komisija zagotovila potreben regulativni okvir za pravice intelektualne lastnine;
2. so Komisija, EUIPO in države članice ustrezno izvajale regulativni okvir za pravice intelektualne lastnine v zvezi z blagovnimi znamkami EU, modeli in geografskimi označbami ter
3. ali so države članice pravilno izvajale kontrole uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

16 Revizijsko delo Sodišča je zajemalo dokaze iz različnih virov:

1. pregledov dokumentacije in analize zadevne zakonodaje, poročil, podatkov in statistike, vzorcev ter preučitve dokumentov, ki so jih predložili revidiranci, in
2. razgovorov z ustreznim osebjem Komisije (GD GROW, TAXUD in AGRI), uradov OLAF in EUIPO (vključno z opazovalnim uradom), agencije Europol in predstavniki petih držav članic (Grčije, Francije, Litve, Madžarske in Romunije), ki jih je Sodišče izbralo na podlagi kvantitativnih meril tveganja.

Opažanja

Pri regulativnih okvirih za pravice intelektualne lastnine, ki so na splošno dobri, so bile ugotovljene težave

Okvir za blagovne znamke EU je vzpostavljen, vendar direktiva še ni bila popolnoma prenesena

17 Cilj direktive o blagovnih znamkah je uskladiti glavna postopkovna pravila v nacionalnih sistemih blagovnih znamk in sistemu EU za blagovne znamke. Uskladitev določb o postopkih je nujna, da bi se olajšala pridobitev in upravljanje registracije blagovnih znamk.⁸ Da bi se ta cilj dosegel, morajo biti bistvene zahteve za varstvo, kot so pogoji pridobivanja in ohranjanja registrirane blagovne znamke, na splošno enake v vseh državah članicah. Zato bi moral biti pravni okvir za blagovne znamke EU popoln, posodobljen in usklajen na ravni EU.

18 Po preučitvi dokazne dokumentacije in razpravah s predstavniki Komisije Sodišče meni, da sta dve od izbranih držav članic (Madžarska in Litva) prenesli direktivo o blagovnih znamkah (Priloga II). Glede na osnovni datum za prenos, tj. 14. januar 2019, so izbrane države članice zamujale s prenosom ⁹, Grčija, Francija in Romunija pa ga še niso dokončale.

Pomanjkljivosti okvira EUIPO za upravljanje in odgovornost

19 Kot je določeno v finančni uredbi EU, se postopek razrešnice, ki ga opravi Evropski parlament, uporabi glede na strukturo financiranja agencij ¹⁰. Urad EUIPO kot agencija, ki se v celoti financira iz lastnih sredstev, ni zajet v razrešnico Evropskega parlamenta, temveč mu to podeli njegov proračunski odbor ¹¹. V postopku razrešnice se upošteva tudi letna revizija zakonitosti in pravilnosti računovodskih izkazov, ki jo opravi Sodišče in ki po potrebi vključuje priporočila za odpravo pomanjkljivosti v dejavnostih organizacije. Poleg tega se ta postopek razrešnice opira na redna zunanja vrednotenja urada EUIPO ter razdelitev nalog in odgovornosti med tri organe: izvršnega direktorja, ki je odgovoren za upravljanje urada EUIPO in izvrševanje proračuna, upravni odbor, ki je odgovoren za sprejetje letnega delovnega programa, ter proračunski odbor ¹².

20 Urad EUIPO v skladu z ureditvami glede odgovornosti v okviru uredbe o blagovni znamki EU Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji predloži sprejeti letni delovni program, letno poročilo, večletni strateški program (vsakih pet let) in zaključni račun urada. Izvršni direktor urada EUIPO izmenja mnenja z Odborom Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) o večletnem strateškem programu (obdobje do leta 2025). Upravni odbor se o letnem delovnem programu urada EUIPO posvetuje s Komisijo in mora pri njegovem sprejetju upoštevati njeno mnenje ¹³.

21 V uredbi o blagovni znamki EU je predvideno omejeno sodelovanje Evropskega parlamenta in Komisije. Omejen vpliv Komisije in Evropskega parlamenta na odločitve, ki jih sprejme upravni odbor ali proračunski odbor urada EUIPO, izhaja iz načela neodvisnosti regulativnih agencij. Tako niti Komisija niti Evropski parlament nimata prevladujočega vpliva na odločitve upravnega odbora ali proračunskega odbora, kot je razvidno iz tega, da je bila finančna uredba urada EUIPO sprejeta kljub temu, da sta dva predstavnika Komisije glasovala proti ¹⁴.

22 Sodišče je v svojem mnenju št. 1/2019 o finančni uredbi urada EUIPO izrazilo posebno zaskrbljenost glede postopka razrešnice urada EUIPO in ponovilo svoj predlog, da bi moral biti urad EUIPO predmet splošnega proračunskega postopka in postopka razrešnice pred Evropskim parlamentom in ne pred proračunskim odborom, saj njegovi prihodki izhajajo iz izvajanja javnih pooblastil na podlagi prava EU. Sodišče je vedno menilo, da je treba za vse organe, povezane z EU, uporabljati enaka načela odgovornosti ¹⁵. Ta pomislek je bil izražen tudi v študiji Službe Evropskega parlamenta za raziskave ¹⁶, v kateri je bilo ugotovljeno, da je zaradi tega, ker ni formalnega postopka za dajanje priporočil agencijam, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev, zagotavljanje odgovornosti še vedno velik izziv.

23 Za zagotovitev ustrezne odgovornosti, ki vključuje neodvisno delovanje, bi bilo treba jasno razmejiti delitev odgovornosti, v tem primeru med upravnim in proračunskim odborom. Poleg tega člani upravnega organa ne bi smeli biti v nobenih drugih razmerjih, ki bi bistveno vplivali na njihovo vlogo ¹⁷. Upravni odbor in proračunski odbor urada EUIPO sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, en predstavnik Evropskega parlamenta in dva predstavnika Komisije, ki imajo skupaj 30 glasov.

24 Sestava upravnega odbora in proračunskega odbora je sicer skladna z uredbo o blagovni znamki EU, vendar je Sodišče ugotovilo, da je veliko teh predstavnikov članov obeh organov (26 od 30 članov z glasovalno pravico ali njihovih namestnikov). Zato meni, da bi lahko v tem primeru na zmožnost posameznika za presojo ali ukrepanje v okviru ene funkcije vplivala njegova druga funkcija ali jo omejevala. Zaradi tega položaja in zato, ker ni zunanjega postopka razrešnice, so ureditve upravljanja pomanjkljive, saj isti posamezniki (ali njihovi namestniki) odločajo o sprejetju proračuna in postopku razrešnice v zvezi z njegovim izvrševanjem.

25 V skladu z uredbo o blagovnih znamkah EU je morala Komisija do 24. marca 2021 prvič oceniti vpliv, uspešnost in učinkovitost urada EUIPO ter njegovih delovnih praks. To ocenjevanje še poteka, rezultati pa bodo predvidoma na voljo do konca leta 2022.

Okvir za modele EU je zastarel in nepopoln

26 Cilj direktive o modelih je uskladiti zakone držav članic o varstvu modelov ¹⁸, da bi se ustvaril sistem za modele EU. Da bi se ta cilj dosegel, bi moral biti pravni okvir za modele EU popoln, posodobljen in usklajen na ravni EU.

27 Model EU ima enoten značaj, kar pomeni, da ima enak učinek po vsej EU. Pomembno je uskladiti nacionalne sisteme in sisteme EU za registracijo modelov, saj imajo registrirani nacionalni modeli prednost pri prijavi za registriran model EU.

28 Regulativni okvir EU za modele je nepopoln in zastarel, kar je razlog za številna razhajanja v praksi med sistemom EU in nacionalnimi sistemi ter med državami članicami. Posledica je pravna negotovost pri registraciji modelov v različnih državah članicah. Komisija je izvedla zunanje vrednotenje, javno posvetovanje in oceno učinka ter trenutno posodablja regulativni okvir za modele. Zgoraj navedene pomanjkljivosti se bodo morda obravnavale pri pripravi novega zakonodajnega predloga.

29 Po navedbah iz ocene so vse države članice proces prenosa dokončale 1. junija 2004. Pri oceni je bilo ugotovljenih več pomembnih pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da bi se dokončalo usklajevanje sistemov za registracijo na nacionalni ravni in ravni EU. Sodišče je pri reviziji opredelilo tudi več vidikov, na podlagi katerih je upravičena revizija okvira za modele EU, ki bi jo izvedla Komisija.

30 Sodišče je ugotovilo, da okviri za modele na nacionalni ravni in ravni EU v izbranih državah članicah niso dovolj usklajeni, saj te države članice med procesi vložitve vloge, preizkušanja, objave in registracije uporabljajo različne postopke in roke (glej Prilogo V). V zvezi s postopki vložitve vloge je Sodišče odkrilo naslednje razlike:

1. vloge se lahko vložijo v elektronski ali papirni obliki. Leta 2020 je bila večina vlog vloženih elektronsko (EUIPO 98.17 %, Litva 78 %, Madžarska 50 %, Romunija 23 %), pri čemer je bila v Grčiji in Franciji mogoča le elektronska vložitev;
2. urad EUIPO prosilcem registriranih modelov EU omogoča, da pod določenimi pogoji izberejo možnost skrajšanega postopka (leta 2020 je bila ta možnost uporabljena pri 38,7 % vlogah za registrirani model EU). Tudi Francija in Romunija omogočata hitrejši postopek registracije, vendar druge izbrane države članice podobnih postopkov ne izvajajo.

31 Sodišče je odkrilo tudi druge razlike med sistemi modelov na nacionalni ravni in ravni EU, in sicer:

1. za pritožbene postopke so pristojni različni organi: nacionalna sodišča v državah članicah in odbor za pritožbe pri uradu EUIPO;
2. pristojbine in strukture pristojbin niso dovolj usklajene (glej Prilogo VI) ter
3. nacionalnim uradom za intelektualno lastnino ni treba zagotoviti mediacije in arbitraže.

32 Sodišče je ugotovilo tudi, da tiskana opis in predstavitev modela nista standardizirana ter da v uredbi o modelih EU in direktivi o modelih ni določeno, da se modeli lahko opišejo ali predstavijo na podlagi najpogostejših tehnologij, kot je tridimenzionalna slika ali video.

33 Z uredbo o modelih EU so varovani neregistrirani modeli EU za proizvode, ki imajo pogosto kratek rok trajanja in za katere varstvo brez bremena registracijskih formalnosti pomeni prednost, trajanje varstva pa je manj pomembno. Razen Romunije, ki je vzpostavila zbirko podatkov o neregistriranih modelih (v katero do zdaj ni bil vnesen noben model), tega varstva ne zagotavlja nobena od izbranih držav članic.

34 Sodišče je ugotovilo, da so v štirih od petih izbranih držav članic v skladu z zakonom o modelih zaščiteni tudi rezervni deli za popravila. V uredbi EU o modelih in na Madžarskem je to varstvo izključeno (klavzula o popravilih). V tabeli 1 so prikazane razlike med revidiranimi državami članicami in uradom EUIPO.

35 Sodišče je ugotovilo, da so v okviru sistemov za registracijo na ravni EU in nacionalni ravni na voljo različne možnosti za odlog objave modela, vključno z razlikami v možnem obdobju odloga in pristojbinah (tabela 2).

Struktura pristojbin za pravice intelektualne lastnine ne odraža dejanskih stroškov

Metodologija za določitev pristojbin EU ni dovolj jasna

36 Pristojbine za blagovne znamke in modele EU so določene v uredbi o blagovni znamki EU in uredbi o pristojbinah za modele. V skladu z merili ¹⁹ za določitev pristojbin:

1. mora prihodek, ustvarjen s pristojbinami, načeloma zadostovati za uravnoteženost proračuna urada EUIPO;
2. morajo sistem EU za blagovne znamke in nacionalni sistemi blagovnih znamk soobstajati in se dopolnjevati ter
3. mora biti uveljavljanje pravic imetnikov blagovne znamke EU v državah članicah učinkovito.

37 Kot je Sodišče navedlo v Posebnem poročilu št. 22/2020, Evropska agencija za varstvo v letalstvu, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter Prevajalski center za organe Evropske unije v celoti izračunajo stroške storitev, na katerih temeljijo pristojbine, ki jih zaračunavajo. Sodišče je preverilo uporabo meril za določitev pristojbin in ugotovilo, da je urad EUIPO leta 2020 nakopičil znatne presežke (308,75 milijona EUR), kot je izkazano v njegovi bilanci stanja (glejsliko 6). Ugotovilo je tudi, da znesek in struktura pristojbin urada EUIPO sicer temeljita na socialnih, finančnih in ekonomskih merilih, vendar ne zagotavljata transparentnosti glede kritja stroškov, ki je potrebna za oceno učinkovitosti urada EUIPO pri njegovih osnovnih dejavnostih. Zato se struktura stroškov na enoto močno razlikuje od strukture pristojbin, stroški na enoto pa se močno razlikujejo od pristojbin.

38 Sodišče je v Mnenju št. 1/2019 navedlo ²⁰, da bi moral urad EUIPO skupaj s Komisijo preučiti možnost, da s proračunskimi presežki podpre finančne instrumente, iz katerih se financirajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti evropskih podjetij. Primer uporabe proračunskega presežka je pobuda Ideas Powered for business SME Fund (sklad za MSP), ki vključuje shemo nepovratnih sredstev v znesku 20 milijonov EUR za pomoč evropskim malim in srednjim podjetjem pri uveljavljanju njihovih pravic intelektualne lastnine.

39 Poleg tega je Sodišče pri primerjalni analizi ugotovilo velike razlike med pristojbinami EU in pristojbinami, ki jih zaračunavajo nacionalni organi petih izbranih držav članic (tabela 3). Ugotovilo je na primer, da so pristojbine EU za vložitev prijave in podaljšanje pravic lastnine najmanj trikrat višje od najdražjih nacionalnih pristojbin (Francija).

40 Sodišče je analiziralo informacije, ki jih je urad EUIPO predložil Evropski komisiji, študijo Evropskega parlamenta iz leta 2013 z naslovom The income of full self-finance agencies and EU budget, študijo podjetja INNO-tec iz leta 2010, študijo inštituta Maxa Plancka iz leta 2011, oceni učinka iz leta 2009 in leta 2013 ter vrednotenje, ki ga je opravila Evropska komisija. V teh dokumentih ni našlo analize razmerja med ravnjo pristojbin, merili zanje in storitvami, ki jih nudi urad EUIPO, niti določitve najnižje ravni pristojbin EU, ki bi bila skladna z nacionalnimi sistemi blagovnih znamk.

41 Glede na analizo merila za določanje pristojbin sicer obstajajo, vendar Sodišče meni, da ni jasne metodologije za določitev strukture in zneska pristojbin EU, zaradi česar je višina pristojbin taka, da se ustvarjajo nakopičeni presežki. Kopičenje velikih presežkov je v nasprotju z načelom doseganja ustreznega zneska za doseganje uravnoteženega proračuna, ki je določeno v uredbi. V študiji inštituta Maxa Plancka se je pokazalo, da so organizacije uporabnikov kritizirale pomanjkanje transparentnosti v zvezi s pristojbinami.

Posledica visokih pristojbin je neučinkovit mehanizem izravnave

42 Urad EUIPO mora ²¹ državam članicam na podlagi mehanizma izravnave zagotoviti nadomestilo za dodatne stroške, ki jih te imajo v okviru sodelovanja v sistemu blagovnih znamk EU, če v zadevnem letu nima proračunskega primanjkljaja. Mehanizem izravnave je bil aktiviran za leta 2018, 2019 in 2020 (glej sliko 7).

43 Pristojbina za vlogo zajema stroške registracije za nacionalno blagovno znamko. Sodišče je ugotovilo, da je bil znesek, ki se je nadomestil iz mehanizma izravnave, podoben pristojbini za vlogo v Litvi. Za leto 2020 je znesek za izravnavo znašal 310 000 EUR, število registriranih nacionalnih blagovnih znamk pa 1 771. Zato je znesek za izravnavo za posamezno registrirano nacionalno blagovno znamko znašal 175 EUR, kar je primerljivo s pristojbino za vlogo za litovsko blagovno znamko (180 EUR).

44 V uredbi o blagovni znamki EU so določeni letni ključni kazalniki smotrnosti za razdelitev zneska izravnave med države članice. Države članice zabeležijo rezultate teh ključnih kazalnikov smotrnosti z orodjem urada EUIPO ePlatform in jim priložijo izjavo posameznih nacionalnih uradov za intelektualno lastnino. Sodišče je ugotovilo, da urad EUIPO ne izvaja kontrol za preverjanje točnosti podatkov, ki jih predložijo nacionalni uradi za intelektualno lastnino in s katerimi se določa razdelitev zneska za izravnavo. EUIPO meni, da ta izjava zadostuje za utemeljitev metodologije, izračuna in natančnosti statističnih podatkov, ki jih države članice zabeležijo z orodjem ePlatform.

45 Sodišče je ugotovilo, da ključni kazalniki smotrnosti, na podlagi katerih se izračunajo zneski izravnave, ne izpolnjujejo meril SMART – specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni (glej okvir 2). Poleg tega mehanizem izravnave ne zagotavlja, da zadevni nacionalni organi prejmejo ustrezno nadomestilo za nastale dodatne stroške, saj zneski za izravnavo niso preneseni na njihove proračune, ampak na nacionalne proračune.

Okvir za geografske označbe EU je omejen na kmetijske proizvode

46 Sektorji geografskih označb so zajeti v treh shemah geografskih označb EU, in sicer za (a) kmetijske proizvode in živila, (b) vino in (c) žgane pijače.

47 Sodišče je ugotovilo, da so osnovna pravila in načela za registracijo na splošno usklajena. Ugotovilo pa je tudi, da shema geografskih označb za kmetijske proizvode in živila ne zajema vsega blaga, ki je na podlagi Sporazuma STO o kmetijstvu razvrščeno kot kmetijski proizvodi. Poleg tega ni vzpostavljen sistem EU za registracijo nekmetijskih proizvodov (obrt in industrijski modeli), čeprav imajo nekatere države članice nacionalne zakonodaje za varstvo takih proizvodov. Ker ni ureditve za varstvo vseh proizvodov po celotni EU, je težko ali nemogoče zagotoviti njihovo varstvo, saj nacionalni sistemi varstva ne zadostujejo.

Okviri pravic intelektualne lastnine se ustrezno izvajajo, čeprav je mogoče opaziti nekatere pomanjkljivosti

EUIPO kljub nekaterim napakam večinoma pravilno izvaja okvir blagovnih znamk in modelov EU

48 Sodišče na podlagi ocene postopkov registracije in povezanih dejavnosti meni, da EUIPO ustrezno izvaja predpise o blagovni znamki EU in modelih EU. Procesi vložitve vloge, preizkušanja, objave in registracije so potrjeni s standardoma ISO 9001 in ISO 10002, EUIPO pa izvaja tudi sistem za nadzor kakovosti, ki vključuje opredelitev sklopa ključnih kazalnikov smotrnosti in vrednosti za skladnost.

49 Sodišče je pri izvajanju uredbe o blagovni znamki EU ugotovilo naslednje pomanjkljivosti.

50 V skladu z uredbo o blagovni znamki EU lahko urad EUIPO ustanovi center za mediacijo, katerega naloga je sporazumno razreševanje sporov v zvezi z blagovnimi znamkami EU in registriranimi modeli EU. Čeprav je urad EUIPO ustanovil službo za alternativno reševanje sporov, da bi zagotovil storitve brezplačne mediacije za postopke pritožbe, to ne vključuje postopkov pripomb in ugovora.

51 Vsak predstavnik fizične ali pravne osebe, ki posluje z uradom EUIPO, mora biti zakonsko pooblaščen, da nastopa kot predstavnik v zadevah, povezanih s pravicami intelektualne lastnine. Sodišče je ugotovilo, da se pogoji za pridobitev vloge predstavnika med revidiranimi državami članicami razlikujejo, zaradi česar osebe, ki želijo nastopati kot predstavniki, niso enako obravnavane.

52 V uredbi o blagovni znamki EU in uredbi o modelih EU je določena vzpostavitev registra za blagovne znamke EU oziroma registra za registrirane modele EU ter obveznost vpisovanja blagovnih znamk in modelov v register. Sodišče je opravilo izbor na podlagi tveganja in preverilo vzorec 20 blagovnih znamk EU in šestih registriranih modelov EU, da bi preverilo točnost in popolnost registra. Pri registriranih blagovnih znamkah je odkrilo primere nepravilnega statusa blagovne znamke EU (šest vzorčenih blagovnih znamk), postopkovne napake (ena blagovna znamka) in opustitev (pet blagovnih znamk). V zvezi z registriranimi modeli EU se je nepopolnost nanašala na drug jezik v vlogi pri enem primeru iz vzorca. Na podlagi slabosti, ki jih je odkrilo Sodišče, je urad EUIPO v registru odkril 522 vnosov z nedoslednostmi, ki se pregledujejo posamično in popravljajo ročno. Poleg tega namerava uvesti notranje kontrole za zagotovitev potrebne doslednosti in točnosti podatkov.

53 Rezultati ankete iz leta 2019 o zadovoljstvu uporabnikov, ki jo je izvedel EUIPO, so pokazali povečano nezadovoljstvo uporabnikov v zvezi z doslednostjo odločitev odbora za pritožbe (stopnja zadovoljstva manj kot 53 %). Doslednost postopka sprejemanja odločitev je pomemben element usklajevanja sistema blagovnih znamk EU in sistema registriranih modelov EU. Z večjo doslednostjo odločitev organov posameznih jurisdikcij bi se povečala učinkovitost sistema, saj bi se zmanjšala potreba po pritožbah in sodnih postopkih pred Sodiščem Evropske unije.

V merilih za finančno podporo državam članicam so slabosti

54 V skladu z uredbo o blagovni znamki EU in načelom dobrega finančnega poslovodenja je urad EUIPO odgovoren za zagotavljanje sodelovanja med institucijami EU in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, da bi se spodbudilo približevanje praks in orodij na področju blagovnih znamk in modelov.

55 Nacionalni uradi za intelektualno lastnino sodelujejo z uradom EUIPO predvsem v okviru projektov evropskega sodelovanja, ki so vključeni v letne sporazume o sodelovanju. Številni pomembni projekti sodelovanja so se izvajali ali se izvajajo v tesnem sodelovanju z uradom EUIPO in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino. Od leta 2020 je EUIPO prispeval k nekaterim projektom evropskega sodelovanja s pavšalnimi zneski, izračunanimi ločeno za posameznega upravičenca.

56 V finančni uredbi EU je določeno, da bi morali pavšalni zneski temeljiti na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, ki zagotavlja dobro finančno poslovodenje. Navedena uredba pa ne vključuje smernic o metodologiji za izračun pavšalnih zneskov.

57 Sodišče je ugotovilo, da ima metodologija urada EUIPO za izračun pavšalnih zneskov (Priloga VII) naslednje pomanjkljivosti:

1. preverjeni pretekli podatki posameznih upravičencev so zajemali samo eno leto;
2. pri razvrstitvi dejavnosti ni zadostnega razlikovanja med različnimi vrstami projektov, zato so bili podobni pavšalni zneski dodeljeni različnim dejavnostim, in
3. nacionalni uradi za intelektualno lastnino so v izračun povprečne dnevne postavke vključili plače vseh profilov notranjega osebja, ki so sodelovali pri projektih evropskega sodelovanja v letu 2019, čeprav so pri podobnih projektih sodelovali različni profili osebja.

58 Dva projekta evropskega sodelovanja, vključena v sporazume o sodelovanju, sta se nanašala na tekoče stroške TMView in DesignView, to sta javni zbirki podatkov za blagovne znamke in modele. Sodišče je ugotovilo, da tekoči stroški niso bili povezani z dejanskimi stroški vzdrževanja zbirk podatkov nacionalnih uradov za intelektualno lastnino ter zagotavljanja podatkov o nacionalnih blagovnih znamkah in modelih.

59 Sodišče je ugotovilo tudi, da so se povprečni tekoči stroški na model v izbranih državah članicah v letu 2020 zelo razlikovali (glej tabelo 4), zaradi česar položaj revidiranih držav članic ni enak.

Pomanjkljivosti postopka registracije za kmetijske proizvode

60 Zakonodaja EU zagotavlja okvir za registracijo proizvodov z geografsko označbo na ravni EU, vendar ne zajema faze nacionalnega nadzora. V skladu z načelom subsidiarnosti ima vsaka država članica svoj proces nadzora, vendar mora upoštevati merila in pogoje za vsebinsko oceno v skladu z zadevno shemo, kot so določeni v zakonodaji o geografskih označbah (odstavek 46). Vsaka država članica se lahko tudi sama odloči, ali bo zaračunavala pristojbine za procese registracije in nadzora.

Neučinkovitosti v procesih Komisije za registracijo

61 Vloge za registracijo geografskih označb analizirajo in odobrijo pristojni organi posamezne države članice, ki jih nato predložijo Komisiji skupaj s podporno dokumentacijo (Priloga VIII). Države članice predložijo te informacije prek informacijskega sistema EU eAmbrosia ali po elektronski pošti. Predložitev prek sistema eAmbrosia ni obvezna za kmetijske proizvode in živila, države članice z največjim številom vlog pa te po navadi predložijo po elektronski pošti.

62 Zbirka podatkov eAmbrosia vključuje vse registrirane geografske označbe, vključno s tistimi iz držav, ki niso članice EU, registriranimi na podlagi neposredne vložitve vloge pri Komisiji. Vse vloge, vložene prek informacijskega sistema, so samodejno naložene na javno različico platforme. Ker morajo biti v javni različici zbirke podatkov eAmbrosia objavljene vse vloge, mora Komisija vloge, poslane po elektronski pošti, naložiti ročno. To pomeni dodatno delo za osebje Komisije in lahko se pojavijo napake.

Dolgotrajni nacionalni procesi in procesi Komisije za analizo in registracijo vlog za geografske označbe

63 Procesi za registracijo geografskih označb v državah članicah ne bi smeli biti ovirani. Zato bi morali fazi nacionalnega nadzora in nadzora Komisije, v okviru katerih so določene zahteve glede procesov za vložitev vloge, objavo, pritožbo in registracijo geografskih označb, vključevati jasne roke in biti pregledni.

64 Da bi preverilo časovni okvir in procese za odobritev geografske označbe v izbranih državah članicah, je Sodišče izbralo več vlog za registracijo geografskih označb in spremembe obstoječih registracij (Priloga IX). Čeprav so bile v izbranih državah članicah objavljene jasne zahteve glede procesov vložitve vloge, objave, pritožbe in registracije, je Sodišče ugotovilo, da so se roki za nadzor, sprejeti v okviru nacionalne zakonodaje, redko upoštevali, pri čemer so procesi odobritve trajali do 60 mesecev. Razlog za te dolge zamude je bil zapleten postopek zagotavljanja kakovosti in posebnih značilnosti kmetijskih proizvodov.

65 Na podlagi istega izbranega vzorca na ravni Komisije je Sodišče prav tako ugotovilo, da je postopek odobritve dolgotrajen (Priloga X). Kot razlog za ugotovljene zamude, ki so trajale do 48 mesecev, so bili navedeni zapletena analiza in prevajanje prejetih spisov ter dolge zamude pri prejemanju odgovorov držav članic na vprašanja Komisije.

Razlike med državami članicami pri izvajanju nadzora nad geografskimi označbami in nezadostne smernice Komisije

66 Nadzor nad geografskimi označbami se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora. Uredba se ne nanaša posebej na geografske označbe in ne vključuje standardiziranih pravil EU o nadzoru za geografske označbe. Predlagana ali sprejeta ni bila nobena druga subsidiarna zakonodaja v zvezi z nadzorom nad geografskimi označbami.

67 Vsaka obiskana država članica je imela svoja pravila o nadzoru in postopke nadzora. Nekatere države članice so nadzor nad registracijo izvajale pred odobritvijo vloge za geografsko označbo na nacionalni ravni, druge pa po odobritvi (letno ali v različnih časovnih presledkih). Sodišče je ugotovilo, da postopki nadzora in njihova pogostost v izbranih državah članicah niso bili standardizirani in da so bile pristojbine za nadzor, ki so se zaračunavale gospodarskim subjektom, zelo različne, od nič do 300 EUR na dan.

68 Komisija organizira usposabljanje v okviru pobude Boljše usposabljanje za varnejšo hrano in letne seminarje za razprave z državami članicami o nadzoru nad geografskimi označbami. Ni pa pripravila uradnih smernic o postopkih nadzora, analizi tveganja ali optimalni pogostosti preverjanj. Zaradi različnega obravnavanja proizvajalcev geografskih označb v različnih državah članicah imajo nekateri proizvajalci višje stroške izpolnjevanja obveznosti in večje obveznosti kot drugi.

Sodelovanje v zvezi z geografskimi označbami v EU na splošno poteka nemoteno

69 Urad EUIPO v sodelovanju s Komisijo upravlja portal (GIview) za lažjo komunikacijo z izvršilnimi organi. Portal Glview vsebuje podatke o registraciji iz zbirke podatkov eAmbrosia in neunijske geografske označbe, ki so v EU zaščitene na podlagi mednarodnih in dvostranskih sporazumov, podatke o pristojnih organih, nadzornih organih in skupinah proizvajalcev ter informacije o proizvodih, registriranih kot geografske označbe (fotografije, zemljevidi, opisi in povezave do spletišč skupin proizvajalcev).

70 V zvezi z upravljanjem shem geografskih označb v državah članicah Komisija trikrat na leto skliče strokovne skupine, v okviru katerih se obravnavajo izzivi in dobre prakse v sektorju. Poleg tega je Komisija med letoma 2018 in 2020 izvedla 17 krajših delavnic z državami članicami. Sodišče je ugotovilo, da so organi v izbranih državah članicah cenili te delavnice ter priložnost za obravnavanje in reševanje problematičnih vlog.

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ni optimalno

71 Potrebno je uspešno in ustrezno varovanje pravic intelektualne lastnine, hkrati pa je treba zagotoviti, da ukrepi in postopki za uveljavljanje ne postanejo ovire za zakonito trgovino ²². Da bi se to doseglo, bi morali zakonodajni sistemi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v državah članicah zagotavljati visoko, enakovredno in homogeno raven varstva teh pravic na notranjem trgu ²³. Carinski organi držav članic bi morali biti pristojni za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, zaščitenih s pravom EU in nacionalnim pravom. Za zadovoljitev teh potreb bi morale Komisija in države članice imeti dober okvir EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine se ne uporablja enotno

72 Cilj Komisije je zagotoviti, da so po vsej EU vzpostavljeni enakovredni zakonodajni sistemi, ki zagotavljajo visoko, enakovredno in homogeno raven varstva intelektualne lastnine na notranjem trgu. Kot je Svet priznal v sklepih z dne 1. marca 2018, se ukrepi, postopki in pravna sredstva iz direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v državah članicah ne uporabljajo enotno. Komisija je hkrati s svojimi smernicami^[24] za odpravo neenotne ravni varstva intelektualne lastnine na notranjem trgu ustanovila novo skupino strokovnjakov za politiko industrijske lastnine, ki se ukvarja z uveljavljanjem in pripravlja zbirko orodij EU za boj proti ponarejanju.

73 Komisija je odgovorna za spremljanje, ali so države članice v celoti in pravilno prenesle direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v nacionalne zakonodaje. Kljub temu je Sodišče odkrilo več slabosti v zvezi z neskladnostjo ali delno skladnostjo prenosa direktive, kot je priznano v oceni direktive iz leta 2017 in podporni študiji iz istega leta. Te stalne zamude pomenijo slabost, zaradi katere je varstvo intelektualne lastnine na enotnem trgu neenotno.

74 Sodišče je ugotovilo, da v direktivi o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine niso obravnavane potrebe digitalne dobe. V zvezi s tem je Komisija predlagala akt o digitalnih storitvah, ki naj bi prispeval k boju proti nezakonitim spletnim vsebinam, tako da bi se pojasnil režim odgovornosti iz direktive o e-poslovanju in povečale obveznosti spletnih platform glede potrebne skrbnosti. V predlogu akta pa je večja odgovornost predvidena le za velike platforme, medtem ko bodo drugi posredniki še vedno upravičeni do izjeme glede odgovornosti. Komisija bo na podlagi določb akta vzpostavila zbirko orodij EU za boj proti ponarejanju, s katero bo pojasnila vloge in odgovornosti akterjev, vključno s spletnimi platformami.

V okviru carinskih postopkov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine manjkajo ključni elementi

75 Vloga Komisije je podpreti sodobne, usklajene pristope k carinskim kontrolam in carinskemu sodelovanju. Prizadevati bi si morala za visoko raven varstva notranjega trga EU, zlasti zato, da bi preprečila preusmeritev trgovine in ponarejanje v EU. Za dobro uveljavljanje pravic intelektualne lastnine bi morali carinski organi upoštevati tudi odgovornost za uničenje blaga. Sodišče je preučilo okvir EU za carinske postopke uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in to, kako se je izvajal v petih izbranih državah članicah.

Varstvo pravic intelektualne lastnine je različno

76 V skladu z uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov bi se morali carinski ukrepi v zvezi z blagom, pri katerem obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, nanašati na blago, ki je ali bi moralo biti pod carinskim nadzorom in kontrolo, zlasti:

1. deklarirano za prepustitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz;
2. ki vstopa na ali zapušča carinsko območje Unije in
3. ki je bilo dano v posebni postopek.

77 Komisija je v obvestilu ²⁵ pojasnila, da je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov dovoljeno le za blago, ki prihaja iz tretjih držav in je namenjeno prodaji v Evropski uniji, razen v zvezi z blagovnimi znamkami EU in nacionalnimi blagovnimi znamkami. S svežnjem o blagovnih znamkah ²⁶, ki je začel veljati leta 2016, se je varstvo pravic imetnika blagovne znamke EU ali nacionalne blagovne znamke razširilo tudi na primere, ko blago ni namenjeno za enotni trg. To pomeni, da varstvo pravic intelektualne lastnine v skladu z uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ni enako za vse pravice intelektualne lastnine ter za vse blago pod carinskim nadzorom in carinsko kontrolo. Komisija ni posodobila vsega materialnega prava EU o intelektualni lastnini, ki je potrebno za zagotovitev enake obravnave vseh pravic intelektualne lastnine na ravni EU.

78 Uredba o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov se ne uporablja za blago nekomercialne narave v osebni prtljagi potnikov (člen 1(4)). Razlaga izraza „blago nekomercialne narave” je odvisna od posamezne države članice. Sodišče je v izbranih državah članicah ugotovilo različne razlage, zaradi česar varstvo pravic intelektualne lastnine ni enako.

Obvladovanje tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in strategija kontrole nista enotna

79 V skladu s carinskim zakonikom Unije lahko carinski organi opravijo vsako kontrolo neunijskega blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ki se jim zdi potrebna. Te kontrole morajo biti sorazmerne in izvedene v skladu z merili analize tveganja. Sodišče je ugotovilo, da Komisija še ni razvila enotnega okvira za obvladovanje tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, strategije carinske kontrole EU za kršitve pravic intelektualne lastnine ali profilov tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine. Poleg tega je ugotovilo, da je med petimi izbranimi državami članicami le Francija imela nacionalno strategijo za obvladovanje tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ali strategijo kontrole za kršitve pravic intelektualne lastnine.

Različne prakse za uničenje ponarejenega blaga v EU

80 Kadar se med carinsko kontrolo pojavi sum, da je blago morda ponarejeno, se v okviru standardnega postopka v skladu z uredbo ²⁷ pošlje obvestilo imetniku odločbe (imetniku pravice) in imetniku blaga (ali deklarantu). Na podlagi njunih odgovorov, ki jih morata predložiti v desetih delovnih dneh, se preveri izpolnjevanje pogojev za uničenje. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, se sprejme sklep o uničenju. Če sum ni utemeljen (ali imetnik pravice ne želi ukrepati), se blago sprosti. Če deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju, mora imetnik pravice začeti postopek za ugotavljanje kršitve.

81 V uredbi o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov je določen tudi poenostavljen postopek za uničenje manjših poštnih pošiljk ali hitrih pošiljk hitre pošte. Na zahtevo imetnika odločbe, s katero se je ugodilo zahtevi za ukrepanje, je blago mogoče uničiti z izrecnim ali domnevnim soglasjem samega deklaranta ali imetnika blaga. V revidiranem obdobju je 23 držav članic uporabljalo postopek za manjše pošiljke, kar pomeni 85 % držav članic. Poleg tega dve drugi državi članici nista uporabljali postopka za manjše pošiljke, temveč sta namesto tega uporabljali nacionalni kazenski postopek. Preostali dve državi članici v revidiranem obdobju nista uporabljali postopka za manjše pošiljke ali primerljivega postopka. Nekatere izbrane države članice menijo, da je opredelitev manjših pošiljk iz uredbe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov v kontekstu povečanega e-trgovanja preveč omejujoča in carinske organe ovira pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

82 Ena izbrana država članica namesto postopka za manjše pošiljke uporablja poseben postopek zasega, ki ne spada na področje uporabe uredbe. V primeru manjših pošiljk je postopek zasega zlasti učinkovito in hitro orodje za umik blaga, glede katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine, s trga. Stroški, ki nastanejo pri postopku zasega, se ne izterjajo od imetnikov pravic, ampak jih krijejo carinski organi.

83 V uredbi o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov so določene neobvezne določbe v zvezi s stroški uničenja, zaradi česar so v EU nastale različne prakse. Glede na poročilo Komisije o izvajanju navedene uredbe približno 85 % držav članic od imetnika odločbe zahteva, da krije stroške uničenja blaga po standardnem postopku. Približno 46 % držav članic od imetnika odločbe zahteva, da krije stroške uničenja blaga po standardnem postopku in postopku za manjše pošiljke. Dve državi članici stroške, ki nastanejo z njunimi ukrepi za skladiščenje in uničenje blaga v skladu z uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov v standardnem postopku, krijeta sami. Nekatere države članice se v zvezi s stroški za uničenje blaga po postopku za manjše pošiljke odločajo na ad hoc podlagi.

84 Stroški uničenja in skladiščenja so lahko zelo visoki, zato imetniki pravic niso vedno pripravljeni ukrepati. Poleg tega sta za uničenje nevarnega blaga (npr. hladilnega plina ali pesticidov) potrebna draga obdelava in posebna oprema, ki nista na voljo v vseh državah članicah, četudi želi imetnik pravice plačati zanju. V nekaterih državah, ki niso članice EU, na primer v Združenih državah Amerike, stroške uničenja krije zvezna vlada iz sklada, ki se financira z denarnimi kaznimi in zasegi premoženja zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine. Ker so prakse v zvezi s stroški uničenja v državah članicah različne, imetniki pravic niso obravnavani enotno.

Za kazni in sankcije za kršitve pravic intelektualne lastnine ni usklajenega okvira

85 Carinski organi lahko uvedejo kazni za imetnike odločbe.

86 V nacionalnih carinskih zakonodajah so predvidene tudi carinske kazni za deklaranta in imetnika blaga in/ali njuna predstavnika. Kazni za kršitve materialnega prava intelektualne lastnine v državah članicah niso usklajene.

87 Kazni za kršitve materialnega prava intelektualne lastnine in nacionalnih carinskih zakonodaj v nekaterih državah niso dovolj odvračilne in bi lahko spodbudile preusmeritev trgovine.

Različne prakse prijave kršitev pravic intelektualne lastnine

88 Ker v uredbi o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ni določen časovni okvir za poročanje o zadržanjih v informacijskem sistemu za boj proti ponarejanju in piratstvu (COPIS) na ravni EU, imajo države članice različne prakse.

89 Skupni vmesnik med sistemoma COPIS in AFIS (informacijski sistem urada OLAF za boj proti goljufijam) omogoča samodejni prenos podatkov o kršitvah pravic intelektualne lastnine iz sistema COPIS v carinski informacijski sistem urada OLAF za zadržanja pravic intelektualne lastnine (CIS+). Velika večina držav članic pa ne vnaša podatkov v sistem CIS+ (v sistem CIS+ je informacije preneslo le devet držav članic, kar je 9 % zadev v sistemu COPIS). Čeprav je mehanizem vzpostavljen, ga torej države članice večinoma ne uporabljajo.

90 Za izmenjavo informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine z zadevnimi organi v državah, ki niso članice EU, ni posebnega horizontalnega orodja. Komisija nikoli ni sprejela izvedbenih aktov, s katerimi bi določila nujne praktične ureditve v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij z državami, ki niso članice EU.

Carinske kontrole držav članic so pomanjkljive

91 V skladu z uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov morajo nacionalni carinski organi izvajati kontrole uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in stalno poročati o zadržanjih blaga.

92 Sodišče je v petih izbranih državah članicah preučilo izvajanje uredbe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov tako, da je analiziralo, pregledalo in preizkusilo ključne komponente vzpostavljenih sistemov in postopkov. To je vključevalo naključno vzorčenje zahtev za ukrepanje in zadržanj, sporočenih v sistemu COPIS. Na splošno so izbrane države članice imele ustrezna orodja za analizo tveganja, obravnava zahtev za ukrepanje in izvajanje carinskih ukrepov v zvezi z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, pa sta bila zadovoljiva. Kljub temu je Sodišče odkrilo naslednje omejitve pri izvajanju carinskih kontrol:

1. štiri države članice so sprejele intervencijske pragove, ki so jih v zahtevah za ukrepanje navedli imetniki pravic in ki niso določeni v uredbi o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ²⁸;
2. v treh državah članicah so bile ugotovljene slabosti v zvezi s skladnostjo pri rokih priglasitve za imetnike odločb/vložnike zahtevkov za odločbe in deklarante/imetnike blaga;
3. dve državi članici nista uporabljali vmesnika med sistemoma COPIS in AFIS (CIS+) ter
4. države članice so razvile različne prakse in časovne okvire za poročanje.

93 Neenotno izvajanje direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in omejitve pri izvajanju kontrol uveljavljanja teh pravic s strani carinskih organov v državah članicah vplivajo na uveljavljanje teh pravic v EU in boj proti ponarejanju. Sodišče meni, da se varstvo pravic intelektualne lastnine v EU razlikuje glede na kraj uvoza. Zato obstaja tveganje, da bi goljufi in ponarejevalci preusmerili trgovino, pri čemer bi izbrali kraje v EU z manj strogimi kontrolami in kaznimi.

Zaključki in priporočila

94 Splošni zaključek Sodišča je, da je okvir EU za varstvo pravic intelektualne lastnine v splošnem trden in zanesljiv, čeprav nekatere pomanjkljivosti ostajajo. Sodišče je izreklo priporočila za izboljšanje regulativnega okvira pravic intelektualne lastnine, njegovega izvajanja in uveljavljanja.

95 Cilj direktive o modelih je uskladiti zakone držav članic o varstvu modelov, da bi se ustvaril sistem za modele EU. V ta namen je potreben popoln in posodobljen pravni okvir, s katerim bi se uskladile določbe uredbe in direktive o modelih. Sodišče je odkrilo razhajanja med sistemom modelov EU in sistemi nacionalnih modelov v zvezi s procesi vložitve vloge, preizkušanja in objave. Poleg tega je ugotovilo, da ni pravnega okvira za varstvo nekmetijskih proizvodov (glej odstavke 26 do 35 ter 46 in 47).

96 Okvir EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je vzpostavljen in pravilno deluje. Vendar je Sodišče ugotovilo nekatere pomanjkljivosti v tem okviru in njegovem izvajanju, npr. to, da so države članice sprejele intervencijske pragove, ki niso določeni v uredbi, in omejena opredelitev manjših pošiljk (glej odstavke 76 do 78, 81 in 92).

Priporočilo 1 – Dopolnitev in posodobitev regulativnih okvirov EU za pravice intelektualne lastnine

Komisija naj sprejme zakonodajne predloge za:

1. zagotovitev varstva geografskih označb za nekmetijske proizvode in
2. razširitev varstva uveljavljanja blagovne znamke EU na vse pravice intelektualne lastnine EU, uvedbo intervencijskih pragov in razširitev opredelitve manjših pošiljk.

Časovni okvir: do konca leta 2025.

97 Sodišče je prišlo do zaključka, da ni jasne metodologije za določitev pristojbin EU, zaradi česar je raven pristojbin taka, da se kopičijo presežki. Poleg tega je Sodišče ugotovilo pomanjkljivosti v zakonodaji v zvezi z okvirom urada EUIPO za upravljanje in odgovornost (glej odstavke 19 do 25 in 36 do 41).

Priporočilo 2 – Ocena ureditev upravljanja in metodologije za določanje pristojbin

Komisija naj v okviru svoje ocene učinka, uspešnosti in učinkovitosti urada EUIPO in njegovih delovnih praks (ki jo izvede v skladu s členom 210 uredbe o blagovni znamki EU) oceni ureditve upravljanja in neobstoj jasne metodologije za določanje pristojbin, kot je ugotovljeno v tem poročilu.

Časovni okvir: do konca leta 2025.

98 Sodišče meni, da je EUIPO opravil dodeljene naloge v zvezi z upravljanjem in spodbujanjem blagovnih znamk in modelov EU ter je zato veliko prispeval k varstvu teh blagovnih znamk in modelov (glej odstavek 48).

99 EUIPO je razvil sistem sodelovanja z državami članicami, da bi spodbudil približevanje praks in orodij na podlagi projektov, vključenih v sporazume o sodelovanju. Vendar je Sodišče ugotovilo, da ni smernic o metodologiji za izračun pavšalnih zneskov, da je treba rešiti težavo s tekočimi stroški in da so med državami članicami razlike (glej odstavke 54 do 59).

Priporočilo 3 – Izboljšanje sistemov financiranja, nadzora in vrednotenja

Urad EUIPO naj zagotovi:

1. dobro metodologijo za izračun pavšalnih zneskov;
2. ustrezno utemeljitev za tekoče stroške javnih zbirk podatkov EU za blagovne znamke in modele EU ter
3. izboljšanje sistemov vrednotenja projektov evropskega sodelovanja.

Časovni okvir: do konca leta 2023.

100 Še vedno so prisotne težave pri registraciji in nadzoru v zvezi z izvajanjem okvira geografskih označb. Sodišče meni, da zelo dolgotrajen proces odobritve geografske označbe nepotrebno ovira proizvajalce, ki želijo registrirati geografsko označbo. Poleg tega imajo nekateri proizvajalci zaradi različnega obravnavanja proizvajalcev geografskih označb v različnih državah članicah višje stroške izpolnjevanja obveznosti in večje obveznosti kot drugi (glej odstavke 60 do 68).

Priporočilo 4 – Izboljšanje sistemov za geografske označbe EU

Komisija naj pravočasno analizira in registrira vloge za geografske označbe ter državam članicam zagotovi uradne smernice o kontrolah geografskih označb.

Časovni okvir: do konca leta 2025.

101 Neenotno izvajanje direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in omejitve kontrol uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov v državah članicah negativno vplivajo na uveljavljanje pravic in boj proti ponarejanju. Sodišče meni, da se varstvo pravic intelektualne lastnine v EU razlikuje glede na kraj uvoza in da se v EU uporabljajo različne prakse za uničenje ponarejenega blaga. To velja za manjše pošiljke in nevarne proizvode (glej odstavke 72, 74, 79 do 84 in 88 do 93).

Priporočilo 5 – Izboljšanje okvira za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Komisija naj:

1. vzpostavi strategijo nadzora na podlagi obvladovanja tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;
2. bolje spremlja direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in uveljavljanje pravic s strani carinskih organov v državah članicah ter
3. standardizira dejavnosti poročanja.

Časovni okvir: do konca leta 2023.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Mihails Kozlovs, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 15. marca 2022.

Priloge

Priloga I – Temelji pravic intelektualne lastnine

Mednarodni okvir

• Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine (1883)
• Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (1886)
• Splošna deklaracija človekovih pravic, člen 27(2)
• Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine

Okvir Evropske unije

• Listina EU o temeljnih pravicah, člen 17(2)

Regulativni okvir EU za blagovne znamke

• Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije
• Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/625 z dne 5. marca 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2017/1430
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/626 z dne 5. marca 2018 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1431
• Decision of the Presidium of the Boards of Appeal on the rules of procedures before the Boards of Appeal z dne 27. februarja 2020
• Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk

Regulativni okvir EU za modele

• Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti
• Direktiva 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov
• Uredba Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti
• Uredba Komisije (ES) št. 2246/2002 z dne 16. decembra 2002 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za registracijo modelov Skupnosti

Regulativni okvir EU za geografske označbe

• Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
• Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
• Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008
• Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91
• Delegirana uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, spremembami specifikacij proizvoda, registrom zaščitenih imen, preklicem zaščite in uporabo simbolov ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ustreznim sistemom pregledov
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1235 z dne 12. maja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o zahtevkih za registracijo geografskih označb žganih pijač, spremembah specifikacij proizvoda, preklicu registracije in registru
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1236 z dne 12. maja 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevkih za registracijo geografskih označb žganih pijač, postopku ugovora, spremembah specifikacij proizvoda, preklicu registracije, uporabi simbola in nadzoru
• Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2020/198 z dne 13. februarja 2020 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzpostavitvijo registra geografskih označb, zaščitenih v sektorju aromatiziranih vinskih proizvodov, in vključitvijo obstoječih geografskih označb v navedeni register

Okvir EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

• Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1352/2013 z dne 4. decembra 2013 o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
• Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev)
• Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine
• Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I – prenovitev)
• Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)
• Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)
• Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)
• Uredba (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih (Uredba o uradnem nadzoru)

Priloga II – Nacionalna zakonodaja za prenos direktive o blagovnih znamkah

Priloga III – Blagovne znamke: upravni roki držav članic

Priloga IV – Nacionalna zakonodaja za prenos direktive o modelih EU

Priloga V – Modeli: upravni roki držav članic

Priloga VI — Modeli držav članic – Pristojbine in struktura pristojbin (1. januarja 2021)

Priloga VII – Merila, na podlagi katerih EUIPO izračuna pavšalne zneske

Promocijske dejavnosti. Metoda temelji na pristopu po posameznih nacionalnih uradih za intelektualno lastnino ob upoštevanju potrjenih ali revizijsko preverljivih podatkov o dejavnostih, ki so jih ti uradi izvedli leta 2018. Povprečen seštevek je bil izračunan glede na skupni izvršeni znesek na kategorijo in število dejavnosti na kategorijo, izvedenih leta 2018. Opredeljene so tri kategorije: (1) zagotavljanje informacij in svetovanje, (2) dogodki za razširjanje informacij ter (3) dejavnosti opazovanja: dejavnosti/dogodki ozaveščanja in uveljavljanja.

Dnevne postavke. Metoda temelji na postavkah, ki jih določijo posamezni nacionalni uradi za intelektualno lastnino in s katerimi se krijejo prizadevanja v zvezi z izvajanjem projektov in dejavnosti ter vključevanjem delovnih skupin v sporazume o sodelovanju leta 2019. Izračunana je bila povprečna postavka na nacionalni urad za intelektualno lastnino, pri čemer so se upoštevale vse postavke vseh profilov notranjega osebja, ki so jih sporočili posamezni nacionalni uradi za intelektualno lastnino.

Človek-dnevi pri posameznih dejavnostih. Metoda temelji na oceni potrebnih prizadevanj glede na stopnjo zapletenosti posamezne dejavnosti in razpoložljive pretekle podatke o smotrnosti v predhodnem letu. Potrebna prizadevanja so: (1) sodelovanje nacionalnih uradov za intelektualno lastnino z delovnimi skupinami – devet človek-dni, (2) skupni mrežni projekti – jezikovno preverjanje – 36 človek-dni, (3) ohranjanje skupnih praks – 30 človek-dni in (4) projekt opazovalnega urada v zvezi s sodno prakso – 20 človek-dni.

Priloga VIII – Podporna dokumentacija k vlogi za registracijo geografske označbe

Vsaka država članica ima svoj proces izvajanja nadzora, koraki in postopki pa se med posameznimi državami članicami razlikujejo. Poleg tega se vsaka država članica sama odloči, ali bo zaračunavala pristojbino za procese registracije in kontrole, saj na ravni EU ni usklajenega pristopa. Komisija je z različnimi zakonodajnimi akti določila usklajena pravila o procesih v zvezi z geografskimi označbami, in sicer postopke, obliko in predstavitev ugovorov zoper geografske označbe ter vloge za spremembe in preklice že registriranih geografskih označb. Nacionalni organi predložijo Komisiji zahteve za registracijo geografskih označb skupaj z naslednjo podporno dokumentacijo:

1. izjavo države članice o pogojih zadevne sheme;
2. podrobnosti o morebitnih ugovorih, prejetih v nacionalni fazi ugovora;
3. podrobnosti o morebitnem začasnem nacionalnem varstvu;
4. informacije o morebitnih nacionalnih sodnih postopkih, ki bi lahko vplivali na postopek registracije (vino in žgane pijače – „pravilo Piadina“), in
5. informacije o pristojnem organu in nadzornem organu, če je mogoče.

Priloga IX – Geografska označba: proces odobritve na ravni Komisije

1. Komisija po prejetju vlog:
   
   
   • pregleda vlogo za kmetijske proizvode in živila v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1151/2012; za vinske proizvode v skladu s členom 10 Delegirane uredbe (EU) 2019/33; za žgane pijače v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2019/787 in za aromatizirana vina v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 251/2014, da bi ocenila, ali izpolnjuje regulativne zahteve,
   • od države članice, ki je vložila vlogo, po potrebi zahteva pojasnilo v šestih mesecih od datuma prejetja vloge (rok se podaljša, če so potrebna dodatna pojasnila),
   • če je rezultat pregleda pozitiven, sledi prva objava v Uradnem listu EU, serija C, pri čemer lahko zainteresirane strani zunaj države članice, ki je vložila vlogo, predložijo ugovor v dveh mesecih v primeru vin in aromatiziranih vin in treh mesecih v primeru kmetijskih proizvodov in živil ter žganih pijač (z dvema dodatnima mesecema za predložitev utemeljenega ugovora),
   • če prejeti ugovori niso dopustni ali so naknadno umaknjeni ali če niso prejeti nobeni ugovori, je geografska označba registrirana na podlagi uredbe, objavljene v Uradnem listu EU, serija L,
   • če je rezultat pregleda negativen, Komisija sprejme sklep o zavrnitvi (člen 52(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, člen 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člen 30(1) Uredbe (EU) 2019/787). Odgovorni odbor mora o takem sklepu glasovati.
2. Kadar so prejeti dopustni ugovori, se med vložnikom vloge in vložnikom ugovora začne sporazumni postopek (trije meseci za razprave z možnim trimesečnim podaljšanjem), na podlagi katerega je mogoče naslednje:
   
   
   • če strani skleneta dogovor, s katerim se vsebina vloge ne spremeni, se geografska označba registrira,
   • če je sklenjen dogovor, s katerim se spremeni vsebina vloge, se ponovno izvede proces nadzora,
   • če dogovor ni sklenjen, mora Komisija sprejeti končni sklep, ki je lahko pozitiven ali negativen, in izvedbeno uredbo predložiti v odobritev odboru za kakovost, v katerem so države članice.
3. Da pristojni organi v državah članicah in Komisija ne bi podvajali analize, Komisija pregleda prejete vloge za zagotovitev, da se spoštuje pravo Unije, da ni očitnih napak in da se upoštevajo interesi deležnikov zunaj države članice, ki je vložila vlogo. Komisija v praksi preuči le enotni dokument (ki vključuje povzetek specifikacij proizvoda in tehničnih značilnosti).
4. Enotni dokument je dokument, ki je v primeru odobritve objavljen v Uradnem listu EU. Če Komisija odkrije nedoslednosti, napake ali nejasno besedilo, pošlje elektronsko sporočilo državi članici, ki je vložila vlogo. Objavljeni enotni dokument se prevede v vse uradne jezike EU. Specifikacije proizvoda (v katerem so podrobno opisani vsi tehnični procesi v zvezi s proizvodnjo), ki jih pošljejo vložniki, se pripravijo v nacionalnem jeziku vložnikov.

Priloga X – Vloge za geografske označbe v obdobju 2017–2020

1. Komisija je med letoma 2017 in 2020 prejela 211 vlog za registracijo proizvodov z zaščiteno geografsko označbo v EU. V zadevnem obdobju je registrirala 57 proizvodov z geografsko označbo in objavila 18 ugovorov. Ostalih 136 vlog (64 %) je bilo na različnih stopnjah analize. Analiza 57 registriranih vlog je trajala od devet do 49 mesecev, pri čemer je Komisija zamude pripisala težavam, kot so potreba po prevodu dokumentov, težave v zvezi z informacijsko tehnologijo in manjše število zaposlenih.

   

   Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

2. Sodišče je v obiskanih državah članicah izbralo 22 vlog za registracijo geografskih označb EU, od katerih jih je bilo 14 predloženih Komisiji, ostale pa so analizirali nacionalni organi. Komisija je odobrila sedem vlog, pri čemer je analiza trajala 16 do 48 mesecev od vložitve. Celotno obdobje analize (vključno z začetnim nacionalnim pregledom) je pri sedmih odobrenih vlogah trajalo 20 do 56 mesecev. Pri dveh od 14 vlog Komisija ni upoštevala prvotnega šestmesečnega roka ²⁹ za analizo in predložitev vprašanj državam članicam, ki so vložile vloge, s čimer je morda povzročila zamude pri procesu registracije geografskih označb.

   

   Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

3. Sodišče je v obiskanih državah članicah izbralo 22 vlog za spremembo že registriranih geografskih označb EU, od katerih jih je bilo 18 predloženih Komisiji, ostale pa so analizirali nacionalni organi. Komisija je odobrila 11 vlog, pri čemer je analiza trajala tri do 48 mesecev od vložitve. Celotno obdobje analize (vključno z nacionalnim pregledom) je pri 11 odobrenih vlogah trajalo šest do 60 mesecev. Pri petih od 18 vlog Komisija ni upoštevala prvotnega šestmesečnega roka za analizo in predložitev vprašanj državam članicam, ki so vložile vloge, s čimer je morda povzročila zamude pri procesu registracije geografskih označb.

Kratice in okrajšave

AFIS: informacijski sistem urada OLAF za boj proti goljufijam

COPIS: informacijski sistem za boj proti ponarejanju in piratstvu na ravni EU

EUIPO: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Europol: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

GD AGRI: Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

GD GROW: Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

GD TAXUD: Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo

HIPO: madžarski urad za intelektualno lastnino

INPI: francoski nacionalni inštitut za industrijsko lastnino

Kazalniki na podlagi meril SMART: specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni kazalniki

MSP: mala in srednja podjetja

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OLAF: Evropski urad za boj proti goljufijam

OSIM: romunski državni urad za izume in blagovne znamke

PDEU: Pogodba o delovanju Evropske unije

SPB: litovski državni patentni urad

STO: Svetovna trgovinska organizacija

Glosar

Blagovna znamka: znak ali simbol, ki se uporablja za razlikovanje proizvodov ali storitev subjekta in ki se lahko zavaruje z registracijo.

Deklarant: oseba, ki vloži carinsko deklaracijo v svojem imenu, ali oseba, v imenu katere je taka deklaracija vložena.

Geografska označba: oznaka, ki se lahko uporabi le za proizvod, ki izvira iz določenega kraja, ima določene značilnosti in izpolnjuje določena merila kakovosti.

Imetnik pravice: imetnik pravice intelektualne lastnine, oseba, ki ima dovoljenje za uporabo intelektualne lastnine, ali pooblaščeni zastopnik takega imetnika ali take osebe.

Intervencijski prag: prag, ki ga zahtevajo imetniki pravic, da bi carinski organi omejili uveljavljanje pravic na količine ponarejenega blaga nad določeno ravnjo.

ISO 10002: smernice za proces obravnavanja pritožb v zvezi s proizvodi in storitvami v okviru organizacije, vključno z načrtovanjem, zasnovo, razvojem, izvajanjem, vzdrževanjem in izboljševanjem.

ISO 9001: standard, ki temelji na več načelih upravljanja kakovosti, vključno z izrazito usmerjenostjo v stranke, motiviranjem in vključevanjem najvišjega vodstva, procesnim pristopom in stalnim izboljševanjem.

Klavzula o popravilih: njen cilj je omejiti varstvo rezervnih delov, ki se uporabljajo za popravilo proizvodov. Namen je preprečiti nastajanje zaprtih trgov z omejenim številom konkurenčnih dobaviteljev (npr. avtomobilov). Z liberalizacijo uporabe rezervnih delov naj bi se omogočila večja konkurenca na poprodajnem trgu, potrošnikom pa bi se zagotovile večja izbira in nižje cene.

Manjša pošiljka: poštna pošiljka ali hitra pošiljka hitre pošte, ki vsebuje tri enote ali manj ali ima bruto težo, nižjo od dveh kilogramov.

Model: videz proizvoda na podlagi njegovih okrasnih ali estetskih vidikov, ki lahko vključujejo tridimenzionalne (oblika ali površina) ali dvodimenzionalne značilnosti (vzorci, linije ali barve).

OBI: grška organizacija za industrijsko lastnino.

Patent: lastninska pravica, ki se lahko dodeli vsakemu tehničnemu izumu, ki je nov, vključuje inventivno raven in je primeren za industrijsko uporabo.

Piratstvo: nedovoljeno razmnoževanje in uporaba dela, zaščitenega s pravicami intelektualne lastnine.

Razred: uradna kategorija, ki opredeljuje blago in/ali storitve.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61056

Odgovori urada EUIPO

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61056

Časovni okvir

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61056

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Mihails Kozlovs. Revizijo je vodila članica Sodišča Ildikó Gáll-Pelcz, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Claudia Kinga Bara, ataše v njenem kabinetu Zsolt Varga, vodilni upravni uslužbenec John Sweeney; vodja naloge Benny Fransen ter revizorji Dan Danielescu, Joaquin Hernandez Fernandez, Carlos Soler Ruiz in Esther Torrente Heras. Grafično podporo je zagotovila Giuliana Lucchese.

Končne opombe

¹ Opredelitev pravic intelektualne lastnine, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.

² Status Report on IPR Infringement, junij 2020, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

³ Viral marketing - Counterfeits, substandard goods and intellectual property crime in the COVID-19 pandemic, 17. april 2020, Europol.

⁴ Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

⁵ Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).

⁶ Sklepi Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022 (UL C 24, 21.1.2019, str. 3).

⁷ Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

⁸ Uvodna izjava 9 direktive o blagovnih znamkah.

⁹ Rok je bil 14. januarja 2019.

¹⁰ Člen 70(4).

¹¹ Člen 176(2) uredbe o blagovni znamki EU.

¹² Členi 153, 157 in 171 uredbe o blagovni znamki EU.

¹³ Glej člene 153, 157, 172 in 176 uredbe o blagovni znamki EU.

¹⁴ Sklep BC-19-07.

¹⁵ Glej med drugim mnenji Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 in št. 2/2018 ter njegov panoramski pregled ureditev odgovornosti in javnega revidiranja v EU iz leta 2014.

¹⁶ Služba Evropskega parlamenta za raziskave (2018) EU Agencies, Common Approach and Parliamentary Scrutiny, študija, str. 8.

¹⁷ IFAC-CIPFA (2014): International framework: good governance in the public sector, str. 24.

¹⁸ Uvodni izjavi 3 in 4.

¹⁹ V Uredbi Komisije (ES) št. 2246/2002 je upoštevano le prvo merilo.

²⁰ Mnenje št. 1/2019.

²¹ Člen 172(4) uredbe o blagovni znamki EU.

²² Poročilo Komisije o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 608/2013.

²³ Uvodna izjava 10 direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

²⁴ COM(2017) 708 final.

²⁵ Obvestilo Komisije 2016/C 244/03.

²⁶ Uredba (EU) 2015/2424 in Direktiva (EU) 2015/2436.

²⁷ Uredba (EU) št. 608/2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.

²⁸ V Uredbi (EU) št. 608/2013 ni predvidena možnost, da se glede na količino blaga, ki krši pravice in so ga prestregli carinski organi, omeji uveljavljanje določene pravice intelektualne lastnine s strani carinskih organov.

²⁹ Člen 10 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-7664-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/159788	QJ-AB-22-004-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-7634-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/896722	QJ-AB-22-004-SL-Q

Avtorske pravice

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.