Direktiva o poplavah: napredek pri oceni tveganj, izboljšati pa je treba načrtovanje in izvajanje

Povzetek

I

Poplave lahko povzročijo poškodbe in izgubo življenj, znatne gospodarske stroške ter škodo za okolje in kulturno dediščino. V Evropi so vse pogostejše hude poplave. V zadnjih letih je bilo evidentiranih več kot dvakrat toliko hudourniških poplav od srednjega do velikega obsega kot konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Podnebne spremembe so oteževalni dejavnik, ki povzroča spremembe padavin in vremenskih vzorcev, zviševanje morske gladine ter posledično pogostejše in hujše poplave. Več pojavov, kot so obalna erozija, nevihte na morju in visoke plime ter vetrovi, ki potiskajo plimo na obalo, povečujejo tveganje poplav na obalnih območjih.

II

V odziv na vse večjo pojavnost poplav je EU leta 2007 sprejela direktivo o poplavah. V tem okviru je Sodišče poskušalo ugotoviti, ali preprečevanje poplav, zaščito pred njimi in pripravljenost nanje v skladu z direktivo o poplavah temeljijo na temeljiti analizi in ali je verjetno, da bo uporabljeni pristop uspešen.

III

Sodišče je ugotovilo, da so učinki direktive o poplavah na splošno pozitivni, vendar da izvajanje ukrepov, povezanih s poplavami, ovirajo slabosti pri dodeljevanju financiranja. Vse države članice so začele izvajati načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, vendar so potrebne izboljšave. Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da še vedno obstajajo pomembni prihodnji izzivi, ki se nanašajo na veliko bolj celovito vključevanje podnebnih sprememb, zavarovanja za primer poplave in prostorskega načrtovanja v obvladovanje poplavne ogroženosti.

IV

Sodišče je ugotovilo tudi, da se je z direktivo o poplavah izboljšalo usklajevanje med Komisijo in državami članicami, zlasti zaradi nadzorne in spremljevalne vloge Komisije ter namenske delovne skupine, ki je bila vzpostavljena kot forum za usklajevanje in izmenjavo znanja in dobrih praks. Države članice, ki jih je obiskalo Sodišče, priznavajo, da ima direktiva o poplavah pozitivno vlogo pri standardizaciji ocene in obvladovanja poplavne ogroženosti. Direktiva je nadgradila tudi obstoječe delo, zlasti dolgotrajno sodelovanje med državami članicami, in od držav članic zahtevala izvajanje dejavnosti za ozaveščanje nekaterih državljanov o poplavah.

V

Viri financiranja v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti so bili le delno opredeljeni in zagotovljeni, financiranje čezmejnih naložb pa je bilo omejeno. Poleg tega so se pri postopkih razvrščanja za razdeljevanje teh omejenih virov na splošno pokazale slabosti, sredstva pa niso bila dodeljena v skladu z opredeljenimi prioritetami.

VI

V zvezi z izvajanjem projektov, povezanih s poplavami, je večina držav članic najboljšo stroškovno učinkovitost dosegla na podlagi analiz stroškov in koristi, vendar je Sodišče pri uporabi teh analiz odkrilo nekatere slabosti. Države članice so sicer namenjale pozornost zagotovitvi skladnosti projektov z okvirno direktivo o vodah, vendar so v nekaterih državah članicah potrebna dodatna prizadevanja v zvezi s tem. Projekti zelene infrastrukture so stroškovno učinkovit način za zmanjšanje poplavne ogroženosti, vendar načrti dveh tretjin obiskanih držav članic niso bili osredotočeni na zeleno infrastrukturo.

VII

Sodišče je v zvezi s prihodnjimi izzivi ugotovilo, da obiskane države članice niso mogle upoštevati vpliva podnebnih sprememb na obseg, pogostost in lokacijo poplav. Običajno so uporabile pretekle podatke, pri čemer obstaja tveganje, da ne odražajo prihodnjih vremenskih razmer ali možnih sprememb pogostosti in resnosti poplav. Sodišče je glede nestrukturnih ukrepov, povezanih s poplavami, ugotovilo, da je kritje, kadar so države članice izbrale zasebno zavarovanje za primer poplave, ostalo majhno. Izvajali so se nekateri predpisi o rabi zemljišč in prostorskem načrtovanju, da bi se zmanjšala poplavna ogroženost, vendar morajo države članice vložiti še veliko dela v njihovo izboljšanje.

VIII

Sodišče na podlagi teh ugotovitev Komisiji priporoča, naj:

• preveri, ali so države članice izboljšale odgovornost, tako da so v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti vključile količinsko opredeljive in časovno opredeljene cilje za ukrepe, povezane s poplavami,
• oceni, ali so države članice opredelile vire financiranja, ki so potrebni v skladu z načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, in določile ustrezen časovni okvir, in o tem poroča; poleg tega naj od držav članic zahteva, da skupaj preučijo morebitne čezmejne naložbe v ukrepe, povezane s poplavljanjem mednarodnih povodij,
• sofinancira samo ukrepe, povezane s poplavami, za katere so projekti prednostno razvrščeni na podlagi cilja in ustreznih meril, kot je kakovostna analiza stroškov in koristi, ter, če je ustrezno, na podlagi merila, ki upošteva čezmejni vpliv projektov,
• zagotovi skladnost nove protipoplavne infrastrukture, ki so jo v okviru načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti predlagale države članice, z okvirno direktivo o vodah ter v primerih, v katerih se zaprosi za sofinanciranje EU, preveri, ali so države članice analizirale izvedljivost pomembnih dopolnilnih zelenih ukrepov,
• preveri, ali načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti vključujejo ukrepe za izboljšanje znanja in modeliranja vpliva podnebnih sprememb na poplave. V okviru pregleda dokumentov, potrebnih za drugi krog, naj preveri, ali so države članice bolje vključile učinke podnebnih sprememb v zaščito pred poplavami, preprečevanje poplav in pripravljenost nanje; preveri naj, ali države članice načrtujejo ukrepe za ozaveščanje javnosti o koristih zavarovalnega kritja proti poplavni ogroženosti in za povečanje kritja, npr. na podlagi sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za zavarovanje proti poplavam,
• preveri, ali so države članice v okviru svojih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti ocenile, koliko so pravila o načrtovanju rabe zemljišč v državah članicah usklajena z direktivo o poplavah, ter državam članicam zagotovi primere dobrih praks in smernice.

Uvod

Zakaj so poplave pomembne

01

Poplave lahko povzročijo poškodbe, izgubo življenj, znatne gospodarske stroške, škodo za okolje in kulturno dediščino ter preselitev ljudi. V manj kot dveh tednih maja in junija 2016 je na primer v devetih državah članicah¹ v poplavah umrlo vsaj 18 ljudi in nastale so izgube v vrednosti več kot 3,7 milijarde EUR. Maja in junija 2013 je v sedmih državah članicah² v podobnih dogodkih umrlo vsaj 26 ljudi in nastale so izgube v vrednosti več kot 13 milijard EUR.

02

Gospodarski stroški hidroloških dogodkov po vsej EU so v obdobju 1980–2017 znašali približno 166 milijard EUR, kar je približno tretjina izgub, povezanih s podnebnimi dogodki.³ V običajnem scenariju⁴ naj bi se škoda v celotni EU, ki jo povzročijo poplave, zaradi skupnega vpliva podnebnih in gospodarskih sprememb s 7 milijard EUR letno v kontrolnem obdobju 1981–2010 povečala na 20 milijard EUR letno do 20-ih let tega stoletja, na 46 milijard EUR letno do 50-ih let tega stoletja in na 98 milijard EUR letno do 80-ih let tega stoletja.⁵

03

V Evropi so od leta 1985 poplave vse pogostejše. Trend zadnjih let je pokazal, da je bilo evidentiranih več kot dvakrat toliko hudourniških poplav od srednjega do velikega obsega⁶ kot konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.⁷

Pomembnost podnebnih sprememb

04

Ker se podnebje spreminja, se EU srečuje z močnejšim deževjem, hujšimi nevihtami in dviganjem morske gladine. Po navedbah Evropske agencije za okolje (EEA)⁸ bodo posledice poplav rek, pluvialnih poplav in poplav obalnih območij v Evropi zaradi večje pogostosti in intenzivnosti lokalnih in regionalnih poplav na splošno vse hujše.

05

Glede na ugotovljene podnebne trende in podnebne napovedi bodo med posameznimi regijami v Evropi velike razlike v količini padavin. Napovedano je povečanje letnih padavin v severni Evropi. Do zadnjih dveh desetletij tega stoletja bi se lahko v nekaterih delih Evrope količine zimskih padavin povečale za več kot 25 % (glej sliko 1).

06

Če rečni sistem nima drenažne zmogljivosti za obvladovanje količine vode, ki jo povzroči deževje, začnejo reke poplavljati. Pri velikih rekah, kot so Donava, Ren ali Laba, se poplave lahko pojavijo precej po koncu deževja in lahko trajajo tudi več mesecev.⁹

07

Na sredozemski obali EU pa bi se lahko do zadnjih dveh desetletij tega stoletja skupna letna količina padavin zmanjšala za več kot 50 %.¹⁰ Daljša in pogostejša obdobja brez dežja bi lahko poškodovala pokrovnost tal, povzročila erozijo in povečala površinsko odtekanje vode med neurji.¹¹

08

Padavine bodo verjetno po vsej Evropi postale intenzivnejše.¹² Zelo lokalno in zelo močno deževje lahko povzroči hudourniške poplave. Posledica teh so lahko smrtne žrtve in vsesplošno uničenje¹², zlasti v mestih in velemestih brez ustreznega odvodnjavanja. Hudourniške poplave so vse pogostejše, zlasti v Sredozemlju in v gorah.¹³ Vse težje jih je napovedati, saj so posledica specifične meteorološke dinamike, ki temelji na lokalnih pogojih, kot so topografija, vetrovi in oddaljenost od morja. Za izboljšanje napovedovanja teh dogodkov so potrebne posebne raziskave (glej okvir 1).

09

Več pojavov, kot so obalna erozija, nevihte na morju, visoke plime in vetrovi, ki potiskajo plimo na obalo, povečujejo poplavno ogroženost na obalnih območjih v EU. Dviganje morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, še povečuje poplavno ogroženost (glej okvir 2).

10

Dvig morske gladine ne bo enak po vsej EU, vendar se bo na veliki večini obal glede na scenarij zvišanja temperature za 1,8 °C na svetovni ravni, ki ga je pripravil IPCC, morska gladina do konca stoletja verjetno dvignila za več kot 30 cm v primerjavi z obdobjem 1986–2005¹⁷ (glej sliko 2). Po scenariju z visokimi emisijami (zvišanje temperature za 3,7 °C do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1986–2005)¹⁸ bi se gladina lahko zvišala za 45 do 82 cm.

11

Predvideni dvig morske gladine ter spremembe pogostnosti in intenzivnosti neurnih valov naj bi po pričakovanjih povzročili znatno škodo na obalnih območjih po vsej Evropi.²⁰ Na teh močno poseljenih območjih je veliko premoženja. Takšna kombinacija podnebnih tveganj in celovito izkoriščenih območij povečuje obseg možnih izgub ter povečuje kompleksnost modeliranja tveganja in negotovosti cen.²¹

12

Opisane razmere se bodo poslabšale tudi zaradi pogostejših, intenzivnejših in dolgotrajnejših podnebnih dogodkov vseh vrst.²² Zaradi taljenja ledenikov bodo verjetno oslabljeni glavni morski tokovi, vključno z Zalivskim tokom, in zračni tokovi, vključno z vetrovnim strženom, med Ameriko in Evropo.²³ Te spremembe bi lahko vplivale na vremenske vzorce v Evropi, saj bi se lahko na primer podaljšala obdobja neviht, deževja ali suš.

13

V tabeli 1 spodaj so povzeti pojavi, opisani v odstavkih 5 do 12, in njihov vpliv na različne vrste poplav.

Tabela 1

Pregled pojavov, povezanih s podnebnimi spremembami, in njihov vpliv na poplave

	Vpliv na resnost …
Pojav, povezan s podnebnimi spremembami	poplav rek	pluvialnih poplav	poplav na obalnih območjih
Povečanje količine letnih padavin v nekaterih delih Evrope, močnejše deževje	⇧	⇧
Zmanjšanje količine letnih padavin drugod, vendar povečanje površinskega odtekanja vode in intenzivnejši dogodki	⇩	⇧
Dviganje morske gladine	⇧ (estuariji)		⇧
Pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši izredni dogodki vseh vrst	⇧	⇧	⇧

Kaj je na tem področju delala EU?

Kakšne so rešitve za preprečevanja poplav, zaščito pred njimi in pripravljenost nanje?

14

V odziv na hude poplave v srednji Evropi in na jugu Francije leta 2002 je EU sprejela direktivo o poplavah²⁴ iz leta 2007 za uskladitev ukrepov v zvezi s preprečevanjem poplav, zaščito pred njimi in pripravljenostjo nanje v državah članicah in med njimi na ravni povodij. Poplave je najbolje obravnavati na ravni povodij z vrsto ukrepov za omejevanje površinskega odtekanja vode, upočasnjevanje rečnih tokov, omogočanje, da se poplave razširijo na naravna in kmetijska zemljišča, zaščito ranljivega premoženja (glej ukrepe na ravni povodij na sliki 3) in preprečevanje slabšanja poplav dolvodno v skladu z zahtevami direktive o poplavah (glej pristop za preprečevanje poplav dolvodno na sliki 4).

15

Z uporabo kombinacije zelene in sive infrastrukture, kot je opisana spodaj, se lahko rešijo vprašanja poplav na ravni povodij, kot je prikazano tudi na slikah 3 in 4:

• tradicionalne rešitve za zaščito pred poplavami vključujejo jezove, nasipe, kanale, zaščito pred nevihtno plimo in zadrževalno infrastrukturo na splošno.²⁵ Ker so pogosto narejene iz betona, se te tehnike imenujejo siva infrastruktura,
• učinek poplav je mogoče zmanjšati s poplavnimi ravnicami, mokrišči ali obnovo rečnih meandrov. Te rešitve se imenujejo zelena infrastruktura. V skladu s členom 7 direktive o poplavah je treba v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti upoštevati območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadrževale, kot so naravne poplavne ravnice.

16

Poleg strukturne sive in zelene infrastrukture (glej Prilogo I) so na voljo tudi druge rešitve za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in premoženja poplavam, ki vključujejo načrtovanje rabe zemljišč²⁶, dejavnosti ozaveščanja²⁷ in zavarovanje. Sodišče te rešitve imenuje nestrukturni ukrepi.

Vloga Evropske komisije in držav članic

17

Znotraj Komisije ima Generalni direktorat za okolje usklajevalno in nadzorno vlogo pri prenosu in izvajanju direktive o poplavah. Pooblaščen je tudi za uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev v primerih, v katerih države članice ne ravnajo v skladu z direktivo. Tudi drugi generalni direktorati Komisije se vključujejo v izvajanje ukrepov, povezanih s poplavami, zlasti Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, in sicer na podlagi svojih odgovornosti v okviru deljenega upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI²⁸) (glej odstavek 21).

18

Komisija namerava leta 2019 dokončati vrednotenje zakonodaje na področju voda, da bi lahko usmerjala prihodnji razvoj vodne politike EU, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti.

19

Države članice so v okviru obvladovanja poplavne ogroženosti odgovorne za dejansko izvajanje direktive o poplavah. Zato so imenovale organe, pristojne za vodna območja. Države članice morajo v skladu z direktivo oceniti poplavno ogroženost za vse površine, ki jih običajno ne prekriva voda, določiti obseg preteklih in verjetnih prihodnjih poplav, kartirati ranljivo premoženje in ljudi ter sprejeti ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti (glej okvir 3).

20

Države članice morajo v skladu z direktivo tudi usklajevati prakse za obvladovanje poplavne ogroženosti na povodjih, ki presegajo nacionalne meje, ne smejo pa izvajati ukrepov, s katerimi bi se povečala poplavna ogroženost v sosednjih državah. Prvi ciklus izvajanja načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti v skladu z direktivo se nanaša na obdobje 2016–2021, drugi pa na obdobje 2022–2027.

21

Države članice za programe skladov ESI v okviru deljenega upravljanja pripravijo programske dokumente, ki jih Komisija nato oceni in odobri. Poleg tega načrtujejo, izvajajo in spremljajo ukrepe programov. V okviru teh programov se lahko sofinancirajo ukrepi, povezani s poplavami, iz načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Razpoložljiva sredstva v EU

22

Odhodki za obvladovanje poplavne ogroženosti se financirajo iz proračunov držav članic in proračuna EU. Niti države članice niti Evropska komisija ne zbirajo in sporočajo sistematično podatkov o porabi v zvezi s poplavami.

23

Komisija je na podlagi ankete³⁰ o porabi v zvezi s poplavami v državah članicah ocenila, da je 17 držav članic, ki so zagotovile informacije, v štirih letih pred letom 2015 v povprečju porabilo 2,5 milijarde EUR na leto³¹, in sicer v celoti iz državnih virov in virov EU.

24

Zneskov, namenjenih poplavam v okviru ESRR, Kohezijskega sklada in EKSRP, ni mogoče količinsko opredeliti. Poraba ESRR in Kohezijskega sklada v obdobju 2014–2020 za prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje s podnebjem povezanih tveganj, ki vključujejo poplave in tudi erozijo, požare, nevihte in sušo, je znašala približno 6,3 milijarde EUR³², tj. v poprečju približno 0,9 milijarde EUR na leto. Na poplave se torej nanaša neznan del tega zneska. Zanesljive ocene zneskov, povezanih s poplavami, v okviru EKSRP niso na voljo.

Obseg revizije in revizijski pristop

25

Sodišče je poskušalo ugotoviti, ali preprečevanje poplav, zaščita pred njimi in pripravljenost nanje v skladu z direktivo o poplavah temeljijo na trdnem okviru in ali je verjetno, da bo uporabljeni pristop uspešen.

26

Natančneje, Sodišče je preučilo, ali so učinki direktive o poplavah na vzpostavljanje okvira za ukrepe, povezane s poplavami, na splošno pozitivni, ali države članice ustrezno upravljajo uporabljena finančna sredstva in dobro izvajajo načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti ter ali so ustrezno obravnavale nekatere pomembne prihodnje izzive?

27

Sodišče je revizijska merila določilo na podlagi dokumentov o politiki EU, zakonodaje, smernic Komisije, študij in drugih publikacij, srečanj z organi držav članic³³ ter pilotnega revizijskega obiska na Nizozemskem, ki jo je Sodišče izvedlo septembra 2017. Pregledalo je tudi obstoječo literaturo ter se posvetovalo s strokovnjaki na področjih podnebnih sprememb in zavarovanja za primer poplave.

28

Od oktobra do decembra 2017 je Sodišče izvedlo revizijske obiske izbranih povodij v naslednjih osmih državah članicah: v Sloveniji, Italiji, Španiji, na Portugalskem, v Romuniji, Bolgariji, Avstriji in na Češkem.³⁴ V teh povodjih³⁵ je na kraju samem pregledalo tudi 31 sofinanciranih projektov, povezanih s poplavami³⁶, da bi ocenilo njihovo skladnost z direktivo o poplavah in načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti.

29

Sodišče je tudi ocenilo, ali je Komisija³⁷ zagotovila ustrezno izvajanje direktive o poplavah in ukrepov, povezanih s poplavami, ki so bili sprejeti na drugih področjih.

30

Ker je bila poraba v okviru načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti v obdobju 2016–2021 še vedno v zgodnji fazi, so v tem poročilu obravnavani zlasti načrtovani odhodki, vključeni v te načrte in programe skladov ESI. Zato v poročilu ni ocenjena splošna uspešnost ukrepov, načrtovanih za prvi ciklus izvajanja direktive o poplavah.

31

Sodišče v svoje delo ni vključilo nujnih in sanacijskih ukrepov, ker je to področje že revidiralo³⁸ in ker ti ukrepi ne sodijo v okvir direktive o poplavah.

Opažanja

Učinki direktive o poplavah so na splošno pozitivni …

32

V tem delu poročila je ocena, ali je bil z direktivo o poplavah uspešno vzpostavljen okvir, s katerim sta se na podlagi obstoječega razvoja v državah članicah in z vključitvijo vseh zadevnih deležnikov izboljšala ocenjevanje in obvladovanje poplavne ogroženosti.

Z direktivo se je izboljšalo usklajevanje med Komisijo in državami članicami

33

Komisija je pregledala predhodne ocene poplavne ogroženosti ter karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so jih poslale države članice.³⁹ Še vedno pregleduje načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. To delo bi bilo treba vključiti v poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju direktive o poplavah, ki ga mora Komisija predložiti do decembra 2018, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi podnebne spremembe.

34

Komisija je preverila⁴⁰, kako so države članice prenesle direktivo o poplavah. Julija 2018 je zaključila vse postopke za ugotavljanje kršitev v zvezi s prenosom. Dva primera sta ostala odprta, ker sta Grčija in Španija prepozno predložili načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti.

35

Izvajanje direktive o poplavah mora biti usklajeno z izvajanjem okvirne direktive o vodah. Komisija zagotavlja to usklajevanje predvsem s skupno strategijo izvajanja, ki podpira obe direktivi, zlasti z delovno skupino za poplave, imenovano delovna skupina F, v okviru katere si države članice izmenjujejo svoje izkušnje.

36

Sodišče je ugotovilo, da je delovna skupina F uspešen forum, v okviru katerega sodelujejo Komisija in države članice.⁴¹

37

V direktivi o poplavah je določeno, da so za oceno ogroženosti in obveznosti načrtovanja odgovorne države članice. Sodišče je na splošno ugotovilo, da so pristojni organi držav članic zagotovili jasno razdelitev vlog in odgovornosti med različnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Direktiva o poplavah je privedla do napredka pri oceni poplavne ogroženosti

38

Ključni dosežek direktive o poplavah je standardizacija opredelitve poplavne ogroženosti. Poplavna ogroženost je verjetnost pojava poplave, skupaj z učinkom poplave na ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarstvo. Vse obiskane države članice so za opredelitev poplavne ogroženosti uporabile ta pristop.

39

Vse države članice, ki jih je obiskalo Sodišče, so pri svojih postopkih ocene in obvladovanja upoštevale pristop v petih korakih (glej sliko 5), ki je določen v direktivi o poplavah.

40

Karte poplavne nevarnosti prikazujejo obseg poplav za različne scenarije verjetnosti. Vse obiskane države članice so uporabile tri scenarije verjetnosti, ki so določeni v direktivi o poplavah: majhna verjetnost, srednja verjetnost in velika verjetnost. V direktivi o poplavah je določeno tudi, da morata biti na kartah poplavne nevarnosti za vsak scenarij verjetnosti poleg obsega poplave prikazani globina vode (glej primer v Prilogi II) in po potrebi hitrost toka. Ti parametri so ključni pri oceni potencialne škode, ki jo poplave lahko povzročijo v zvezi s premoženjem in človeškimi življenji, zlasti v primeru hudourniških poplav. Države članice so pri oblikovanju kart uporabile zapletene modele, umerjene z meritvami na terenu (glej tudi odstavke 63 do 67).

Direktiva o poplavah temelji na predhodnem delu, vključno z obstoječim dolgotrajnim sodelovanjem med državami članicami

41

Da bi se preprečilo podvajanje dela, direktiva o poplavah državam članicam omogoča uporabo obstoječih dokumentov o oceni ogroženosti in načrtovanju. Italija in Portugalska sta na primer uporabili obstoječe dokumente, namesto da bi izvedli novo predhodno oceno poplavne ogroženosti, s čimer sta zagotovili kontinuiteto postopkov.

42

Pristojni organi morajo v skladu z direktivo o poplavah v vsaki fazi postopka ocene ogroženosti in načrtovanja upoštevati čezmejne vidike (glej okvir 4).

43

Čezmejni ukrepi, povezani s poplavami, temeljijo na obstoječem dolgotrajnem sodelovanju med državami članicami, vključevali pa so predvsem izmenjavo informacij na dvostranskih srečanjih, sporočanje hidroloških napovedi in usklajevanje tehničnih standardov. Obiskane države članice še niso pripravile mednarodnih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti na ravni mednarodnih vodnih območij, kot je priporočeno v direktivi o poplavah.⁴²

Države članice so izvedle dejavnosti za ozaveščanje državljanov o poplavah

44

Z obveščanjem javnosti in posvetovanjem z njo se izboljšuje ozaveščenost državljanov o poplavni ogroženosti. V skladu z direktivo o poplavah morajo države članice objaviti predhodno oceno poplavne ogroženosti, karte poplavne nevarnosti in ogroženosti ter načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Sodišče je ugotovilo, da so to zahtevo izpolnile vse države članice, tako da so te dokumente objavile na spletu.

45

Nizozemska in Portugalska sta dejansko analizirali raven ozaveščenosti o poplavni ogroženosti, kar je dobra praksa, pri čemer sta ugotovili, da je raven ozaveščenosti še vedno nizka.

… vendar so bile pri dodeljevanju sredstev ugotovljene slabosti

46

V tem delu poročila je pregled Sodišča v zvezi s postopki, ki so jih države članice uporabile za dodelitev sredstev za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Cilji v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti običajno niso količinsko opredeljeni niti časovno omejeni

47

V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja morajo biti cilji politike specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni. V skladu s členom 7 direktive o poplavah morajo države članice določiti ustrezne cilje za obvladovanje poplavne ogroženosti in ukrepe za uresničevanje teh ciljev vključiti v svoje načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti.

48

V Avstriji so bili cilji časovno omejeni, organi pa so na podlagi sedmih kategorij spremljali napredek ukrepov. Na Nizozemskem je Sodišče ugotovilo količinsko opredeljene cilje za program „Room for the River” (glej odstavek 67).

49

V ostalih sedmih obiskanih državah članicah pa so bili cilji politike v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti na splošno preširoki. Tako na primer cilji direktive o poplavah v načrtu za vzhodne Alpe v Italiji niso bili prilagojeni povodju, ampak so ostali splošni: zmanjšati negativen vpliv poplav na i) zdravje ljudi, ii) okolje, iii) kulturno dediščino in iv) gospodarsko dejavnost. V tem načrtu niso bili določeni količinsko opredeljivi cilji s časovno omejenimi ukrepi. Ugotovitev Komisije leta 2015, ko je ocenila osnutke načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, je bila podobna.

Za načrtovane ukrepe, povezane s poplavami, so bila opredeljena in zagotovljena nezadostna sredstva, financiranje čezmejnih naložb pa je bilo omejeno

50

V načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti bi bilo treba opredeliti vire financiranja za ukrepe, povezane s poplavami, organi držav članic pa bi morali zagotoviti potrebna sredstva. Sodišče je ocenilo, koliko nacionalnih sredstev in sredstev EU, opredeljenih v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, je dejansko na voljo za ukrepe, povezane s poplavami, tudi za čezmejne naložbe.

Viri financiranja so le delno opredeljeni in zagotovljeni

51

V načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti šestih od devetih obiskanih držav članic nista bila jasno opredeljena vir in znesek sredstev, potrebnih za financiranje teh načrtov (glej okvir 5). V oceni Komisije iz odstavka 49 je navedeno, da je le manjši del pregledanih osnutkov načrtov vseboval jasne informacije o razpoložljivem proračunu.

52

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti niso programi financiranja. Znesek, ki je naveden v načrtu, ni nujno na voljo. Organi, ki so pristojni za povodja in ki upravljajo načrte, običajno nimajo nobenih pooblastil za financiranje. Več organov financira načrte in sprejema odločitve glede v skladu s svojimi postopki. To stanje povečuje negotovost v zvezi s financiranjem ukrepov, povezanih s poplavami. Na vodnem območju vzhodnih Alp v Italiji je Sodišče na primer ocenilo, da vrzel med načrtovanimi odhodki in razpoložljivimi sredstvi znaša več kot 1,1 milijarde EUR, tj. 80 %.

53

Vendar je Sodišče našlo dokaze o prizadevanjih za zagotovitev financiranja za ukrepe, povezane s poplavami. Nizozemski sklad Delta je približno 7 milijard EUR namenil naložbam v zvezi s poplavami za obdobje do leta 2030 in opredelil svoje finančne potrebe za obdobje do leta 2050. Slovenija je jasno opredelila vire financiranja za približno 75 % od 540 milijonov EUR, potrebnih za obdobje 2017–2021.

Sredstva EU so prispevala k financiranju nekaterih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti

54

V štirih državah članicah, ki jih je obiskalo Sodišče, so bila sredstva EU znaten delež financiranja (glej okvir 6).

55

V Španiji sta dva organa, pristojna za povodje, ki ju je obiskalo Sodišče, imela neenak dostop do sredstev EU: ukrepi, povezani s poplavami, v enem povodju niso bili upravičeni do sofinanciranja iz ESRR, zagotovljeno pa ni bilo niti nacionalno financiranje.⁴⁴ Zato ni bilo na voljo dovolj sredstev za dva projekta, ki ju je obiskalo Sodišče. Nasprotno pa je bilo v drugem povodju z operativnim programom ESRR financiranih 15 % načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti.

56

Romunija je 44 % sredstev specifičnega cilja na ravni prednostne osi Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj v okviru operativnega programa za velike infrastrukture (glej okvir 6) namenila projektu za zaščito obale, in sicer za obnovo 13 km plaž ob Črnem morju. Ta projekt bo koristil lokalnemu nepremičninskemu in turističnemu trgu. To pomeni, da bi se lahko s preostalimi 239 milijoni EUR sredstev EU v okviru tega operativnega programa krili stroški približno dveh tretjin opredeljenih prednostnih projektov za preprečevanje poplav in zaščito pred njimi.

S poplavami povezana poraba za čezmejne naložbe je bila omejena

57

Čezmejni projekti so vključevali predvsem izmenjavo informacij (glej odstavke 20, 42 in 43). Financiranje s poplavami povezane infrastrukture z morebitnim učinkom na mednarodni ravni je bilo omejeno, vendar je Sodišče odkrilo pozitivne primere, kot je primer v okviru 7.

Postopki razvrščanja projektov bi morali biti tesneje povezani s prednostnimi nalogami načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti

58

V direktivi o poplavah je določeno, da morajo biti ukrepi v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti prednostno razvrščeni glede na cilje. Sodišče je preučilo, ali so države članice uporabile take postopke pri razvrščanju in izbiri projektov.

59

Sodišče je našlo primere prednostnega razvrščanja na podlagi objektivnih meril (glej okvir 8).

60

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih je preučilo Sodišče, so vključevali postopke razvrščanja, vendar so bile pri teh postopkih v sedmih od devetih obiskanih držav članic ugotovljene slabosti. Na Češkem, Portugalskem, v Romuniji in Sloveniji je bilo na primer ključno merilo pri razvrščanju pripravljenost projekta za izvajanje in ne njegova potencialna uspešnost. V Romuniji je bil projekt, ki ni bil uvrščen med prednostne projekte v skladu z odobreno metodologijo, kljub temu predlagan za financiranje v okviru operativnega programa, ker je bila pripravljena študija izvedljivosti.

Čeprav so države članice začele izvajati svoje načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, so potrebne izboljšave

61

V direktivi o poplavah je določeno, da je treba v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti upoštevati stroške in koristi projektov. V tem delu poročila je ocenjeno, koliko so države članice na podlagi tehnologij, kakovostnih podatkov, analize stroškov in koristi ter modelov upoštevale te vidike pri izvajanju teh načrtov.

62

Ocenjeno je tudi, koliko so države članice izvajanje direktive o poplavah uskladile z okvirno direktivo o vodah in v skladu s tem obravnavale zeleno infrastrukturo pri obvladovanju poplavne ogroženosti.⁴⁶

Podatki: ključni prispevek k obvladovanju poplavne ogroženosti

63

Za obvladovanje poplavne ogroženosti so potrebni kakovostni podatki o vremenu in padavinah, topografiji in pokrovnosti tal, rečnih in hidroloških režimih ter človekovih dejavnostih. Sodišče je ugotovilo, da se podatki o nevarnosti in ogroženosti zbirajo iz različnih virov, kot so program CORINE Land Cover⁴⁷, popisi prebivalstva, topografski podatki, informacije iz poslovnih registrov ter meteorološki in hidrološki podatki. Napovedi poplav in sistemi za zgodnje opozarjanje (glej tudi odstavek 43) so se na splošno izkazali kot ključni pri povečanju pripravljenosti.

64

V Romuniji je Sodišče odkrilo slabosti v topografskih podatkih in podatkih o rabi zemljišč, ki so ključni za modeliranje površinskega odtekanja vode in posledičnih rečnih tokov. Ugotovilo je tudi, da je Romunija sprejela nedavne pobude za izboljšanje kakovosti podatkov.

65

Sodišče je ugotovilo, da so bile vse države članice prepričane v koristi vlaganja v tehnologijo in podatke za uporabo modelov, ki pomagajo pri obvladovanju poplavne ogroženosti. Španija, Portugalska, Romunija in Slovenija so na primer izvedle naložbe v gradnjo in nadgradnjo merilnih postaj za pluvialne poplave in poplave rek (glej okvir 9). Te postaje lahko zagotovijo zanesljivejše informacije za meteorološke in hidrološke napovedi, zlasti v zvezi s kratkoročnimi dogodki, kot so hudourniške poplave (glej odstavek 8 in okvir 1).

66

Podatki, ki jih zbirajo postaje za spremljanje, se lahko dopolnijo z informacijami iz drugih virov. Na vodnem območju, ki ga je Sodišče obiskalo v Italiji, inovativni pilotni projekt „WeSenseIT” na primer omogoča državljanom, da delijo informacije na družbenih medijih ali z aplikacijami na pametnih telefonih. Ti podatki se dodajo podatkom, ki jih zberejo postaje za spremljanje. Cilj te dvosmerne komunikacije med državljani in organi je izboljšati odzivnost. Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti vključuje ukrep za razširitev tega projekta na celotno povodje.

Čeprav je večina obiskanih držav članic zasnovala projekte na podlagi analize stroškov in koristi ter modelov, so potrebne izboljšave

67

V vseh obiskanih državah članicah so organi pri kartiranju poplavne ogroženosti uporabili modeliranje in pristop na podlagi dokazov (glej odstavek 40). Modeliranje je bilo v pomoč tudi pri zasnovi projektov, povezanih s poplavami. Organi so lahko na primer na podlagi hidravličnih modelov opredelili potrebne ukrepe (glej npr. okvir 10).

68

Razen Italije in Portugalske so vse obiskane države članice pri zasnovi ali izbiri projektov uporabile analizo stroškov in koristi. Pri teh analizah so bile ugotovljene različne slabosti. V Španiji se je na primer analiza stroškov in koristi še vedno razvijala ter se ni sistematično in ustrezno uporabljala.

Z usklajevanjem izvajanja direktive o poplavah in okvirne direktive o vodah so bile na splošno dosežene sinergije

69

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti v Italiji, Sloveniji in na enem španskem povodju so bili osredotočeni tudi na skladnost z okvirno direktivo o vodah. V načrtih za Italijo in Slovenijo so opredeljeni ukrepi, ki so v sinergiji s cilji teh direktiv, in tisti, ki so morda v navzkrižju z njimi. V Italiji je bilo približno 25 % ukrepov označenih kot ukrepi v sinergiji z okvirno direktivo o vodah, le 1 % pa kot ukrepi, ki so morda v navzkrižju z njo.

70

Sodišče je preučilo projekte v Bolgariji in Romuniji, kjer ukrepi, povezani s poplavami, niso bili v skladu z okvirno direktivo o vodah. Bolgarski organi pri nobenem od obiskanih projektov⁴⁸ niso obravnavali zelene infrastrukture (glej odstavke od 71 do 76) kot alternativne rešitve za zadrževanje vode gorvodno (glej okvir 11). V Romuniji so organi nameravali okrepiti 6 km rečnega brega z betonom in kamenjem, ne da bi obravnavali zeleno infrastrukturo.

Projekti zelene infrastrukture imajo veliko koristi, vendar je izvedba teh projektov lahko težka

71

V nedavnem poročilu EEA⁴⁹ je navedeno, da je zelena infrastruktura stroškovno učinkovit način za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Komisija je predvsem v okviru delovne skupine F sprejela ukrepe za spodbujanje zelenih rešitev, zlasti z objavo smernic.⁵⁰ Sodišče je preučilo, koliko so načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti osredotočeni na zeleno infrastrukturo kot orodje za obvladovanje poplav, in analiziralo izvajanje zelene infrastrukture.

Malo načrtov za zeleno infrastrukturo …

72

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti na Portugalskem in v Španiji so bili osredotočeni na zeleno infrastrukturo. Vsi zaščitni ukrepi v enem od španskih načrtov so bili na primer ukrepi zelene infrastrukture. Pri projektu v zvezi z drugim španskim povodjem, ki ga je obiskalo Sodišče, je bila ugotovljena kombinacija sivih in zelenih tehnik (glej okvir 12).

73

Zelena infrastruktura ni imela pomembne vloge v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih je Sodišče pregledalo v šestih drugih državah članicah. Samo 15 % zaščitnih ukrepov na Češkem so bili ukrepi zelene infrastrukture. V Italiji sta se manj kot 2 % od 469 relevantnih ukrepov nanašala na zeleno infrastrukturo.

… poleg tega pa za njeno izvajanje obstajajo ovire

74

V najmanj treh državah članicah nekateri deležniki niso podprli zelene infrastrukture. Čeprav so državljani in lokalni nosilci odločanja izrazili naklonjenost sivi infrastrukturi, ki naj bi bila uspešnejša pri zaščiti pred poplavami, je bil slovenski načrt zasnovan za spodbujanje zelene infrastrukture. Ta dvom je Sodišče opazilo tudi v Bolgariji, kjer ni bil izveden še noben ukrep zelene infrastrukture, čeprav je bila vključena na nacionalni seznam ukrepov.

75

Sodišče je odkrilo tudi praktične ovire za izvajanje ukrepov zelene infrastrukture. Romunske oblasti so na primer trdile, da neobstoj zemljiške knjige, ki je ključna za identifikacijo lastnikov zemljišč, močno ovira izvedbo ukrepov zelene infrastrukture. Organi v Bolgariji nimajo metodologije za opredelitev potencialno ustreznih delov zemljišč, na katerih bi se lahko izvedli ukrepi zelene infrastrukture. Italijanski in španski organi so pojasnili, da je pomanjkanje zelene infrastrukture posledica zapletenih upravnih in pravnih postopkov ali pomanjkanja razpoložljivih zemljišč.

76

Zeleni ukrepi proti poplavam bi se lahko financirali tudi v okviru EKSRP.⁵¹ Vendar je Sodišče ugotovilo, da je sedanja omejena vloga EKSRP še ena od ovir pri uporabi zelene infrastrukture (glej odstavek 24). Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih je Sodišče pregledalo v Bolgariji, Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji in Romuniji, na primer niso vključevali sofinanciranja protipoplavnih ukrepov iz EKSRP. Poleg tega je Evropska komisija leta 2016 prišla do zaključka,⁵² da v večini programov za razvoj podeželja ni bila izkoriščena priložnosti za spodbujanje ukrepov naravnega zadrževanja vode, ki bi se lahko uporabili kot uspešni sanacijski ukrepi.

V prihodnosti bo treba obravnavati nekatere pomembne izzive

77

Ena od ključnih utemeljitev za uvedbo direktive o poplavah je bila, da je treba upoštevati razvijajoče se tveganje poplav zaradi podnebnih sprememb. V direktivi o poplavah je izrecno navedeno, da se zaradi podnebnih sprememb pogosteje pojavljajo hude poplave.

78

Pri predhodnih ocenah poplavne ogroženosti v prvem ciklusu je bilo treba upoštevati vpliv podnebnih sprememb na podlagi razpoložljivih informacij oziroma informacij, ki jih je mogoče neposredno izpeljati.⁵³ Za drugi ciklus, ki se bo začel leta 2022, se „morebitni vpliv podnebnih sprememb na pojav poplav […] upošteva pri pregledu”⁵⁴ teh ocen in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih pripravijo države članice.

79

V direktivi o poplavah je priporočeno tudi, da se po potrebi uporabijo nestrukturni ukrepi (glej odstavek 16). Sodišče je ocenilo tudi, koliko so organi pri obvladovanju poplav uporabljali ukrepe, kot sta zavarovanje za primer poplave in načrtovanje rabe zemljišč.

Premalo posodobljenih informacij o verjetnem vplivu podnebnih sprememb na pogostost poplav

80

Obiskane države članice niso mogle upoštevati vpliva podnebnih sprememb na obseg, pogostnost in lokacijo poplav. Priznani so bili nekateri trendi, kot so pogostejše hudourniške poplave, vendar še niso bili vključeni v modele poplav.

Premalo informacij o vplivu podnebnih sprememb na pluvialne poplave in režim padavin

81

Bolgarija, Romunija in Slovenija nimajo zadostnih informacij o vplivu podnebnih sprememb na vzorce padavin in s tem povezane poplave ter nameravajo v drugem ciklusu izvajanja direktive o poplavah, ki se bo začel leta 2022, izvesti študije v zvezi s tem. Češki organi so napovedali več padavin spomladi in jeseni ter manj poleti in pozimi. Nacionalni meteorološki inštitut na Češkem v svojih modelih ni nameraval povečati verjetnosti poplav zaradi podnebnih sprememb.

82

EEA je za južno Evropo poročala, da se je količina letnih padavin na Iberskem polotoku med letoma 1960 in 2015 zmanjšala.⁵⁵ V istem poročilu opozarja tudi na povečanje škode zaradi krajših in bolj lokalnih hudourniških poplav. Vendar italijanski, portugalski in španski organi niso količinsko opredelili vpliva podnebnih sprememb na verjetnost pluvialnih poplav in poplav rek.

Dvig morske gladine se ni v celoti upošteval

83

Dviganje morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, povečuje tveganje poplav na obalnih območjih (glej odstavke 9, 10 in 13). V prvem ciklusu izvajanja direktive o poplavah so obiskane države članice z obalo (Bolgarija, Španija, Italija, Nizozemska, Romunija in Slovenija) razen Portugalske, na splošno opredelile posebna obalna območja potencialno velike poplavne ogroženosti.

84

Ključni zaključek delavnice o podnebnih spremembah iz marca 2017 v okviru delovne skupine F je bil, da je večina držav članic upoštevala podnebne spremembe le pri določitvi območij potencialno velike poplavne ogroženosti na obali, ne pa tudi pri določitvi teh območij v notranjosti. Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da v večini primerov ni jasno, kako so se prihodnji trendi dviganja morske gladine upoštevali pri uporabljenih metodologijah. Izjema je bila Bolgarija, ki je zagotovila razpon vrednosti za dvigovanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb, pri čemer je v dveh scenarijih upoštevala tri ravni verjetnosti.

85

Za države članice, ki imajo ključna mesta, prebivalce in infrastrukturo v obalnih regijah, bo vse bolj pomembna ozaveščenost o verjetnem globalnem in lokalnem dviganju morske gladine. Verjetno tveganje dviganja morske gladine je bilo količinsko opredeljeno za obdobje do leta 2050; bolj negotova je možna stopnja sprememb med letoma 2050 in 2100 (glej sliko 6), ko bi se dviganje morske gladine lahko dodatno pospešilo.

Države članice so na splošno uporabile pretekle podatke, pri katerih obstaja tveganje, da ne odražajo povečanih podnebnih tveganj

86

V direktivi o poplavah ni določeno, da je treba pri kartiranju upoštevati vpliv podnebnih sprememb na poplave. Vse obiskane države članice so pri kartiranju poplavne ogroženosti uporabile scenarije poplav, ki temeljijo na treh scenarijih verjetnosti, kot so določeni v direktivi o poplavah (glej odstavek 40). Te verjetnosti poplav so izražene kot „verjetna povratna doba” ali kot odstotek, ki izraža verjetnost pojava poplave v danem letu. Te običajne razvrstitve so temeljile na preteklih statističnih podatkih, pri katerih se upoštevajo le pretekli hidrološki in meteorološki vzorci. Ne upoštevajo pa se prihodnje vremenske razmere ali možne spremembe pogostnosti in resnosti poplav zaradi podnebnih sprememb. Za upoštevanje teh prihodnjih razmer je potrebna ustrezna zmogljivost napovedovanja (glej odstavke 80 do 82).

87

Sodišče je ugotovilo tudi, da so se pri odločitvah o naložbah pogosto upoštevale ocene ogroženosti, ki so temeljile na ravni zaščite, izražene na primer kot „1-krat v 100 letih”. Zaradi premajhne ozaveščenosti o spreminjajočih se profilih tveganja, ki so posledica hitrega spreminjanja podnebja (glej odstavke 4 do 13), bi bile lahko sprejete slabe odločitve o naložbah.

88

Posledice hudourniških poplav, ki jih povzročijo obdobja močnejšega dežja (glej odstavke 4, 8 in 82), in vpliv dviganja morske gladine (glej okvir 13) so lahko podcenjeni, kar ustvarja tveganje, da bodo naložbe potopljene ali se bodo izkazale za nezadostne prej, kot je bilo pričakovano, in da bodo tako postale „nasedle naložbe”.

V državah članicah, ki so se odločile za zasebno zavarovanje za primer poplav, je kritje ostalo nizko

89

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam kot ključni ukrep priporoča „spodbujanje zavarovanja in drugih finančnih proizvodov, da bodo naložbe in poslovne odločitve odporne na podnebne spremembe”.⁵⁶ Premije, prilagojene poplavni ogroženosti, lahko prispevajo k ozaveščanju zasebnikov o poplavni ogroženosti in odvrnejo od gradnje naselij na poplavnih območjih. Zavarovalnine, ki jih zavarovalnice izplačajo v primeru poplav, lahko tudi spodbudijo oživitev gospodarstva po naravni nesreči. Glede na podatke zavarovalniškega sektorja⁵⁷ je bilo v obdobju 1980–2017 približno 25 % izgub zaradi poplav v Evropi kritih z zavarovanjem.

90

Komisija je pri spremljanju izvajanja te strategije v državah članicah ugotovila, da instrumenti zavarovanja še niso dobro vključeni v nacionalne postopke sprejemanja odločitev o prilagajanju ali širše strategije za obvladovanje podnebnih tveganj. Cilj Komisije pri oblikovanju strategije EU je bil povečati uporabo zavarovanj za primer naravnih nesreč. Če ostane zavarovalno kritje nizko, ostanejo premije za poplave visoke, zaradi česar se dodatno zmanjšuje povpraševanje po zavarovanju.⁵⁸

91

Sodišče je ugotovilo majhno zavarovalno kritje za primer poplav. Čeprav so na voljo različni zavarovalni modeli (glej sliko 7), se je v obiskanih državah članicah najpogosteje uporabljalo neobvezno zasebno zavarovanje za primer poplav. Ta model se uporablja v Bolgariji, na Češkem, v Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji. Romunski sistem je prav tako zaseben, zavarovanje za primer poplave pa naj bi bilo obvezno za stanovanja. V Bolgariji, Italiji in Romuniji je bilo število ljudi, ki so sklenili zavarovanje za primer poplave, majhno (glej okvir 14).

92

OECD je prišla tudi do zaključka, da bi bile lahko vlade zaradi nizkih ravni zavarovalnega kritja pod večjim pritiskom, da morajo zagotoviti nadomestilo za izgube zaradi poplav, kar bi upočasnilo rast zavarovalnega kritja.⁵⁸ Sodišče je tako stanje odkrilo v Avstriji, kjer je bilo v nedavni študiji⁵⁹ ugotovljeno, da bi javna shema nadomestil „Katastrophenfonds” lahko odvrnila zavarovalniški sektor od prevzemanja večje vloge pri plačevanju nadomestil za škodo zaradi izrednih vremenskih dogodkov.

93

Na Nizozemskem zelo visoka raven ogroženosti⁶⁰, verjetno zaradi resnih poplav na obalnih območjih ali popuščanja nasipov, utemeljuje potrebo po javnem posredovanju. Javni sistem zaščite in preprečevanja dejansko deluje kot sistem kolektivnega ali javnega zavarovanja za primer poplav na obalnih območjih ali popuščanja nasipov.

94

V Španiji javni subjekt v sodelovanju z zasebnim sektorjem upravlja sistem za kritje izrednih tveganj, vključno s poplavami. V načinu financiranja tega sistema in njegovem obsegu kritja sredstev je Sodišče ugotovilo nekatere prednosti (glej okvir 15).

Izvajali so se nekateri predpisi o rabi zemljišč in prostorskem načrtovanju, da bi se zmanjšala poplavna ogroženosti, vendar države članice čaka še veliko dela

95

V direktivi o poplavah je določeno tudi, da sta raba zemljišč in prostorsko načrtovanje vidika, ki ju je treba upoštevati v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti. Te dejavnosti so pomembne za omejevanje izpostavljenosti ljudi in premoženja na območjih, ki jih ogrožajo poplave (glej odstavek 16), in zmanjšanje površinskega odtekanja vode z gorvodnih območij.

96

Sodišče je ugotovilo, da so vse obiskane države članice uvedle nekatera pravila o načrtovanju rabe zemljišč, ki omejujejo ali prepovedujejo nekatere dejavnosti na poplavnih območjih. V Avstriji, Sloveniji in Španiji je politika prostorskega načrtovanja jasno vključena v obvladovanje poplavne ogroženosti (glej okvir 16).

97

Vendar v petih obiskanih državah članicah opredelitve poplavnih območij pogosto niso bile jasne, ali pa ta območja niso bila vedno neposredno povezana s kartami poplavne nevarnosti, pripravljenimi v skladu z direktivo o poplavah. Romunija je na primer uvedla omejitve na „poplavnih območjih”, vendar ta pojem ni bil jasno opredeljen in zakonodaja ga ne povezuje s kartiranjem poplav. V predpisih ni bila navedena niti vrsta ali pogostnost poplav niti upoštevana globina vode.

98

Bolgarski, češki, portugalski in romunski načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti so vključevali ukrepe, ki še niso bili izvedeni, za posodobitev predpisov o načrtovanju ali za boljše vključevanje načrtovanja rabe zemljišč v obvladovanje poplavne ogroženosti, s čimer so zadevne države članice priznale pomanjkljivosti v veljavnih predpisih. Portugalska si na podlagi nacionalnega preventivnega ukrepa prizadeva opredeliti poplavna območja glede na poplavne scenarije. Namen ukrepa je uvesti pogoje za gradnjo na območjih s srednjo verjetnostjo poplav in gradnjo prepovedati na območjih, kjer je verjetnost poplav velika.

99

Vse obiskane države članice imajo na voljo pravna sredstva za prenos premoženja, na primer z razlastitvijo (glej sliko 8). Vendar so organi v obiskanih državah članicah pojasnili, da se ta pooblastila redko izvajajo ali se uporabijo le kot zadnja možnost. Tako je bilo stanje povsod, zlasti ker je izpolnjevanje pogojev za prenos premoženja in preselitev ljudi s pravnega vidika težko in drago.

Zaključki in priporočila

100

Sodišče je ugotovilo, da so bili učinki direktive o poplavah na splošno pozitivni (glej odstavke 32 do 45), zlasti z vidika usklajevanja med Komisijo in državami članicami (glej odstavke 33 do 37) ter ocenjevanja poplavne ogroženosti (glej odstavke 38 do 40). Ugotovljene so bile slabosti, vendar tudi nekaj dobrih praks, pri dodeljevanju financiranja (glej odstavke 50 do 57), prednostnem razvrščanju ukrepov, povezanih s poplavami (glej odstavke 58 do 60), in izvajanju načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti (glej odstavke 61 do 76). Države članice bodo morale obravnavati pomembne prihodnje izzive v zvezi z veliko jasnejšim vključevanjem podnebnih sprememb, sistemov zavarovanja za primer poplave in prostorskega načrtovanja v obvladovanje poplavne ogroženosti (glej odstavke 77 do 99).

101

Z direktivo o poplavah se je izboljšalo usklajevanje med Komisijo in državami članicami, poleg tega pa je bil dosežen napredek pri ocenjevanju poplavne ogroženosti. Direktiva je nadgradila obstoječe delo, vključno z dolgotrajnim sodelovanjem med državami članicami. Vendar je čezmejno sodelovanje vključevalo predvsem izmenjavo informacij, ne pa tudi mednarodnega skupnega načrtovanja za skupna povodja (glej odstavke 32 do 45).

102

Cilji v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti na splošno niso bili niti količinsko opredeljeni niti časovno omejeni. V sedmih obiskanih državah članicah je Sodišče ugotovilo, da so bili v zadevnih načrtih določeni preširoki cilji politike. To je oviralo oceno rezultatov in vzpostavitev okvira odgovornosti za vpletene organe (glej odstavke 47 do 49).

Priporočilo 1 – Izboljšanje odgovornosti

Komisija naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah pri pregledu načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti v drugem ciklusu in poznejših ciklusih preveri, ali so države članice za ukrepe, povezane s poplavami, določile količinsko opredeljive in časovno omejene cilje ter tako omogočile, da se v skladu z direktivo o poplavah oceni napredek pri doseganju teh ciljev. Vsem državam članicam naj posreduje primere dobre prakse v zvezi z določanjem ciljev.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2022.

103

Sodišče je ugotovilo, da so bili viri financiranja na nacionalni ravni in ravni EU le delno opredeljeni in zagotovljeni, financiranje čezmejnih naložb pa je bilo omejeno. Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti niso programi financiranja, zato kakršen koli naveden znesek ni nujno na voljo. Zaradi takega stanja je negotovost v zvezi s financiranjem ukrepov, povezanih s poplavami, večja (glej odstavke 50 do 56). Financiranje čezmejnih naložb je bilo omejeno (glej odstavek 57).

Priporočilo 2 – Izboljšanje opredelitve virov financiranja v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, tudi za čezmejne ukrepe

Komisija naj v drugem ciklusu izvajanja direktive o poplavah v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah oceni in poroča o tem, ali so države članice:

1. opredelile vire financiranja, s katerimi se bodo pokrile potrebe po naložbah iz načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, in določile časovni okvir za izvajanje v skladu z razpoložljivimi sredstvi;
2. obravnavale čezmejne naložbe za ukrepe, povezane s poplavljanjem mednarodnih povodij.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2022.

104

Postopki razvrščanja za dodeljevanje sredstev ukrepom, povezanim s poplavami, bi morali biti tesneje povezani s prednostnimi nalogami iz načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti. V sedmih obiskanih državah članicah so bile pri teh postopkih ugotovljene slabosti. V štirih državah članicah je bilo na primer ključno merilo pri razvrščanju pripravljenost projekta za izvajanje in ne njegova morebitna uspešnost (glej odstavke 58 do 60).

105

Za obvladovanje poplavne ogroženosti so potrebni kakovostni podatki o vremenu, topografiji, hidrologiji in človekovih dejavnostih. Sodišče je ugotovilo, da so bile države članice seznanjene s koristmi naložb v tehnologije in podatke za uporabo modelov, ki pomagajo pri obvladovanju poplavne ogroženosti. V vseh državah članicah je ugotovilo tudi, da je modeliranje olajšalo izvajanje projektov, povezanih s poplavami (glej odstavke 63 do 67).

106

Večina držav članic je pri zasnovi ali izbiri projektov uporabila analizo stroškov in koristi. V nekaterih primerih je Sodišče odkrilo slabosti (glej odstavek 68).

Priporočilo 3 – Izboljšanje postopkov prednostnega razvrščanja in doseganje stroškovne učinkovitosti

Kadar se zaprosi za sredstva EU, naj Komisija v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in v okviru deljenega upravljanja sofinancira le ukrepe, povezane s poplavami, ki imajo prednost v skladu s prihodnjimi načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti. Ta prednostna razvrstitev v državah članicah naj temelji na objektivnih in relevantnih merilih, med drugim tudi na:

• kakovostni analizi stroškov in koristi, da bi se dosegla čim večja stroškovna učinkovitost naložb, in
• po potrebi na merilu, pri katerem se upošteva čezmejni vpliv projektov.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2022.

107

Z usklajevanjem izvajanja direktive o poplavah in okvirne direktive o vodah so bile običajno dosežene sinergije. Pri nekaterih načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti so bili vidni znaki prizadevanj za ohranjanje skladnosti z okvirno direktivo o vodah. Sodišče pa je v Bolgariji in Romuniji obiskalo projekte, ki niso bili v skladu z okvirno direktivo o vodah (glej odstavka 69 in 70).

Priporočilo 4 – Zagotavljanje skladnosti držav članic z okvirno direktivo o vodah

Komisija naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in okvirno direktivo o vodah zagotovi skladnost nove protipoplavne infrastrukture, ki so jo v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti predlagale države članice, z okvirno direktivo o vodah.

Ciljni rok za izvedbo: januar 2019.

108

Projekti zelene infrastrukture imajo veliko koristi. Omogočajo stroškovno učinkovite načine za zmanjšanje poplavne ogroženosti in Komisija je sprejela ukrepe za spodbujanje zelenih rešitev (glej odstavek 71). Kot dopolnilni ukrepi se lahko uspešno uporabijo tudi skupaj s sivo infrastrukturo (glej odstavek 72 in okvir 12).

109

Zelene rešitve pa je v praksi včasih lahko težko izvesti. V načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti šestih obiskanih držav članic zelena infrastruktura ni bila posebej obravnavana. Poleg tega, da v nekaterih primerih ni bila zagotovljena podpora deležnikov, je Sodišče ugotovilo praktične ovire za razvoj zelene infrastrukture, na primer to, da ni ustrezne metodologije, zemljiške knjige ali razpoložljivih zemljišč (glej odstavke 72 do 76).

Priporočilo 5 – Preverjanje, ali so države članice analizirale izvedljivost zelenih ukrepov skupaj s sivo infrastrukturo, če je primerno

Komisija naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in okvirno direktivo o vodah, kadar se zaprosi za sofinanciranje EU, preveri, ali so države članice analizirale izvedljivost pomembnih zelenih ukrepov, in sicer samostojno ali v kombinaciji s sivo infrastrukturo.

Ciljni rok za izvedbo: januar 2019.

110

Obiskane države članice niso mogle upoštevati vpliva podnebnih sprememb na obseg, pogostnost in lokacijo poplav. Priznani so bili nekateri trendi, kot so hudourniške poplave, vendar še niso bili upoštevani v modelih poplav (glej odstavka 81 in 82).

111

Dviganje morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, povečuje tveganje poplav na obalnih območjih. Večina držav članic je podnebne spremembe upoštevala le pri določitvi območij potencialno velike poplavne ogroženosti na obali. Vendar je Sodišče ugotovilo, da v večini primerov ni jasno, kako so se prihodnji trendi dviganja morske gladine upoštevali pri uporabljenih metodologijah. Za večino držav članic, zlasti za tiste, ki imajo ključna mesta, prebivalce in infrastrukturo v obalnih regijah, bosta vse bolj pomembna ozaveščenost o verjetnem dviganju morske gladine in načrtovanje v zvezi s tem (glej odstavki 83 do 85).

112

Države članice so na splošno uporabile pretekle podatke, pri katerih obstaja tveganje, da ne odražajo vse večjih in spreminjajočih se tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Pri kartiranju so verjetnosti poplav izražene kot „verjetna povratna doba” ali kot odstotek, ki izraža verjetnost pojava poplave v danem letu. Te vrednosti, ki temeljijo na preteklih podatkih, ne odražajo prihodnjih vremenskih razmer ali možnih sprememb pogostnosti in resnosti poplav. To je pogosto vplivalo tudi na naložbene odločitve. Posledice hudourniških poplav in učinek dviganja morske gladine so lahko podcenjeni, zato se lahko naložbe prej izkažejo za nezadostne in postanejo „nasedle naložbe” (glej odstavke 86 do 88).

Priporočilo 6 – Vplivi podnebnih sprememb naj se bolje vključijo v obvladovanje poplavne ogroženosti

A – Komisija naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah preveri, ali načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti vključujejo ukrepe za izboljšanje vedenja o vplivu podnebnih sprememb na poplave in njegovega modeliranja.

Ciljni rok za izvedbo: julij 2019.

B – Komisija naj pri pregledu dokumentov, potrebnih v drugem ciklusu izvajanja direktive o poplavah, v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo preveri, ali so države članice:

1. v okviru študij in raziskav ocenile in modelirale vpliv podnebnih sprememb na poplave;
2. razvile ustrezna orodja za boljšo analizo in napovedovanje:
   • pluvialnih poplav, vključno s hudourniškimi poplavami,
   • poplav na obalnih območjih zaradi dviganja morske gladine;
3. pripravile fleksibilne ukrepe za prilagoditev ravni zaščite, če je to potrebno, kadar vpliva podnebnih sprememb ni mogoče količinsko opredeliti.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2019 (predhodne ocene poplavne ogroženosti) in marec 2022 (načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti).

113

Glede na vse večje tveganje, povezano s podnebnimi spremembami (glej odstavke 4 do 13), je zavarovanje orodje za obvladovanje poplavne ogroženosti (glej odstavek 16). Čeprav so na voljo različni zavarovalni modeli, se je v obiskanih državah članicah najpogosteje uporabljalo neobvezno zasebno zavarovanje za primer poplave. V državah članicah, ki so se odločile za zasebno zavarovanje za primer poplave, je kritje ostalo nizko, kar pomeni, da trg še naprej ni deloval. Sodišče je ugotovilo, da je sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem v zvezi z zavarovanjem za primer poplave povečalo pokritost sredstev (glej odstavke 89 do 94).

Priporočilo 7 – Ozaveščanje javnosti o koristih zavarovanja za primer poplave in povečanje kritja

Komisija naj pri pregledu načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti za drugi ciklus preuči, ali države članice načrtujejo ukrepe za:

1. ozaveščanje javnosti o koristih zavarovanja proti poplavni ogroženosti in
2. povečanje kritja, npr. s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem v zvezi z zavarovanjem za primer poplave.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2022.

114

Izvajali so se nekateri predpisi o rabi zemljišč in prostorskem načrtovanju, da bi se zmanjšala poplavna ogroženost, vendar države članice čaka še veliko dela. Vse obiskane države članice so uvedle nekatera pravila o načrtovanju rabe zemljišč, ki omejujejo ali prepovedujejo nekatere dejavnosti na poplavnih območjih. Sodišče je v državah članicah odkrilo primere, v katerih je bila politika prostorskega načrtovanja jasno vključena v obvladovanje poplavne ogroženosti (glej odstavka 95 in 96).

115

Nekateri nacionalni predpisi o rabi zemljišč in prostorskem načrtovanju niso bili dovolj natančni in popolni, da bi lahko pravilno upoštevali poplavno ogroženost. Nekateri načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti so vključevali ukrepe za posodobitev predpisov o načrtovanju ali za boljše vključevanje načrtovanja rabe zemljišč v obvladovanje poplavne ogroženosti v prihodnosti, kar pomeni priznanje, da so veljavni predpisi pomanjkljivi, vendar ti ukrepi še niso bili izvedeni. Čeprav so bila na voljo pravna sredstva za prenos premoženja, npr. razlastitev, so se izvajala redko ali le kot skrajno sredstvo (glej odstavke 97 do 99).

Priporočilo 8 – Ocena usklajenosti načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti s pravili o načrtovanju rabe zemljišč

Komisija naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah:

1. preveri, ali so države članice v okviru svojih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti ocenile, kako ustrezno so zasnovana pravila o načrtovanju rabe zemljišč v državah članicah in kako uspešno se izvajajo na območjih, ki jih ogrožajo poplave, in
2. državam članicam posreduje dobre prakse in smernice.

Ciljni rok za izvedbo: marec 2020.

To posebno poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Nikolaos MILIONIS, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2018.

Glosar

Hudourniška poplava: hudourniške poplave so podskupina pluvialnih poplav. Hudourniška poplava je poplava, ki s poznim opozorilom ali brez vnaprejšnjega opozorila precej hitro naraste in upade, običajno zaradi močnega deževja na sorazmerno majhnem območju.

Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti: dokument, v katerem so določeni ustrezni cilji ter ukrepi za preprečevanje poplav, zaščito pred njimi in pripravljenost nanje. Države članice pripravijo te načrte in usklajujejo načrtovano ukrepanje na ravni povodij.

Območje potencialno velike poplavne ogroženosti: območja, za katera je bilo ugotovljeno, da jih potencialno zelo ogrožajo poplavljanje rek, poplavljanje zaradi dežja ter poplavljanje podzemne vode, morja in naravnih ali umetnih jezer.

Obvladovanje poplavne ogroženosti: prakse vnaprejšnje določitve, analize in zmanjšanja poplavne ogroženosti s poudarkom na:

• preprečevanju: preprečevanje škode, ki jo povzročijo poplave, npr. s prepovedjo gradnje na poplavnih območjih,
• zaščiti: sprejemanje ukrepov za zmanjšanje verjetnosti poplav ali učinka poplav na neki lokaciji, na primer obnova poplavnih ravnic in mokrišč,
• pripravljenosti: seznanjanje javnosti s tem, kako ravnati v primeru poplav.

Okvirna direktiva o vodah: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22. 12. 2000, str. 1).

Pluvialne poplave: poplave, ki jih povzroči močno deževje in ki preobremenijo nasičene naravne ali mestne drenažne sisteme. Presežna voda, ki se ne more absorbirati, se prelije na ceste ali odteka po pobočjih.

Poplava: Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) opredeljuje poplavo kot pojav, pri katerem voda prestopi običajne meje struge ali drugega vodnega telesa, ali zbiranje vode na območju, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poplavljanje na obalnih območjih: poplavljanje morske vode, vode estuarijev ali obalnih jezer na nizko ležečih obalnih območjih zaradi pojavov, kot so zelo visoko plimovanje, neurni val ali valovanje.

Poplavljanje rek: poplavljanje, do katerega pride, kadar so presežene zmogljivosti naravnega ali umetnega drenažnega sistema, na primer reke, potoka ali drenažnega kanala.

Poplavna nevarnost: verjetnost poplave, ki bi lahko povzročila škodo, v danem obdobju.

Povodje: del kopnega, s katerega se vsa površinska odtekajoča voda po mreži potokov, rek in jezer steka v morje skozi eno samo rečno ustje, estuarij ali delto.

Vodna območja: glavne enote za upravljanje povodij. Večina vodnih območij iz direktive o poplavah je enaka vodnim območjem iz okvirne direktive o vodah.

Zelena infrastruktura: načrtovana mreža naravnih ali polnaravnih območij v mestu ali na podeželju, katerih namen je obravnavati podnebne izzive, hkrati pa podpirati ali obnoviti naravne in ekološke procese. Primer zelene infrastrukture v kontekstu tega poročila je obnova poplavne ravnice za preprečevanje poplavljanja ranljivih območij.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Gareth Roberts, ataše v njegovem kabinetu Olivier Prigent, vodilni upravni uslužbenec Robert Markus, vodja naloge Bertrand Tanguy ter revizorji Marco Bridgford, Katharina Bryan, Ingrid Ciabatti, Laure Gatter, Victoria Gilson, Jan Kubat, Liia Laanes in Radostina Simeonova. Jezikovno pomoč je zagotovila Hannah Critoph, tajniške naloge pa je opravila Annette Zimmerman.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-0998-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/537013	QJ-AB-18-024-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-1003-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/92921	QJ-AB-18-024-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.