Finančni instrumenti v kohezijski politiki ob zaključitvi obdobja 2007–2013: splošni rezultati preverjanj so bili dobri, vendar nekatere napake ostajajo

Povzetek

I

Finančni instrumenti so bili razmeroma nov, vendar pomemben način financiranja kohezijske politike v programskem obdobju 2007–2013. V 25 državah članicah je bilo uporabljenih več kot 1 000 finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem s prispevki iz operativnih programov, ki so presegali 16 milijard EUR, vključno z 11 milijardami EUR sredstev EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Sodišče je pri prejšnjih revizijah v zvezi s temi instrumenti odkrilo več napak in slabosti med izvajanjem. Komisija je navedla, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene ob zaključitvi.

II

Cilj revizije je bil analizirati, ali so države članice in Komisija sprejele potrebne ukrepe za ustrezno preverjanje in ocenjevanje odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi operativnih programov za obdobje 2007–2013. Obseg revizije ni zajemal dajanja zagotovila o končnih odhodkih iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013. Sodišče se je odločilo, da o tej temi poroča in jo revidira šele sedaj, saj postopek zaključitve traja dolgo. Ko je junija 2020 začelo svoje revizijsko delo, še ni bilo v celoti zaključenih 23 % operativnih programov za obdobje 2007–2013, ki so vključevali finančne instrumente z deljenim upravljanjem (3 % zaradi nerešenih vprašanj v zvezi s temi finančnimi instrumenti).

III

Ker imajo finančni instrumenti v kohezijski politiki za programsko obdobje 2014–2020 še pomembnejšo vlogo in večji doseg, bodo zaključki Sodišča o odhodkih iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 ob zaključitvi relevantni za prihodnji postopek zaključitve obdobja 2014–2020. Splošna pomembnost finančnih instrumentov se bo v programskem obdobju 2021–2027 še povečala.

IV

Sodišče je ugotovilo, da so države članice in Komisija v glavnem sprejele potrebne ukrepe za preverjanje upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi. Komisija in nacionalni revizijski organi so izvedli preglede, ki so prinesli rezultate. Vendar je Sodišče kljub temu v okviru revizij zakonitosti in pravilnosti ob zaključitvi pri treh od sedmih instrumentov, ki jih je revidiralo, še vedno odkrilo napake s finančnim učinkom.

V

Komisija je sprejela potrebne ukrepe za odobritev končnih odhodkov, vendar z eno omembe vredno izjemo. Kot upravičenega je sprejela nek finančni instrument z deljenim upravljanjem, v okviru katerega se je več kot 80 % sredstev izplačalo velikim korporacijam (od katerih nekatere kotirajo na borzi), namesto predvsem malim in srednjim podjetjem, kot je to določeno v veljavni zakonodaji.

VI

Večina pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Sodišče, kot so omejitve pooblastil revizijskih organov, je bila za obdobje 2014–2020 odpravljena. Kar zadeva preostale slabosti, Komisija posodablja svojo metodologijo revizije finančnih instrumentov in v sodelovanju s predstavniki revizijskih organov razvija smernice o praksah revizijskega dokumentiranja.

VII

Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 priporočilo, naj Komisija pojasni zakonodajne določbe o zaključitvi, ki se nanašajo na obdobje 2014–2020. V predpisih ni določena vloga vsakega akterja v postopku zaključitve ali delo, ki ga je treba opraviti za ponovno oceno in po potrebi prilagoditev učinka morebitnih neupravičenih stroškov na stopnje preostale napake za zadevna leta. Od revizijskih organov se izrecno ne zahteva, da dajo zagotovilo o skupnih odhodkih. Opustitev te zahteve je zlasti relevantna za finančne instrumente, pri katerih je upravičenost pomembnega dela odhodkov mogoče oceniti šele ob zaključitvi. Komisija izvaja priporočilo Sodišča in sedaj končuje pripravo smernic, da bi države članice razumele, kaj se od njih pričakuje ob zaključitvi.

VIII

V končnem poročilu Komisije o izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 je predstavljeno stanje podatkov na dan 31. marca 2017, tj. rok, do katerega so morale države članice predložiti dokumente o zaključitvi. V poročilo pa niso vključene prilagoditve in popravki na podlagi naknadnega dela ob zaključitvi. Komisija posodobljenega poročila s popravljenimi končnimi podatki ne namerava objaviti. Zanesljivost podatkov v poročilih o izvajanju se je z leti izboljšala in zdi se, da se ta trend nadaljuje tudi pri poročanju o obdobju 2014–2020.

IX

V končnem poročilu je ocenjena tudi smotrnost finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013. Vendar je ta ocena nepopolna, in sicer zaradi pomanjkljivih podatkov o finančnem vzvodu in ponovni uporabi sredstev v istem obdobju (učinek obnavljanja) – dveh relevantnih kazalnikov, ki sta med glavnimi prednostmi uporabe finančnih instrumentov namesto nepovratnih sredstev. Za poročila o obdobju 2014–2020 se podatki o finančnem vzvodu in ponovni uporabi sredstev v istem obdobju zbirajo, zato se je ocena smotrnosti izboljšala.

X

Sodišče Komisiji na podlagi svojih zaključkov priporoča, naj v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem za obdobje 2014–2020 sprejme naslednje ukrepe:

• zagotovi smernice za področja tveganja, opredeljena v revizijah Komisije in Sodišča,
• dopolni potrebne smernice o vlogi in odgovornostih revizijskih organov pri ocenjevanju upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov ob zaključitvi.

Uvod

Področje revizije

01

Na področju kohezijske politike so finančni instrumenti novejša metoda izvajanja in alternativa konvencionalnim nepovratnim sredstvom. Vključujejo različne finančne produkte (glej tabelo 1) in so zasnovani tako, da so obnovljivi. Ob koncu dogovorjenega obdobja za odplačilo je treba sredstva ponovno vložiti za podobne namene, da bi se kar najbolj povečal učinek javnih naložb.

Posojilo	Jamstvo
Sporazum, v skladu s katerim se posojilodajalec zavezuje, da posojilojemalcu da na voljo dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje, posojilojemalec pa se zavezuje, da ta znesek v določenem obdobju odplača. V primerjavi s tržnimi pogoji se s posojilom lahko zagotovijo nižje obrestne mere ali daljši roki za odplačilo, zahteve glede zavarovanja pa so nižje.	Pisna zaveza za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje strani ali njegov del oziroma celotno obveznost tretje strani ali njen del ali za uspešno izpolnitev obveznosti s strani te tretje strani, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila. Jamstva običajno pokrivajo finančne posle, kot so posojila.
Lastniški kapital	Navidezni lastniški kapital
Zagotovitev kapitala družbi, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo te družbe in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad družbo in lahko sodeluje pri dobičku družbe. Finančni donos je odvisen od rasti in donosnosti družbe.	Vrsta financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital. Navidezni lastniški kapital je lahko strukturiran kot dolg in ga je mogoče v nekaterih primerih preoblikovati v lastniški kapital.

Vir: dokument Financial instrument products na spletišču FI Compass

02

Finančni instrumenti se lahko vzpostavijo kot samostojni skladi ali kot specifični skladi v strukturi holdinškega sklada. Holdinški sklad se običajno vzpostavi za upravljanje več specifičnih skladov ali različnih vrst produktov. V okviru deljenega upravljanja lahko holdinški sklad ali specifični sklad prejme tudi prispevke iz več operativnih programov.

03

Pri pravilni uporabi imajo finančni instrumenti v primerjavi z nepovratnimi sredstvi nekatere prednosti, in sicer:

• odplačana sredstva je mogoče ponovno uporabiti v novih projektih (učinek obnavljanja), s čimer se zagotovi trajnostnost,
• obveznost upravičenca za odplačilo je močna spodbuda za izvajanje uspešnih projektov, ki prinašajo rezultate, s čimer se izboljšuje uspešnost podpore EU,
• zaradi zmožnosti privabljanja naložb zasebnega sektorja (finančni vzvod) je lahko uporaba podpore EU stroškovno učinkovitejša.

Pomembnost in tveganja ob zaključitvi

04

Ob koncu obdobja 2007–2013 je bilo 1 058 finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem¹ v 25 državah članicah². Skupna vrednost prispevkov iz operativnih programov, vplačanih v instrumente, je znašala 16,4 milijarde EUR, kar je vključevalo tudi sofinanciranje EU v višini 11,3 milijarde EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in v precej manjšem obsegu iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ki sta ga nadzirala Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL).

05

Finančni prispevki iz operativnih programov za finančne instrumente z deljenim upravljanjem so se običajno nakazali z enkratnim plačilom, takoj ko je bila vzpostavljena pravna struktura. V skladu z Uredbo 1083/2006³ (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba) so organi upravljanja te prispevke prijavili Komisiji skupaj z odhodki, ki so nastali zaradi nepovratnih sredstev⁴. Ob zaključitvi⁵ so se kot upravičeni šteli le izplačila končnim prejemnikom, zagotovljena jamstva (vključno z zneski, za katere so bile prevzete obveznosti), stroški upravljanja in provizije za upravljanje⁶. Sredstva, ki so bila povrnjena ali jih je treba povrniti iz upravičenih naložb (tj. sredstva, ki ostanejo po zaključitvi programov), mora država članica v skladu s specifičnimi pravili ponovno uporabiti za podobne namene. Ta sredstva nato več niso sredstva EU.

06

V tabeli 2 so opisane obveznosti organov držav članic, pristojnih za programe, in Komisije v postopku zaključitve:

Organ	Vloga
Organ upravljanja	Predloži končno poročilo o izvajanju za celotno obdobje1.
Certifikacijski organ	Predloži zahtevek za izvedbo končnega plačila in končni izkaz odhodkov2.
Revizijski organ	Komisiji predloži izjavo o zaključitvi, ki ji priloži končno poročilo o nadzoru. V izjavi o zaključitvi je ocenjena veljavnost zahtevka za izvedbo končnega plačila ter zakonitost in pravilnosti z njim povezanih transakcij, zajetih v končnem izkazu odhodkov3.
Komisija	Analizira dokumente, ki so jih predložile države članice, ter izreče mnenje o končnem poročilu o izvajanju in izjavi o zaključitvi. Med postopkom zaključitve pojasni in razreši vsa odprta vprašanja, povezana z dejavnostmi kontrole in revidiranja, ter po potrebi izvede nadaljnje revizije in finančne popravke. Ko je postopek zaključen, izvede končno plačilo4.

¹ Člen 67 Uredbe (ES) št. 1083/2006.
² Členi 61, 78 in 89 Uredbe (ES) št. 1083/2006.
³ Člen 62(1)(e) Uredbe (ES) št. 1083/2006.
⁴ Členi 67(4), 89(3) in 89(4) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Vir: Uredba (ES) št. 1083/2006

07

Sodišče je v okviru revizij za pridobitev izjav o zanesljivosti za programsko obdobje 2007–2013 in v več posebnih poročilih odkrilo številne napake pri odhodkih iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem in slabosti med izvajanjem. Komisija je te pomisleke priznala in navedla, da jih bo v skladu s svojim večletnim pristopom obravnavala v okviru preverjanj upravičenosti ob zaključitvi. Zato so tveganja ob zaključitvi povezana z zanesljivostjo postopkov preverjanja, ki jih uporabljajo revizijski organi in Komisija.

08

Ker je bil finančnim instrumentom z deljenim upravljanjem prispevek iz programa na splošno zagotovljen v obliki enkratnega predplačila in ker se upravičenost dejansko vloženih zneskov med izvajanjem na splošno ni revidirala, so morale Komisija in države članice večji del preverjanja upravičenosti opraviti ob zaključitvi. To je Sodišče poudarilo že v svojem letnem poročilu za leto 2010⁷. V Prilogi I so navedena druga letna in posebna poročila, v katerih je Sodišče poudarilo pomembnost preverjanj ob zaključitvi na tem področju.

Obseg revizije in revizijski pristop

09

Cilj te revizije je bil analizirati, ali so države članice in Komisija sprejele potrebne ukrepe za ustrezno preverjanje in ocenjevanje odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi operativnih programov za programsko obdobje 2007–2013. V tem kontekstu je bila revizija osredotočena na to, kako so države članice in Komisija preverjale upravičenost prijavljenih odhodkov. Sodišče je preučilo tudi, kako je Komisija analizirala zanesljivost podatkov v končnem poročilu in kako jih je ovrednotila. Zato je v zvezi z odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi ocenilo, ali:

• je Komisija zagotovila pravočasne in relevantne smernice,
• so bila preverjanja, ki so jih opravili revizijski organi, uspešna,
• so bila preverjanja, ki jih je opravila Komisija, uspešna,
• je Komisija ocenila končne podatke o izvajanju, da bi oblikovala zaključke o smotrnosti finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem,
• obstaja verjetnost, da bodo slabosti, poudarjene v okviru te revizije, vplivale na zaključitev finančnih instrumentov za obdobje 2014–2020.

10

Sodišče je revizijo izvedlo kot dokumentacijski pregled ter pri tem uporabilo dokaze iz svojih prejšnjih revizij finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi in dokaze na podlagi dela Komisije v zvezi z zaključitvijo. Svoje revizijske dokaze je pridobilo zlasti iz naslednjih virov:

• pregled sedmih finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki jih je revidiralo v okviru dela za pridobitev izjave o zanesljivosti za leti 2017 in 2018 (revizija tako zajema rezultate revizij, ki so vključevale Nemčijo (2), Litvo, Poljsko, Španijo (2) in Švedsko),
• razgovori z uradniki GD REGIO in GD EMPL,
• analiza drugih dokumentov v zvezi z zaključitvijo, ki jih je dala na voljo Komisija, npr. pregled vzorca 27 zaključitvenih svežnjev, izbranih po presoji⁸,
• pregled poročila s končnim povzetkom podatkov o izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki ga je ob zaključitvi pripravila Komisija,
• kratka anketa, poslana organom upravljanja, pristojnim za zgoraj navedenih sedem finančnih instrumentov, katere namen je bil dopolniti podatke, pridobljene z revizijami.

11

Zato Sodišče v obsegu te revizije ne daje:

• zagotovila o končnih odhodkih iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013,
• ocene smotrnosti finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 (Sodišče kazalnike smotrnosti omenja samo informativno v zvezi z orodjem za poročanje, ki ga je uporabila Komisija, in s tem, ali jih je Komisija uporabila pri oceni smotrnosti),
• celovite analize okvira kontrol in zagotovil za finančne instrumente, ki se je uporabljal za programsko obdobje 2014–2020.

12

Ugotovitve in zaključki Sodišča so trenutno relevantni, saj imajo finančni instrumenti v kohezijski politiki za programsko obdobje 2014–2020 še pomembnejšo vlogo in večji doseg, končna zaključitev za to obdobje pa se bliža. V programskem obdobju 2021–2027 bodo finančni instrumenti glede na sedanje načrte za zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko v splošnem postali še pomembnejši.

13

Sodišče želi s to revizijo, ki sledi njegovima revizijama o izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem⁹ in zasnovi postopkov zaključitve¹⁰, zagotoviti celovit pregled nad temi finančnimi instrumenti za obdobje 2007–2013.

14

Ker proces zaključitve traja dolgo, se je Sodišče odločilo, da bo temo, povezano s programskim obdobjem 2007–2013, revidiralo in o njej poročalo šele sedaj. To je posledica večletne narave programskih obdobij, kot jo je zasnovala Komisija. Rok, do katerega so morale države članice predložiti zaključitvene svežnje, je bil sicer 31. marec 2017, vendar preverjanje in potrjevanje še potekata, in sicer sedem let po koncu programskega obdobja 2007–2013 in pet let po koncu obdobja upravičenosti. Ko je Sodišče junija 2020 začelo svoje revizijsko delo, še ni bilo v celoti zaključenih 23 % operativnih programov s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem (44 od 192, od tega 3 % zaradi nerešenih vprašanj v zvezi s finančnimi instrumenti).

Opažanja

Smernice Komisije za zaključitev finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem

Smernice Komisije so bile pravočasne in ustrezne, razen na enem področju tveganja

15

Veljavne uredbe so vsebovale šest členov z določbami o finančnih instrumentih z deljenim upravljanjem na vsega štirih straneh¹¹. Da bi organi, pristojni za programe¹², lahko uspešno ugotovili upravičenost odhodkov iz teh finančnih instrumentov ob zaključitvi, so bile potrebne dodatne, obsežne in pravočasne smernice.

16

Smernice Komisije o zaključitvi so vključevale specifične informacije za odhodke v okviru instrumentov z deljenim upravljanjem¹³. Poleg obsežnih informacij o pogojih za upravičenost so vsebovale tudi navodila o kompleksnejših temah v zvezi z jamstvenimi skladi, stroški upravljanja in prihodki iz obresti. Zajemale so tudi zahteve za poročanje, in sicer s predlogo, v kateri je bilo navedeno, katere podrobne informacije se zahtevajo za vsak instrument.

17

V smernicah je bila navedena zahtevana vsebina končnega poročila organov upravljanja o izvajanju in končnega poročila revizijskih organov o nadzoru, in sicer z navedbo specifičnih podrobnih točk za odhodke iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem¹⁴. Vsebovale so tudi navodila o ukrepih, ki jih morajo v okviru priprav na zaključitev izvesti organi upravljanja in certifikacijski organi ter ob zaključitvi revizijski organi¹⁵.

18

Komisija je zbrala in odgovorila na številna vprašanja držav članic v zvezi z zaključitvijo, vključno z 29 vprašanji o temah v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem¹⁶. Odgovori so vsebovali podrobnosti o večini kompleksnih področij finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem. Poleg tega je Komisija organom, pristojnim za programe, priporočila, naj končne odhodke predložijo precej pred iztekom roka, ki je bil 31. marca 2017, revizijskim organom pa svetovala, naj v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem izvedejo tematske revizije.

19

Komisija je v sodelovanju z organi, pristojnimi za programe, v okviru usposabljanj in seminarjev¹⁷ zagotovila dodatne smernice o zaključitvi.

20

Sodišče je ugotovilo, da so bile smernice za zaključitev finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki jih je zagotovila Komisija, pravočasne, z njimi pa so se obravnavale potrebne zadeve. To je bilo še posebej pomembno zaradi kratkosti določb v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem v zakonodaji. V smernicah je bila obravnavana večina tem, pri katerih je Sodišče ugotovilo pomanjkljivosti v fazi izvajanja: zgornje meje stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, natančnost poročanja, pogodbene zahteve in izračun upravičenih odhodkov v primeru jamstvenih skladov.

21

Vendar je Sodišče ugotovilo naslednje slabosti:

• Komisija preverjanja tega, ali imajo končni prejemniki status malega in srednjega podjetja (MSP), ni obravnavala kot posebno tveganje, čeprav je bila to pri večini instrumentov zahteva za upravičenost. Na tem področju je bilo tveganje za finančne instrumente z deljenim upravljanjem večje, ker so oceno statusa MSP opravili finančni posredniki (pogosto zasebne banke in drugi subjekti finančnega sektorja) in ne organi upravljanja. Sodišče je pri svojih revizijah odkrilo napake v zvezi s to zadevo, kakor navaja v nadaljevanju tega poročila (odstavek 35).

Uspešnost preverjanja ob zaključitvi, ki so ga izvajali revizijski organi

Finančni instrumenti z deljenim upravljanjem, ki jih je upravljala skupina EIB: zaradi omejitev revizijskih pooblastil in obsega revizije zunanjega revizorja je bilo vključenih nekaj neupravičenih odhodkov

22

V veljavni zakonodaji so bile jasno opredeljene naloge revizijskih organov za programsko obdobje 2007–2013¹⁸. Ti so morali Komisiji predložiti izjavo o zaključitvi, kateri je bilo priloženo končno poročilo o nadzoru. V njej so morali oceniti zahtevek za izvedbo končnega plačila in dati mnenje o zakonitosti in pravilnosti zneskov, zajetih v končnem izkazu odhodkov. Ta ocena je temeljila na celotnem revizijskem delu, opravljenem za programsko obdobje.

23

Skupina EIB je v obdobju 2007–2013 upravljala približno 11 % finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem po številu ali 16 % po znesku prispevkov iz operativnih programov. V vseh primerih razen v enem je upravljala strukturo holdinškega sklada in izbrala finančne posrednike za upravljanje specifičnih skladov¹⁹. Revizijski organi zaradi omejitev, ki jih EIB uporablja za pravice do dostopa, za te strukture niso mogli izvesti preverjanj na ravni holdinškega sklada²⁰.

24

Revizijski organi tudi v praksi niso imeli jasnega revizijskega pooblastila za izvajanje preverjanj na ravni specifičnega sklada ali končnega prejemnika, zato jih večina svojega dela ni opravila na nobeni ravni. V okviru 1 sta primera različnih revizijskih pristopov revizijskih organov k finančnim instrumentom z deljenim upravljanjem, ki jih je upravljala skupina EIB.

25

Revizijski organi so se na splošno opirali samo na poročila zunanjega revizorja skupine EIB o poslu opravljanja dogovorjenih postopkov. Ta poročila so zajemala več specifičnih preverjanj v zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem instrumenta na ravni holdinškega sklada, vendar zaradi njihove omejenosti v njih ni bilo mogoče dati zagotovila o upravičenosti odhodkov, izplačanih iz finančnega instrumenta.

Zaradi podaljšanega obdobja upravičenosti so revizijski organi in Komisija imeli več dela

26

V skladu z zasnovo Komisije in odstavkom 14 je zaključitev za programsko obdobje 2007–2013 dolgotrajna. Leta 2015 je bil v smernicah Komisije o zaključitvi končni datum za prispevke, ki se iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem zagotovijo za končne prejemnike, z 31. decembra 2015 spremenjen na 31. marec 2017, s čimer se je podaljšalo obdobje upravičenosti²².

27

Eden glavnih razlogov za to podaljšanje obdobja upravičenosti je bila nizka stopnja črpanja sredstev. Države članice so morale Komisiji ob zaključitvi vrniti vsa neporabljena sredstva. Brez podaljšanja bi znaten znesek sredstev ostal neporabljen, saj je bilo med 1. januarjem 2016 in 31. marcem 2017 iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem izplačane 2,6 milijarde EUR dodatnih odhodkov²³. Ocenjena stopnja izplačil končnim prejemnikom se je s 75 % dne 31. decembra 2015 povečala na 93 % dne 31. marca 2017²⁴.

28

Medtem ko je bilo zaradi podaljšanja sicer počrpanih več sredstev, pa je s tem za revizijske organe nastal problem. Zaradi možnosti izplačil končnim prejemnikom do 31. marca 2017, ki so se izvrševala iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, je bila zmožnost revizijskih organov, da do roka za predložitev izjave o zaključitvi (ki je bil prav tako 31. marca 2017) pridobijo zagotovilo, da so bili vsi odhodki zakoniti in pravilni, omejena.

29

Komisija se je zavedela tega problema in je v smernicah o zaključitvi organom upravljanja in certifikacijskim organom močno priporočila, naj končno izjavo o odhodkih in zahtevek za izvedbo končnega plačila revizijskim organom predložijo do 31. decembra 2016 in ne do izteka roka, tj. 31. marca 2017²⁵.

30

Kljub tem priporočilom Komisije nekaterih odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ni bilo mogoče vključiti v delo revizijskih organov v zvezi z izjavo o zaključitvi. Komisija ne ve, koliko dodatnih odhodkov so države članice prijavile med 1. januarjem 2017 in 31. marcem 2017, zneska pa tudi na podlagi informacij, ki so bile dane na voljo za revizijo Sodišča, ni bilo mogoče določiti.

31

Sodišče je ta vidik preučilo za več operativnih programov s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem (27 od 192 takih programov za kohezijo). Pri enajstih od teh 27 operativnih programov je bil obseg revizije omejen, ker so bili odhodki, vključno s tistimi iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, prijavljeni po datumu, na katerega je revizijski organ izbral končni vzorec za izjavo o zaključitvi. Čeprav so bili ti odhodki v praksi izključeni iz revizijskega dela, predstavljenega v zaključitvenih svežnjih, predloženih do 31. marca 2017, so bili pozneje revidirani v okviru dodatnega dela. Za to so bili potrebni dodatni čas in viri Komisije in revizijskih organov, zaradi česar se je postopek zaključitve zavlekel in podaljšal, bil pa je tudi manj učinkovit.

Revizijski organi so opravili večino potrebnih preverjanj, vendar niso odkrili vseh napak

32

Sodišče je delo revizijskih organov ob zaključitvi na ravni operacij začelo pregledovati v okviru izjave o zanesljivosti za leto 2017, potem ko so organi, pristojni za programe, Komisiji predložili zaključitvene svežnje. V okviru 2 je kratek opis revizijskega dela Sodišča ob zaključitvi.

33

Sodišče je pri sedmih revizijah finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, ki jih je izvedlo za izdajo izjave o zanesljivosti (odstavek 10), ugotovilo, da so bili uporabljeni kontrolni seznami revizijskih organov dobro zasnovani. Zajemali so relevantne vidike v skladu z zakonodajo in smernicami. Čeprav so revizijski organi na splošno opravili potrebne preglede, je Sodišče odkrilo nekaj slabosti.

34

Glavne odkrite slabosti se nanašajo na nepopolne preglede upravičenosti. Na primer, kadar mora revizor v skladu s kontrolnim seznamom:

• preveriti, ali so bile upoštevane vse zahteve v zvezi z javnimi naročili, pri čemer je treba preveriti in upoštevati tudi dodatke k pogodbam,
• preveriti, ali ima končni prejemnik status MSP, pri čemer je treba upoštevati vsa merila za status MSP, vključno s pravili o povezanih in partnerskih podjetjih,
• potrditi upravičenost izplačila posojila, pri čemer je treba med revizijo oceniti vse preklice posojil ali prekinitve operacij.

35

Zaradi teh nepopolnih pregledov upravičenosti, ki so jih izvedli revizijski organi, je Sodišče pri treh od sedmih revizij za izdajo izjave o zanesljivosti odkrilo primere neodkritih neupravičenih prejemnikov ali izplačil (glej tabelo 3).

Napaka	Opis
Neupravičeni finančni instrument	Finančni instrument kot celota ni izpolnjeval glavne zahteve za upravičenost, da se z njim financirajo predvsem MSP.
Neupravičeni prejemnik	Glede na analizo povezanih podjetij prejemnik posojila ni bilo MSP.
Neupravičeni izplačili	Dve posojili, prijavljeni kot upravičeni izplačili, sta bili preklicani precej pred zaključitvijo.
Nepravilna prijava ponovno uporabljenih sredstev	Sredstva, ki so jih končni prejemniki iz prvega kroga naložb vrnili, so bila ponovno vložena in tudi v drugem krogu prijavljena Komisiji za povračilo.

Vir: Evropsko računsko sodišče

36

Sodišče je odkrilo pomanjkljivosti tudi pri uporabi kontrolnih seznamov (glej tabelo 4). Te so se nanašale na nezadostno dokumentiranje opravljenega revizijskega dela in pomanjkanje revizijskih dokazov, zbranih v podporo rezultatom²⁷. Sodišče pojasnil revizorjev na podlagi njihove revizijske dokumentacije in drugih razpoložljivih dokazov ni moglo preveriti.

Napaka	Opis
Nezadostno revizijsko dokumentiranje	Glede na navedbe na revizijskem kontrolnem seznamu so bili stroški upravljanja in provizije za upravljanje dodatno revidirani. V revizijski dokumentaciji ni bilo dokazov o dodatnem revizijskem delu ali pregledu dodatnih dokumentov.
Nezadostna revizijska dokumentacija in slabosti pri delu	V revizijskih spisih ni dokazov za to, da so različna preizkušanja zajemala vse zahteve za upravičenost. Preizkušanje merila v zvezi z MSP v primeru subjektov, povezanih z drugimi subjekti, ni bilo vedno ustrezno izvedeno.
Nezadostno revizijsko dokumentiranje in nezadostna revizijska sled	Opravljena preverjanja niso bila dobro dokumentirana v kontrolnih seznamih, poročilih ali drugih dokumentih. Ni bilo sklicev na ustrezne dokumente. Revizijski dokazi niso bili shranjeni.

Vir: Evropsko računsko sodišče

37

Na splošno je Sodišče pri delu za izdajo izjave o zanesljivosti, ki se je nanašalo na finančne instrumente z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, pri šestih od sedmih revidiranih instrumentov odkrilo devet napak. Tri napake so imele finančni učinek, zaradi katerega se je znesek upravičenih odhodkov ob zaključitvi zmanjšal. V enem primeru je zaradi napake stopnja preostalega tveganja napake za operativni program presegla 2-odstotni prag pomembnosti, zato je bilo treba izvesti ekstrapolirane finančne popravke (za podrobnosti glej okvir 3).

38

Sodišče je v okviru te revizije pri 27 od 192 operativnih programov s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem pregledalo tudi zaključitvene svežnje in vso nadaljnje sodelovanje med organi, pristojnimi za programe, in Komisijo. Ugotovilo je, da je večina revizijskih organov delo opravila v skladu s svojimi revizijskimi strategijami, pri čemer je upoštevala veljavne predpise in smernice, ki jih je zagotovila Komisija. Vendar tematskih revizij²⁸ niso sistematično izvajali vsi revizijski organi. Kadar pa so jih izvedli, delo ni vedno zadoščalo za odkritje pomembnih nepravilnosti²⁹.

39

Sodišče je pri poročanju revizijskih organov ob zaključitvi ugotovilo dve slabosti:

• v nekaterih primerih so bile informacije o opravljenem delu v zvezi z odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem navedene preveč na kratko, zaradi česar so revizorji Komisije zahtevali dodatne podrobnosti, poročila pa so bila spremenjena,
• v nekaterih primerih informacije o popravkih, izvedenih za odhodke iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem niso bile na voljo (znesek, vrsta). Raven podrobnosti v končnih poročilih o nadzoru, ki jih je pregledalo Sodišče, ni bila dosledna. Ni bilo zahteve, da bi morali revizijski organi svoje popravke predstaviti po tipu (npr. javno naročanje, državna pomoč, finančni instrumenti itd.), Komisija pa o tem nima strukturiranih podatkov.

40

Revizijski organi so na splošno opravili potrebna preverjanja. Vendar so zgoraj obravnavane slabosti nekoliko vplivale na zanesljivost njihovega dela, nekatere napake pa niso bile odkrite, kot je razvidno iz napak, ki sta jih odkrila Sodišče in Komisija.

Uspešnost preverjanj Komisije ob zaključitvi

Do konca leta 2020 še vedno ni bilo v celoti zaključenih 19 % operativnih programov s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem

41

Potem ko so organi držav članic, pristojni za programe, Komisiji v predpisanem roku, tj. do 31. marca 2017³⁰, predložili svoje zaključitvene svežnje, jih je Komisija analizirala in odgovorila v roku petih mesecev. Komisija je po potrebi zahtevala informacije, zaprosila za izvedbo dodatnega dela ali izrekla različno pomembna opažanja z različnim finančnim učinkom.

42

V več primerih se je sodelovanje z organi, pristojnimi za programe, za obravnavanje vprašanj v zvezi z zaključitvijo nadaljevalo tudi po začetnih dopisih z opažanji in v nekaterih primerih še vedno poteka. V tabeli 5 in tabeli 6 je prikazano stanje dela Komisije ob zaključitvi na dan 31. decembra 2020, ki se nanaša na operativne programe na področju kohezije, ki vključujejo finančne instrumente z deljenim upravljanjem.

Stanje programov	Konec leta 2018	Konec leta 2019	Konec leta 2020	Odstotek konec leta 2020
Zaključeno	123	143	156	81 %
Predhodno zaključeno1	39	32	32	17 %
Odprto	30	17	4	2 %
Skupaj	192	192	192

¹ Po mnenju Komisije je operativni program predhodno zaključen, če je bil poslan dopis o predhodni zaključitvi. V praksi lahko operativni program velja za predhodno zaključenega iz več razlogov: če je delo v zvezi z enim skladom, iz katerega se financira, zaključeno (npr. ESRR), v zvezi z drugim pa še poteka (npr. Kohezijski sklad); če so bili v okviru operativnega programa, ki se financira iz enega sklada, izplačani vsi nesporni zneski, sporni pa še ne, ali če obstajajo druga specifična odprta vprašanja.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

Stanje programov	Konec leta 2018	Konec leta 2019	Konec leta 2020	Odstotek konec leta 2020
Zaključeno	6,73	8,60	9,96	64 %
Predhodno zaključeno	4,41	3,75	3,32	21 %
Odprto	4,48	3,27	2,34	15 %
Skupaj	15,62	15,62	15,62

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

43

Glede na te podatke je bilo do konca leta 2020 v celoti zaključenih 81 % operativnih programov na področju kohezije, ki so vključevali finančne instrumente z deljenim upravljanjem, kar pomeni 64 % vseh prijavljenih odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki so se izvajali v operativnih programih, za to obdobje. Nerešena vprašanja v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem obstajajo samo še v zvezi s petimi od 36 operativnih programov, ki še niso bili zaključeni ali so bili predhodno zaključeni, in sicer vsi v Italiji.

44

Komisija je med postopkom zaključitve zaprosila, naj se ji predložijo pojasnila v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem ali izvede dodatno delo v zvezi z večino teh 36 operativnih programov. Iz tega je sicer razvidno, da so bili finančni instrumenti z deljenim upravljanjem eden od vzrokov za zamude pri zaključitvi teh programov, vendar to kaže tudi na pozornost, ki jim jo je Komisija namenila pri svojem delu ob zaključitvi.

Komisija je obravnavala relevantne težave in izvedla ustrezne popravke, razen v primeru največje napake

45

Sodišče je pregledalo delo Komisije v zvezi s 27 zaključitvenimi svežnji za operativne programe s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem. Delo je bilo temeljito in Komisija je vedno obravnavala odhodkovno komponento finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, opredelila področja za nadaljnjo preučitev, zahtevala pojasnila in analizirala odgovore. Odprte točke so bile zaključene posamično, pogosto v okviru obsežnega sodelovanja z organi, pristojnimi za programe.

46

Komisija je v več primerih izrekla uradna opažanja, v katerih je zahtevala pojasnila ali zagotovila. V primeru omejitev obsega revizije ali drugih odprtih točk pri delu organov, pristojnih za programe, je od revizijskih organov zahtevala, da izvedejo dodatno delo.

47

Komisija je poleg dokumentacijskega pregleda izvedla še več revizij v zvezi z zaključitvijo, ki so se nanašale na odhodke iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem. Te revizije so zadevale operativne programe, ki so pomenili skoraj 10 % vseh odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem.

48

Sodišče je v programskem obdobju 2007–2013 večkrat priporočilo, naj bo Komisija pri zaključitvi posej pozorna na finančne instrumente kot področje z visokim tveganjem neupravičenih odhodkov, saj med izvajanjem skoraj ni bilo pregledov upravičenosti naložb, ki bi jih opravili revizijski organi³¹. Največje tveganje je ugotovilo pri jamstvenih skladih, saj bi lahko uporaba umetno nizkega multiplikatorja privedla do previsoko navedenih upravičenih odhodkov³².

49

Komisija je priporočila Sodišča upoštevala in zlasti podrobno preučila problematično uporabo multiplikatorja jamstvenih skladov. Če je ugotovila, da se je katera od držav članic odločila, da bo multiplikator izračunala po pristopu, ki se je razlikoval od pristopa, predpisanega v smernicah, je svoje revizorje pozvala, naj to preučijo v okviru dela ob zaključitvi.

50

Na podlagi dela ob zaključitvi je Komisija do konca leta 2020 pri 29 operativnih programih nameravala izvesti za več kot 270 milijonov EUR popravkov v zvezi z upravičenimi odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem. Vsi ti popravki še niso zaključeni, ko pa bodo, pa se bodo zaradi njih zadevni odhodki izločili iz instrumenta, njihove stroške pa bo krila zadevna država članica. V tabeli 7 so popravki, ki jih je GD REGIO do konca leta 2020 izvedel ali predlagal za odhodke iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, v tabeli 8 pa primerjava s popravki, ki jih je GD REGIO izvedel za vse odhodke ob zaključitvi.

Vrsta popravka	Znesek	Število zadevnih operativnih programov
Nepravilen multiplikator, uporabljen za jamstvene sklade	200,4	5
Napake v zahtevku za končno plačilo	31,0	2
Neupravičene obresti	19,5	2
Napake pri izbiri finančnih posrednikov	5,3	2
Neupravičene subvencije obrestne mere in provizije za jamstvo	2,0	1
Neupravičena izplačila	1,6	1
Drugi popravki (prilagoditve in razno)	11,3	16
Skupaj	271,1

¹ GD EMPL do konca leta 2020 za finančne instrumente v okviru ESS, za katere se uporablja deljeno upravljanje, ni izvedel nobenih popravkov, pri čemer ti finančni instrumenti pomenijo le 5 % skupnih odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem.

Vir: pregled zaključitvenih svežnjev in podatkov Komisije, ki ga je opravilo Evropsko računsko sodišče

	Znesek
Prijavljeni odhodki (vsi viri operativnih programov)	362 231,6
Popravki Komisije	4 274,5
Odstotek	1,18 %
Prijavljeni odhodki – samo finančni instrumenti z deljenim upravljanjem (vsi viri operativnih programov)	14 828,5
Popravki Komisije – samo finančni instrumenti z deljenim upravljanjem	271,1
Odstotek	1,83 %

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije

51

Komisija je izvedla popravke na podlagi vseh ugotovitev s finančnim učinkom iz revizij finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, ki jih je izvedlo Sodišče za izdajo izjave o zanesljivosti (glej tabelo 3), razen ene. Omembe vredna izjema je bila ugotovitev z največjim finančnim učinkom. V okviru 3 je podroben pregled te pomembne napake.

Poročilo s končnim povzetkom podatkov in ocena Komisije

Poročilo s končnim povzetkom podatkov zaradi zgodnje objave ne vključuje končnih podatkov

52

Komisija je leta 2011 na podlagi priporočila iz letnega poročila Sodišča za leto 2010 spremenila splošno uredbo, in sicer z uvedbo obveznosti letnega poročanja za finančne instrumente z deljenim upravljanjem³³. Od takrat pripravlja letna poročila s povzetkom podatkov, v katerih je pregled napredka pri izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem glede na združene podatke in podatke po posameznih državah. Poročilo se je uporabljalo kot orodje za spremljanje in ocenjevanje smotrnosti.

53

V šesti in končni različici poročila za obdobje 2007–2013 so predstavljeni podatki, ki so jih do 31. marca 2017 v sistem Komisije vnesli organi upravljanja³⁴. Podatki so samo informativni, saj sta preverjanje in potrjevanje upravičenih odhodkov ločen in dolgotrajnejši postopek, ki temelji na analizi in končni odobritvi zaključitvenih svežnjev, kot je opisano zgoraj. Tudi podatke, ki jih predložijo organi upravljanja in jih Komisija nato zbere v tem poročilu, revizijski organi ne preverjajo.

54

Komisija je to razliko upoštevala v povzetku in zaključku poročila s končnim povzetkom podatkov ter pojasnila, da je med postopkom zaključitve treba opraviti še dodatno delo:

• v poročilu je navedla, da končni povzetek ne pomeni potrditve upravičenosti zneskov, sporočenih do 31. marca 2017, ob zaključitvi, saj morajo organi upravljanja in revizijski organi te zneske še pregledati med postopkom zaključitve.

55

V skladu s splošno uredbo³⁵ so bili v poročilu s končnim povzetkom podatkov predstavljeni podatki iz marca 2017, ki so bili začasni. Komisija na podlagi naknadnega dela ob zaključitvi ni objavila posodobljene različice tega poročila. V letnih poročilih GD REGIO za leti 2018 in 2019 je objavila posodobljeno tabelo z odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, in sicer po operativnih programih z načrtovanimi popravki Komisije (glej odstavek 60).

56

Zmanjšanje odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem s 16,1 milijarde EUR, kolikor je bilo navedeno v poročilu s končnim povzetkom podatkov iz leta 2017, na sedanji znesek 15,4 milijarde EUR je rezultat dela ob zaključitvi, ki so ga po 31. marcu 2017 opravili organi, pristojni za programe, in Komisija. V tabeli 9 je prikazana razlika 730 milijonov EUR (5 %) med začasnimi in aktualnimi podatki.

	Odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem – poročilo s končnim povzetkom podatkov na dan 31. marca 2017	Upravičeni odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem – podatki Komisije s konca leta 2020 (s popravki)1
ESRR	15 245	14 557
ESS	837	795
Skupaj	16 082	15 352 (5-odstotno zmanjšanje)

¹ Zaradi popravkov, ki jih je izvedla ali predlagala Komisija, se je znesek s 15,62 milijarde EUR (glej tabelo 6) zmanjšal na 15,35 milijarde EUR.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije in poročila s končnim povzetkom podatkov na dan 31. marca 2017

Zanesljivost podatkov se je izboljšala

57

Sodišče je pregledalo zanesljivost podatkov v poročilu s končnim povzetkom podatkov. V primerjavi s prejšnjimi različicami poročila sta se izboljšali popolnost in zanesljivost podatkov, in sicer zaradi naslednjih prizadevanj Komisije:

• smernice o zaključitvi za države članice so vključevale podrobno predlogo za poročanje in jasna navodila, ki so temeljila na vprašanjih organov upravljanja,
• večina informacij, zahtevanih od organov, pristojnih za programe, je v končnem poročilu postala obvezna,
• Komisija je svojim referentom za geografske enote poslala obvestilo z navodili za preverjanje zanesljivosti prejetih podatkov.

58

Komisija je s temi ukrepi obravnavala večino pomislekov, ki so se pojavili pri prejšnjih analizah poročila³⁶. To je potrdilo tudi Sodišče s svojimi revizijami finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, ki jih je izvedlo za izdajo izjave o zanesljivosti, saj je pri njih odkrilo le en primer nepravilnega poročanja, medtem ko je pri revizijah v fazi izvajanja odkrilo več takih primerov³⁷.

59

Komisija priznava nekatere preostale težave in je zagotovila podroben povzetek. Druga pomembna težava, ki jo je opredelila Komisija, je, da se je o stroških upravljanja in provizijah za upravljanje poročalo le pri 81 % finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, čeprav je bilo to obvezno. Kljub temu je to v primerjavi s 64 % iz prejšnjega poročila izboljšanje. V okviru 4 je izbor pomembnih težav v zvezi s kakovostjo podatkov, ki jih je Komisija poudarila v poročilu, dopolnjen z ugotovitvami Sodišča iz te revizije.

60

Poleg poročila s povzetkom podatkov je GD REGIO v svoji letni poročili o dejavnostih za leti 2018 in 2019 vključil tabelo z odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, razčlenjenimi po operativnih programih s popravki Komisije³⁸. Za nek operativni program je v poročilu navedenih za 4,2 milijarde EUR več od dejanskih odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, prijavljenih ob zaključitvi. To je bila tipkarska napaka v poročilu, ki ni vplivala na znesek, ki ga je treba plačati ob zaključitvi, vendar je bil zaradi tega znesek odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, nastalih v okviru ESRR, naveden v višini 19 milijard EUR in ne 14,8 milijarde EUR (za 28 % previsoko).

Ocena končnih podatkov o izvajanju, ki jo je opravila Komisija, ni vsebovala uporabnih informacij o dveh ključnih kazalnikih

61

V poročilu s končnim povzetkom podatkov je tudi končna analiza smotrnosti finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki jo je izvedla Komisija (glej tabelo 10).

Stopnja izplačil	Provizije za upravljanje
Stopnje, zagotovljene na ravni EU in po državah članicah. Stopnje se lahko izračunajo tudi po tematskih področjih (podjetja, razvoj mest itd.) in posameznih skladih. Skupne stopnje po vrsti produkta (posojila, jamstva, lastniški kapital) niso bile zagotovljene. Analiza zajema razvoj stopnje izplačil in informacije o izjemah z nizkimi in visokimi stopnjami izplačil. Stopnja izplačil na ravni EU: 93 %. Velike razlike: od 60 % v Španiji do celotnega izplačila v štirih državah članicah.	Podatki so na voljo na ravni EU in po državah članicah, posameznih skladih, tematskih področjih in vrstah produkta. Analiza zajema stopnjo stroškov upravljanja in provizij za upravljanje za obdobje in letno povprečje, skladnost z regulativnimi mejnimi vrednostmi, primerjavo glede na vrsto produkta ter primerjavo med holdinškim skladom in specifičnimi skladi. Stopnja stroškov upravljanja in provizij za upravljanje na ravni EU: stopnja za obdobje je znašala 6,7 % prispevkov iz operativnih programov za finančne instrumente z deljenim upravljanjem in 9,1 % naložb v končne prejemnike, izvedenih v okviru finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem; povprečna letna stopnja je znašala 1,26 % prispevkov iz operativnih programov za finančne instrumente z deljenim upravljanjem.
Finančni vzvod	Ponovna uporaba sredstev/učinek obnavljanja
Ker se v skladu z uredbo za programsko obdobje 2007–2013 podatki o finančnem vzvodu niso zahtevali, so ti na voljo le v omejenem obsegu. Komisija je določila, da se informacije predložijo prostovoljno. Analiza v poročilu temelji na zelo omejenih pridobljenih podatkih in vključuje razpravo o učinkih na potencial finančnega vzvoda: vrsta produkta in namen politike, da se obravnavajo neoptimalne tržne razmere. Kot priznava Komisija, teh omejenih informacij, ki so bile predložene prostovoljno, ni mogoče šteti za reprezentativne.	V smernicah o zaključitvi so se od organov upravljanja zahtevali podatki o sredstvih, ki so bili povrnjeni za uporabo v naslednjem obdobju (sredstva, ki ostanejo po zaključitvi programov). Vse razen ene države članice so predložile informacije o sredstvih, ki so bila povrnjena/ki jih je treba povrniti. Znesek sredstev, ki ostanejo po zaključitvi programov in so na voljo za ponovno uporabo, je bil ocenjen na 8,5 milijarde EUR. Informacije o doseženem učinku obnavljanja v istem obdobju niso bile pridobljene in zato niso bile analizirane.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi poročila Komisije s povzetkom podatkov na dan 31. marca 2017

62

Zaključek Komisije o izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem je pozitiven. Komisija je v njem poudarila:

• stalen napredek pri izplačevanju sredstev, saj je od 31. decembra 2015 do 31. marca 2017 ugotovila približno 20-odstotno povečanje, končna stopnja izplačil pa je bila 93 %,
• povprečne letne stroške upravljanja in provizije za upravljanje, ki so 1,26 % pod regulativno zgornjo mejo,
• 8,5 milijarde EUR sredstev, ki ostanejo po zaključitvi programov in so namenjena za ponovno uporabo, ter
• povečanje števila ustvarjenih delovnih mest.

63

V poročilu s končnim povzetkom podatkov ni bilo uporabnih informacij o naslednjih dveh kazalnikih:

• finančni vzvod: ker je bila predložitev informacij o finančnem vzvodu prostovoljna, pridobljeni podatki niso bili reprezentativni. Komisija je na podlagi pridobljenih omejenih in nereprezentativnih informacij ugotovila, da so med instrumenti obstajale velike razlike glede doseženega finančnega vzvoda. Sodišče se ne strinja z zaključkom Komisije, da naj bi iz pridobljenih rezultatov izhajalo, da se s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem lahko mobilizirajo sredstva, ki so vsaj dvakrat višja od sredstev strukturnih skladov, ki so na voljo v okviru programov, saj meni, da v podporo temu splošnemu zaključku ni bilo dovolj informacij,
• učinek obnavljanja v istem obdobju: Komisija je pridobila in analizirala informacije o povrnjenih sredstvih, ki jih je treba ponovno uporabiti za podobne namene (sredstva, ki ostanejo po zaključitvi programov), ne pa tudi informacij o tem, ali je bilo mogoče s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem sredstva ponovno uporabiti v istem obdobju (učinek obnavljanja v istem obdobju). Glede na pregled podatkov, ki ga je opravilo Sodišče, je bilo pri približno 10 % od 981 specifičnih skladov sredstva mogoče ponovno uporabiti pred zaključitvijo, in sicer v omejenem obsegu.

64

V smernicah o zaključitvi ni bilo določeno, da morajo organi upravljanja za končno poročilo predložiti podatke o učinku finančnega vzvoda in učinku obnavljanja v istem obdobju. Ker sta ta kazalnika dve od glavnih prednosti uporabe finančnih instrumentov v primerjavi z nepovratnimi sredstvi, Sodišče meni, da sta bila nujna za oceno smotrnosti finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, ki jo je opravila Komisija. V okviru 5 so informacije o učinku finančnega vzvoda in učinku obnavljanja v zvezi s sedmimi instrumenti, ki jih je Sodišče revidiralo ob zaključitvi.

Učinki teh opažanj na obdobje 2014–2020

Smernice so bile razširjene in vidnost je bila izboljšana; informacije o področjih tveganja so sedaj na voljo

65

V primerjavi z obdobjem 2007–2013 je v glavnem zakonodajnem aktu za kohezijsko politiko sedaj desetkrat več določb za finančne instrumente. Poleg tega je več delegiranih in izvedbenih aktov osredotočenih na posebna področja finančnih instrumentov. Zato je sedaj v zakonodajo vključen velik del informacij iz navodil za obdobje 2007–2013. Te določbe so dopolnjene s 16 dokumenti s smernicami o specifičnih temah s področja finančnih instrumentov.

66

Čeprav obseg te revizije ne zajema ocene smernic ob zaključitvi za programsko obdobje 2014–2020, pa je iz hitrega pregleda razvidno, da smernice še niso bile posodobljene tako, da bi bila v njih poudarjena posebna tveganja na podlagi napak, ki so jih doslej v fazi izvajanja odkrili Sodišče, Komisija in revizijski organi. Sodišče meni, da bi te informacije koristile organom, pristojnim za programe, pri usmerjanju njihovega preverjanja in revizijskega dela.

67

Nekatera težave še vedno niso rešene. Na primer, več revizijskih organov še vedno revidira predplačila za finančne instrumente namesto dejanskih odhodkov, zaradi česar bodo stopnje preostale napake zalo verjetno navedene prenizko. Komisija je sprejela priporočilo Sodišča v zvezi s to slabostjo in revizijskim organom zagotovila smernice za obravnavanje predplačil³⁹. Poleg tega je bil ta vidik za obdobje po letu 2020 izboljšan, saj bo v skladu s sedanjim osnutkom zakonodaje predplačilo izvedeno samo enkrat (za prvi obrok), naslednji obroki pa bodo temeljili na dejanskih odhodkih.

Regulativna omejitev pooblastil revizijskih organov je bila odpravljena

68

Zakonodaja za programsko obdobje 2014–2020 je prvotno vključevala podobne omejitve za revizijske organe v primeru instrumentov, ki jih upravlja skupina EIB. Potem ko je Sodišče v okviru izjave o zanesljivosti za leto 2017 odkrilo napake v zvezi s temi omejitvami, je Komisiji priporočilo, naj zagotovi, da bodo revizijske ureditve za finančne instrumente, ki jih upravlja skupina EIB, ustrezne⁴⁰. Sodišče je Komisijo pozvalo, naj opredeli minimalne pogoje za posle opravljanja dogovorjenih postopkov, da se zagotovi, da je zagotovilo dano.

69

Zato je Komisija spremenila zadevne določbe Uredbe št. 1303/2013⁴¹ (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah), zagotovila vzorčno revizijsko poročilo za zunanje revizorje, ki vsebuje minimalne zahteve za dajanje sprejemljivega zagotovila⁴², in revizijskim organom naročila izvajanje revizij sistemov in operacij na ravni finančnih posrednikov⁴³. Za vse programe pobude za MSP, vzpostavljene pred 2. avgustom 2018, tj. šest, ki trenutno obstajajo, te spremembe ne veljajo⁴⁴. Vendar je skupina EIB z obračunskim letom 2018/2019 prostovoljno razširila uporabo poročil o „sprejemljivem zagotovilu” na vse programe pobude za SME.

70

Z zgoraj navedenimi ukrepi je bil ta vidik ustrezno obravnavan. Po mnenju Sodišča je to uspešno izboljšanje procesa dajanja zagotovil za odhodke iz finančnih instrumentov.

Komisija je v smernicah za obdobje 2014–2020 obravnavala večino slabosti, ki jih je v zvezi z delom revizijskih organov ugotovilo Sodišče

71

Komisija je za programsko obdobje 2014–2020 zagotovila smernice, v katerih je obravnavana večina slabosti, ki jih je v zvezi z delom revizijskih organov ugotovilo Sodišče (glej odstavke 33 do 39)⁴⁵. V skladu s smernicami morajo revizijski organi v svojih letnih poročilih o nadzoru zagotoviti naslednje informacije posebej za finančne instrumente:

• informacije o tematskih revizijah z več predlaganimi tematskimi področji in pojasnilo, če revizije niso bile izvedene,
• opis specifičnih pomanjkljivosti, odkritih med revizijami sistemov, in z njimi povezanih izvedenih popravnih ukrepov,
• opravljeno delo in specifičen opis ugotovljenih nepravilnosti, vključno s popravljalnimi ukrepi,
• zagotovilo o instrumentih, ki jih izvaja skupina EIB ali druge mednarodne finančne institucije,
• preverjanja, ali se nova pravila o obročnih vplačilih v finančne instrumente upoštevajo,
• pristop k stratifikaciji za podpopulacije, kot so finančni instrumenti.

72

Leta 2018 so revizijski organi prvič poročali o nepravilnostih, ki so jih na podlagi skupne tipologije, dogovorjene in izmenjane med Komisijo in državami članicami, odkrili pri reviziji operacij za letno poročilo o nadzoru za leti 2016 in 2017. Tipologija vključuje 16 podkategorij za napake finančnih instrumentov. Poleg tega morajo revizijski organi v skladu s smernicami v revidiranem vzorcu preveriti, ali zneski prispevkov iz programov, ki so bili vplačani v finančne instrumente, temeljijo na informacijah, ki so jih dali na voljo organi upravljanja in certifikacijski organi, preveriti pa morajo tudi revizijsko sled.

73

Za odpravo preostalih slabosti pri delu revizijskih organov je delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Komisije in revizijskih organov, na tehničnem sestanku decembra 2019 predstavila dokument za razmislek o revizijski dokumentaciji z naslovom Reflection Paper on Audit Documentation. Dokument vsebuje smernice o revizijskem dokumentiranju in praksah v zvezi z revizijsko sledjo za revizorje pri izpolnjevanju kontrolnih seznamov in dokumentiranju njihovega dela s sklici na regulativni okvir in mednarodne revizijske standarde. Te smernice se uporabljajo tudi za revizije finančnih instrumentov.

Težave v zvezi z upravičenostjo instrumentov za MSP so v prihodnje manj verjetne

74

Za programsko obdobje 2014–2020 obstaja manjša verjetnost, da bi prišlo do primera, v katerem, kot je odkrilo Sodišče, je bila večina sredstev iz finančnega instrumenta izplačanih velikim podjetjem, čeprav bi se z njim morala podpirati predvsem MSP. Z zakonodajo so bili uvedeni skladi pobude za MSP, ki so finančni instrumenti, namenjeni izključno financiranju MSP. Razširjeno je bilo tudi tematsko področje uporabe finančnih instrumentov, kar omogoča podporo podjetjem, ki niso MSP, na področjih raziskav in razvoja, energijske učinkovitosti in drugih sektorjev.

Negotovosti lahko vplivajo na uspešno zaključitev finančnih instrumentov

75

Kljub letnemu sprejemanju zaključnih računov se lahko vprašanja v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo za programsko obdobje 2014–2020 obravnavajo šele pozneje v obdobju, in sicer z letnimi in večletnimi revizijami skladnosti. Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 opozorilo na dvoumnost v zvezi s pooblastili revizijskih organov za zaključitev programskega obdobja 2014–2020⁴⁶.

76

Za zaključitev operativnih programov za obdobje 2014–2020 se v uredbi o skupnih določbah od držav članic zahteva, da predložijo končno poročilo o izvajanju vsakega operativnega programa, pri čemer vsebina in rok oddaje v uredbi nista natančno določena⁴⁷, kot sta to za letna poročila o izvajanju⁴⁸. Zaradi večine določb o zaključitvi programov za obdobje 2014–2020 je končna ocena upravičenosti stroškov, prijavljenih za nekatere operacije, vključno s finančnimi instrumenti, odložena na kasnejšo fazo, običajno zaključitev⁴⁹. Za finančne instrumente lahko revizijski organi revidirajo del izplačanih odhodkov pred zaključitvijo na podlagi zahtev iz zakonodaje za sprostitev drugega in nadaljnjih plačil obrokov za instrument⁵⁰.

77

Za razliko od ocene zaključnih računov v uredbi o skupnih določbah ni zadostno določena vloga organov, pristojnih za programe, v procesu zaključitve. Poleg tega v njej ni določeno delo, ki ga je treba opraviti za ponovno oceno in prilagoditev učinka morebitnih neupravičenih stroškov na stopnje preostale napake za zadevna leta. Trenutno ni izrecne regulativne zahteve za države članice, da predložijo končni sklop zaključnih računov za obdobje ob zaključitvi, ali za revizijske organe, da dajo zagotovilo o skupnih odhodkih za obdobje, kakor se je zahtevalo v končnem poročilu o nadzoru za obdobje 2007–2013⁵¹. V uredbi tudi ni jasno določeno, ali bi moral zadnji sklop letnih zaključnih računov v takšni ali drugačni obliki vključevati končno oceno upravičenosti zneskov, izplačanih za finančne instrumente, ob zaključitvi. Zato v primerih, v katerih je ocena zaradi zakonodaje odložena na zaključitev, obstaja tveganje, da bi bilo revizijsko delo, opravljeno za zagotovitev končne upravičenosti odhodkov, nezadostno ali ne bi bilo opravljeno.

78

Sodišče meni, da lahko ta zakonodajna negotovost vpliva na zmožnost držav članic, da izvedejo potrebne preglede, saj se obdobje hrambe dokumentov lahko izteče, če se izvedba nekaterih nalog odloži na čas po koncu zadnjega obračunskega leta (30. junij 2024).

79

Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 Komisiji priporočilo, naj te vidike pravočasno (najpozneje do decembra 2022) pojasni, da bi države članice razumele, kaj Komisija od njih pričakuje v zvezi z zaključitvijo programov za obdobje 2014–2020⁵². Komisija je doslej obravnavala del priporočila. Leta 2019 je pripravila sveženj metodologije za revizijo finančnih instrumentov, ki vključuje navodila revizijskim organom za pridobitev zagotovila o upravičenosti skupnih odhodkov ob zaključitvi. Ta revizijska metodologija se sedaj posodablja. Poleg tega Komisija zaključuje pripravo smernic o zaključitvi, ki zajemajo tudi finančne instrumente. Posodobljena metodologija in smernice o zaključitvi naj bi bile objavljene leta 2021.

Prizadevanja za zanesljivost podatkov se nadaljujejo, dodatni podatki o finančnem vzvodu in ponovni uporabi sredstev pa omogočajo boljšo oceno

80

Izboljšave pri poročanju o finančnih instrumentih za programsko obdobje 2014–2020 so bile vključene neposredno v zakonodajo⁵³. Sodišče je opazilo naslednje izboljšave:

• države članice morajo sedaj poročati Komisiji o izvajanju finančnih instrumentov v okviru svojega letnega poročila o izvajanju,
• o modelu, ki je bil zagotovljen za poročanje o finančnih instrumentih, se je razpravljalo z organi upravljanja, na voljo pa je bilo tudi spletno usposabljanje za poročanje, ki je stranem, odgovornim za vnos podatkov v sistem, omogočilo boljše razumevanje načinov za izboljšanje zanesljivosti. Slabo poznavanje sistema poročanja pri organih, pristojnih za programe, je bil eden od razlogov za težave v zvezi z zanesljivostjo podatkov v obdobju 2007–2013,
• model, ki je bil zagotovljen za poročanje o finančnih instrumentih, vključuje polja za javne in/ali zasebne prispevke na vseh ravneh. To omogoča ustrezno oceno dosežene stopnje finančnega vzvoda, kar je razvidno tudi iz zadnjega poročila za obdobje 2014–2020, ki vsebuje podrobno analizo finančnega vzvoda,
• poročilo vsebuje podrobne informacije o sredstvih, povrnjenih iz naložb, in njihovi ponovni uporabi (učinek obnavljanja v istem obdobju).

81

Vendar je Komisija v svojem poročilu s povzetkom podatkov na dan 31. decembra 2018 ugotovila, da imajo podatki še vedno nekaj vrzeli in nedoslednosti ter da bi bilo njihovo kakovost mogoče še izboljšati. To je deloma posledica tega, da je bilo poročilo spremenjeno in da se zdaj v njem od organov, pristojnih za programe, zahteva več informacij. Sodišče ugotavlja, da so te težave razmeroma majhne in da se obravnavajo.

82

Eden od vidikov poročila s povzetkom podatkov, ki ga ni mogoče izboljšati, je ta, da se z njim ne potrjujejo zneski upravičenih odhodkov. Ker je poročilo objavljeno v roku enega leta po koncu zadevnega obdobja, revizijski organi nimajo časa za revizijo podatkov, kaj šele, da bi v njem upoštevali prilagoditve in popravke na podlagi končnega postopka zaključitve za obdobje. Poročilo je zato že po zasnovi začasne narave.

Zaključki in priporočila

83

Splošni zaključek Sodišča je, da so države članice in Komisija v glavnem sprejele potrebne ukrepe za preverjanje upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi. Komisija in nacionalni revizijski organi so izvedli preglede, ki so prinesli rezultate. Vendar so nekatere napake ostale neodkrite in Komisija ni obravnavala najpomembnejše napake, ki je pomembno vplivala na zaključitev zadevnega operativnega programa.

Smernice Komisije za obdobje 2007–2013 so bile večinoma ustrezne; določbe o zaključitvi v zakonodajnem okviru za obdobje 2014–2020 bi bilo treba razjasniti

84

Eden od ključnih elementov uspešne zaključitve je kakovost regulativnih določb in razpoložljivih smernic. Ker je bilo zakonodajnih določb o finančnih instrumentih z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 malo, je bila kakovost smernic še toliko pomembnejša (odstavek 15).

85

Sodišče je prišlo do zaključka, da je Komisija pravočasno zagotovila dovolj podrobne smernice, ki so se zahtevale za zaključitev finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem. Kakovost smernic je bila ključna za delo organov, pristojnih za programe. V njih je bila obravnavana večina področij, na katerih je Sodišče ugotovilo pomanjkljivosti v fazi izvajanja (odstavki 16 do 20). Vendar v njih preverjanje tega, ali imajo končni prejemniki status MSP, ni bilo obravnavano kot posebno tveganje, čeprav je bilo to pri večini instrumentov merilo za upravičenost. Sodišče je pri svojih revizijah v zvezi s to zadevo odkrilo napake (odstavek 21).

86

Za obdobje 2014–2020 je bila večina smernic o finančnih instrumentih vključena v zakonodajo, z več opombami, razvrščenimi po temah, pa je bila zagotovljena dodatna podpora. Vendar so nekatera vprašanja še vedno problematična, in sicer pristop nekaterih revizijskih organov, v skladu s katerim revidirajo predplačila za finančne instrumente in ne dejanskih odhodkov (odstavki 65 do 67).

87

Kljub izboljšanju splošnih smernic za finančne instrumente Sodišče meni, da so zakonodajne določbe za zaključitev za obdobje 2014–2020 v enem pogledu šibkejše od tistih za obdobje 2007–2013. V uredbi o skupnih določbah ni dovolj pojasnjena vloga organov, pristojnih za programe, v procesu zaključitve. Poleg tega v njej ni določeno delo, ki ga je treba opraviti za ponovno oceno in po potrebi prilagoditev učinka morebitnih neupravičenih stroškov na stopnje preostale napake za zadevna leta. Za razliko od obdobja 2007–2013 ni izrecne zahteve, v skladu s katero bi revizijski organi morali dati zagotovilo o skupnih odhodkih za obdobje. To je zlasti relevantno za finančne instrumente, pri katerih je upravičenost pomembnega dela odhodkov mogoče oceniti šele ob zaključitvi (odstavki 75 do 78).

88

Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 priporočilo, naj se ta težava odpravi, Komisija pa je pri tem dosegla napredek. Komisija je leta 2019 revizijskim organom zagotovila navodila za pridobitev zagotovila o upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov ob zaključitvi. Ta navodila sedaj posodablja, zaključuje pa tudi pripravo smernic, da bi države članice razumele, kaj se od njih pričakuje ob zaključitvi (odstavek 79).

Priporočilo 1 – Zagotovitev smernic za področja tveganja, opredeljena v revizijah Komisije in Sodišča

Da bi bila Komisija optimalno pripravljena na bližnjo zaključitev obdobja 2014–2020, naj sedanje smernice za finančne instrumente z deljenim upravljanjem dopolni s specifičnimi nasveti državam članicam na podlagi najpogostejših napak, odkritih pri revizijah Komisije in Sodišča.

Časovni okvir: do konca leta 2021.

Priporočilo 2 – Dopolniti potrebne smernice o vlogi in odgovornostih revizijskih organov pri ocenjevanju upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov ob zaključitvi

Komisija naj v okviru svoje posodobljene revizijske metodologije in prihodnjih smernic za zaključitev revizijskim organom zagotovi navodila, potrebna za dajanje zagotovila o upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov ob zaključitvi. Poleg tega naj Komisija za dosego doslednejše zaključitve revizijske organe dejavno spodbuja k temu, da poleg zakonodaje upoštevajo tudi zgoraj omenjene smernice.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

Revizijski organi so opravili večino potrebnih preverjanj, vendar niso odkrili vseh napak, zaradi česar so bili v nekaterih primerih med upravičene odhodke vključeni tudi takšni, ki to niso bili

89

Zaradi 15-mesečnega podaljšanja obdobja upravičenosti za izplačila so končni prejemniki po ocenah prejeli dodatne 2,6 milijarde EUR, s čimer se je stopnja izplačil za programsko obdobje 2007–2013 s 75 % povečala na 93 % (odstavka 26 in 27). Vendar je to povzročilo tudi težave za revizijske organe, ki pred zaključitvijo pogosto niso mogli revidirati vseh odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem. S tem je bil obseg revizij omejen, preostala preverjanja pa je bilo treba dokončati po 31. marcu 2017, kar je povzročilo dodatno delo (odstavki 28 do 31).

90

Na delo revizijskih organov je vplivala tudi omejitev njihovih pooblastil za revidiranje holdinških skladov instrumentov, ki jih je upravljala skupina EIB. V teh primerih večina revizijskih organov ni opravila dela na nobeni ravni in se je opirala le na delo zunanjega neodvisnega revizorja skupine EIB, ki je bilo po obsegu omejeno in na podlagi katerega ni bilo mogoče dati zagotovila o upravičenosti odhodkov, izplačanih iz finančnih instrumentov (odstavki 22 do 25).

91

Enaka omejitev je obstajala tudi na začetku programskega obdobja 2014–2020. Napake, ki jih je odkrilo Sodišče pri svojih revizijah, in njegova priporočila iz teh revizij so privedli do zakonodajnih sprememb, zaradi katerih se je stanje v glavnem izboljšalo. Obseg nalog zunanjega revizorja je bil razširjen tako, da je na podlagi njegovega dela mogoče dati zagotovilo, skupina EIB pa se je za primere, ki niso zajeti v zakonodaji, prostovoljno zavezala k uporabi novih pravil (odstavki 68 do 70).

92

Na splošno so revizijski organi opravili delo, potrebno za preverjanje upravičenosti odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi, s čimer so zajeli celotno populacijo in obravnavali zadevna vprašanja. Sodišče je odkrilo naslednje glavne slabosti (odstavki 32 do 40):

• neustrezno dokumentiranje revizijskega dela,
• obseg nekaterih pregledov upravičenosti na področjih z visokim tveganjem, kot sta status MSP in javno naročanje,
• nestalna raven podrobnosti o opravljenem delu, zaradi česar je morala Komisija o njih naknadno obsežno poizvedovati,
• tematske revizije niso bile izvedene sistematično ali niso bile izvedene malo pred zaključitvijo/ob zaključitvi,
• nekatere napake niso bile odkrite, kar je razvidno iz napak, ki sta jih odkrila Komisija in Sodišče.

93

Za obdobje 2014–2020 so bile nekatere od teh slabosti obravnavane v obsežnih določbah zakonodaje in smernicah Komisije. Za odpravo preostalih slabosti so predstavniki Komisije in revizijski organi konec leta 2019 pripravili dokument, ki vsebuje smernice o vprašanjih v zvezi z revizijskim dokumentiranjem in revizijsko sledjo, ki veljajo tudi za revizije finančnih instrumentov (odstavki 71 do 73).

Komisija je obravnavala relevantne težave in izvedla ustrezne popravke, razen v primeru največje napake

94

Komisija je podrobno pregledala vse zaključitvene svežnje in sistematično izvedla dodatne preglede, da bi preverila upravičenost odhodkov iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem (odstavki 41 do 44). Na podlagi tega je organom, pristojnim za programe, izrekla uradna opažanja, v katerih je zahtevala zagotovilo, pojasnila ali dodatno delo. Področja z visokim tveganjem, kot je uporaba pravilnega multiplikatorja za odhodke iz jamstvenih skladov, so bila podrobno spremljana, izvedeni pa so bili ustrezni popravki (odstavki 45 do 50).

95

Na splošno je Komisija odkrila neupravičene odhodke in ugotovitve obravnavala pri svojem delu v zvezi z zaključitvijo. Vendar je zavrnila najpomembnejšo ugotovitev, do katere je prišlo Sodišče pri eni od svojih revizij. Komisija je kot upravičenega sprejela nek finančni instrument z deljenim upravljanjem, v okviru katerega je bilo skoraj 80 % odobrene skupne vrednosti posojil vloženih v podjetja, ki niso bila MSP, čeprav je bilo v zakonodaji določeno, da je upravičen le tisti finančni instrument, s katerim se financirajo predvsem MSP (odstavek 51). Takšni primeri so v obdobju 2014–2020 manj verjetni, saj so bili z zakonodajo uvedeni finančni instrumenti, namenjeni izključno financiranju MSP. Razširjeno je bilo tudi tematsko področje uporabe finančnih instrumentov, kar omogoča podporo podjetjem, ki niso MSP (odstavek 74).

Zanesljivost poročanja se je z leti izboljšala, vendar podatki v končnem poročilu o izvajanju niso bili dokončni, zaradi pomanjkanja informacij o dveh pomembnih kazalnikih pa so bile ocene nepopolne

96

V končnem poročilu Komisije za obdobje 2007–2013 so predstavljeni podatki, ki so jih organi upravljanja do 31. marca 2017 v skladu z zakonodajo vnesli v sistem za poročanje. To so bili začasni podatki brez prilagoditev in popravkov na podlagi naknadnega dela ob zaključitvi, zaradi katerega so se upravičeni odhodki iz finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem zmanjšali za 730 milijonov EUR (5 %). Ta pristop se morda zdi razumen, saj je poročilo zasnovano tako, da je hitro na voljo različnim deležnikom, ki ocenjujejo uspešnost finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem, vendar Komisija poročila ni posodobila in v njem zagotovila končnih podatkov, ker za to ni bilo pravne zahteve (odstavki 52 do 56).

97

Zanesljivost podatkov v končnem poročilu je bila v primerjavi s prejšnjimi različicami boljša, in sicer zaradi prizadevanj Komisije v njenih smernicah za poročanje in njenega dela v zvezi s kakovostjo podatkov (odstavka 57 in 58). Vendar nekatere težave v zvezi z zanesljivostjo ostajajo, kar je v poročilu priznala tudi Komisija (odstavka 59 in 60).

98

Komisija je izvajanje finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ocenila kot pozitivno in pri tem poudarila več dejavnikov, kot so 93-odstotna končna stopnja izplačil, povprečni stroški upravljanja, nižji od regulativne zgornje meje, in 8,5 milijarde EUR sredstev, ki ostanejo po zaključitvi programov (odstavka 61 in 62. Sodišče na podlagi omejenih in nereprezentativnih informacij, ki so bile pridobljene o zmožnosti finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za privabljanje dodatnih naložb in ponovni uporabi sredstev v istem obdobju, meni, da je ocena pomanjkljiva, saj sta to dve od glavnih prednosti uporabe finančnih instrumentov namesto nepovratnih sredstev. Zato ni zadostnih dokazov za zaključek Komisije, da se s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem lahko mobilizirajo sredstva, ki so vsaj dvakrat višja od sredstev strukturnih skladov, ki so na voljo v okviru programov (odstavki 63 do 64).

99

Zasnova poročanja o obdobju 2014–2020 se je opazno izboljšala, saj vključuje obsežnejše poročanje o stroških upravljanja in provizijah za upravljanje ter analize finančnega vzvoda in ponovne uporabe sredstev v istem obdobju. Preostale težave v zvezi z zanesljivostjo podatkov so razmeroma majhne in se obravnavajo. Ker pa je poročilo objavljeno v roku enega leta po koncu zadevnega obdobja, je že po svoji zasnovi začasne narave (odstavki 80 do 82).

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu na zasedanju 17. marca 2021.

Priloga

Priloga I – Poročila, v katerih je Sodišče poudarilo pomembnost preverjanja finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem ob zaključitvi

1. Letno poročilo za leto 2015 – Sodišče je priporočilo, naj Komisija zagotovi, da se vsi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 dovolj zgodaj vključijo v izjave o zaključitvi, da se revizijskim organom omogoči izvajanje pregledov (poglavje 6, priporočilo 5).
2. Letno poročilo za leto 2016 – Sodišče je navedlo, da imajo napake, odkrite v poročilu Komisije o izvajanju, učinek precenjevanja smotrnosti in bi, če ne bodo popravljene, lahko umetno zvišale prijavljeni znesek upravičenih odhodkov ob zaključitvi, zlasti v primeru jamstvenih skladov. Zato je Sodišče priporočilo, naj Komisija temu vprašanju ob zaključitvi nameni posebno pozornost (odstavka 6.25 in 6.41 – priporočilo 1(a)).
3. Letno poročilo za leto 2017 – Sodišče je ugotovilo, da je Komisija revizijskim organom priporočila, naj izvedejo „tematske” revizije finančnih instrumentov, da bi ob zaključitvi lahko dali zagotovilo o tem, da so bili zneski, izplačani končnim prejemnikom, namensko porabljeni. Ugotovilo je, da vsi revizijski organi teh revizij niso izvajali sistematično. Kadar pa so jih izvedli, delo ni vedno zadoščalo za odkritje pomembnih nepravilnosti (odstavka 6.34 in 6.35).
4. Letno poročilo za leto 2018 – Sodišče je navedlo, da je pri eni svojih revizij tega leta kljub znatnim prizadevanjem Komisije za izboljšanje kakovosti podatkov v poročilih o izvajanju še vedno našlo netočnosti (odstavek 6.35).
5. Posebno poročilo št. 2/2012⁵⁴ – Sodišče je v tem posebnem poročilu ugotovilo, da bo Komisija prekomerno dodeljevanje sredstev lahko uredila šele ob zaključitvi (odstavek 56).
6. Posebno poročilo št. 19/2016⁵⁵ – Sodišče je v tem posebnem poročilu ponovilo, da Komisija skupne upravičene odhodke lahko določi šele ob zaključitvi (okvir 1, stran 30).
7. Posebno poročilo št. 36/2016⁵⁶ – Sodišče je v tem posebnem poročilu ugotovilo, da zlasti za finančne instrumente z deljenim upravljanjem obstaja tveganje, da se ob zaključitvi prijavijo neupravičeni odhodki, ter da je Komisija to tudi opredelila kot področje tveganja in revizijskim organom zagotovila smernice (odstavki 107, 113 in 141). Komisiji je priporočilo, naj zagotovi, da države članice izvajajo specifične postopke za preverjanje upravičenosti odhodkov, povezanih s finančnimi instrumenti (priporočilo 7).
8. Posebno poročilo št. 17/2018⁵⁷ – Sodišče je v tem posebnem poročilu ugotovilo, da je v končnem poročilu o izvajanju finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem za obdobje 2007–2013 veliko podatkov nedoslednih in netočnih. Ker postopek zaključitve še ni bil zaključen, je Sodišče ugotovilo, da bi Komisija lahko preverila zanesljivost podatkov, uporabljenih za zaključitev operativnih programov (odstavek 72).

Kratice in okrajšave

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS: Evropski socialni sklad

GD EMPL: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

GD REGIO: Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko

MSP: mala in srednja podjetja

Glosar

Certifikacijski organ: organ, ki ga imenuje država članica in je pristojen za potrjevanje točnosti in skladnosti izkazov odhodkov in zahtevkov za plačilo.

Deljeno upravljanje: metoda porabe proračuna EU, pri kateri Komisija, za razliko od neposrednega upravljanja, izvrševanje prenese na države članice, vendar ohrani končno odgovornost.

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo neravnovesja med regijami.

Evropski socialni sklad: sklad EU za ustvarjanje izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti ter izboljšanje položaja ljudi, ki jih ogroža revščina.

Finančni instrument: finančna podpora iz proračuna EU v obliki naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja.

Izjava o zanesljivosti: izjava v letnem poročilu Sodišča, v kateri to daje svoje revizijsko mnenje o zanesljivosti zaključnega računa EU in pravilnosti z njim povezanih transakcij.

Kohezijska politika: politika EU, katere cilj je zmanjšati ekonomske in socialne razlike med regijami in državami članicami s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti podjetij, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja ter čezmejnega in medregionalnega sodelovanja.

Končno poročilo o izvajanju: del zaključitvenega svežnja, ki ga ob zaključitvi predložijo organi upravljanja.

Končno poročilo o nadzoru: del zaključitvenega svežnja, ki ga ob zaključitvi predložijo revizijski organi.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni organ (javni ali zasebni), ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Revizijski organ: neodvisen subjekt v državi članici, pristojen za revidiranje sistemov in operacij programov porabe EU.

Skupina EIB: Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad.

Splošna uredba: pravila, s katerimi so se urejali Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2007–2013 in ki so bila v naslednjem obdobju nadomeščena z uredbo o skupnih določbah.

Uredba o skupnih določbah: uredba, v kateri so določena pravila, ki se uporabljajo za vseh pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Zaključitev: finančna poravnava programa ali sklada EU s plačilom dolgovanega zneska državi članici ali drugi državi upravičenki ali izterjavo sredstev od države članice ali druge države upravičenke.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Ladislav Balko, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Branislav Urbanič, vodilni upravni uslužbenec Juan Ignacio Gonzalez Bastero, vodja naloge Viorel Cirje ter revizorja Adrian Rosca in Borja Martin Simon.

Končne opombe

¹ Če ni določeno drugače, se izraz v tem poročilu nanaša izključno na finančne instrumente ESRR in ESS za programsko obdobje 2007–2013, za katere se uporablja deljeno upravljanje.

² Vse države članice razen Hrvaške, Irske in Luksemburga.

³ Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

⁴ Člen 78a Uredbe (ES) št. 1083/2006.

⁵ Če ni določeno drugače, se izraz v tem poročilu nanaša izključno na zaključitev operativnih programov za programsko obdobje 2007–2013.

⁶ Člen 78(6) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

⁷ Glej odstavek 4.36 letnega poročila Sodišča za leto 2010.

⁸ (1) Zahtevek za izvedbo končnega plačila in izkaz odhodkov v skladu s členi 61, 78 in 89 Uredbe (ES) št. 1083/2006; (2) končno poročilo o izvajanju programa v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1083/2006 ter (3) izjava o zaključitvi, ki ji je priloženo končno poročilo o nadzoru v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

⁹ Posebno poročilo Sodišča št. 19/2016.

¹⁰ Posebno poročilo Sodišča št. 36/2016.

¹¹ Člena 44 in 45 Uredbe (ES) št. 1083/2006 ter členi 43 do 46 Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 (UL L 371, 27.12.2006, str. 1).

¹² Organi, pristojni za programe, ki se omenjajo v tem poročilu, so trije organi držav članic, navedeni v odstavku 06. Ti organi so lahko nacionalni, regionalni ali lokalni.

¹³ Sklep Komisije C(2015) 2771 final z dne 30. aprila 2015.

¹⁴ Ključna elementa zaključitvenega svežnja. Odstavka 5.2 in 5.3 Sklepa Komisije C(2015) 2771 final z dne 30. aprila 2015 ter Priloga VI k njemu.

¹⁵ Priloga VI Sklepa Komisije C(2015) 2771 final z dne 30. aprila 2015.

¹⁶ Dokument Komisije z vprašanji in odgovori o zaključitvi programov za obdobje 2007–2013.

¹⁷ To so bili na primer tehnični sestanki z revizijskimi organi: (1) sestanek skupine Homologues Group septembra 2015 s poudarkom na zaključitvi finančnih instrumentov z deljenim upravljanjem in (2) sestanek iste skupine septembra 2016.

¹⁸ Člen 62 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

¹⁹ Analiza poročila Komisije s končnim povzetkom podatkov na dan 31. marca 2017 (zaključitev), ki jo je opravilo Sodišče.

²⁰ Odstavek 6.67 letnega poročila Sodišča za leto 2014 ter odstavek 6.63 letnega poročila Sodišča za leto 2015.

²¹ Postopek, za katerega se dogovorita subjekt in tretja stran in ki privede do dejanskih ugotovitev o finančnih informacijah ali operativnih procesih (mednarodni standard sorodnih storitev MSS 4400). Glej tudi Prilogo k letnemu poročilu GD REGIO o dejavnostih za leto 2017, str. 75.

²² Odstavek 3.6. Sklepa Komisije C(2015) 2771 final z dne 30. aprila 2015. Sodišče je o tem poročalo v odstavku 6.52 letnega poročila za leto 2014 in odstavku 6.45 letnega poročila za leto 2015.

²³ Odstavki 42–44 Posebnega poročila Sodišča št. 19/2016. Znesek temelji na izračunu, ki ga je Sodišče izvedlo na podlagi poročil Komisije s povzetkom podatkov na dan 31. decembra 2015 oziroma na dan 31. marca 2017.

²⁴ Poročili Komisije s končnim povzetkom podatkov na dan 31. decembra 2015 oziroma na dan 31. marca 2017.

²⁵ Odstavek 4.2 Priloge I in odstavek 11 Priloge VI Sklepa Komisije C(2015) 2771 final z dne 30. aprila 2015. Glej tudi odgovore Komisije na pomisleke držav članic v zvezi s tem problemom v dokumentu Komisije z vprašanji in odgovori o zaključitvi programov za obdobje 2007–2013, in sicer vprašanja 88, 93, 98 in 99.

²⁶ Odstavki 6.44–6.50 letnega poročila Sodišča za leto 2017 in odstavki 6.41–6.50 letnega poročila Sodišča za leto 2018.

²⁷ Glej tudi odstavke 6.46–6.48 letnega poročila Sodišča za leto 2018.

²⁸ Tematska revizija je revizija specifične ključne zahteve ali področja odhodkov, pri katerih tveganja štejejo za sistemska. Tematske revizije dopolnjujejo redne revizije sistemov.

²⁹ Odstavek 6.35 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

³⁰ Odstavek A.2.3 letnega poročila GD REGIO o dejavnostih za leto 2017 in odstavek A.2 letnega poročila GD EMPL o dejavnostih za leto 2017.

³¹ Glej Prilogo I.

³² Priporočilo 1 poglavja 6 letnega poročila Sodišča za leto 2016.

³³ Uredba (EU) št. 1310/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 337, 20.12.2011).

³⁴ Summary of data on the progress made in financing and implementing financial engineering instruments, Programming period 2007–2013, Situation as at 31 March 2017 (at closure), (EGESIF 17-0014-00, z dne 20.9.2017).

³⁵ Člen 67 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

³⁶ (1) Analiza GD REGIO iz februarja 2016 z naslovom Financial Instruments for enterprise support, Ex post evaluation of Cohesion Policy programmes 2007–2013 in (2) Posebno poročilo Sodišča št. 19/2016 – Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti.

³⁷ Odstavki 6.51, 6.43 oziroma 6.25 letnih poročil Sodišča za leta 2014–2016: težave s poročanjem so bile pri petih od sedmih, štirih od sedmih oziroma štirih od 12 revidiranih finančnih instrumentih z deljenim upravljanjem.

³⁸ Priloga 10F letnega poročila GD REGIO o dejavnostih za leto 2018 in Priloga 10H letnega poročila GD REGIO o dejavnostih za leto 2019.

³⁹ Priporočilo 2(a) poglavja 6 letnega poročila Sodišča za leto 2016.

⁴⁰ Priporočilo 1 poglavja 6 letnega poročila Sodišča za leto 2017.

⁴¹ Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

⁴² V skladu z mednarodnim standardom Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov za posle dajanja zagotovil (MZS) 3000.

⁴³ Člen 40 Uredbe (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 193, 30.7.2018, str. 1) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1140 z dne 3. julija 2019 (UL L 180, 4.7.2019, str. 15).

⁴⁴ Odstavek 6.38 letnega poročila Sodišča za leto 2018.

⁴⁵ Smernice za države članice (EGESIF 15-0002-04, z dne 19.12.2018) in smernice za države članice o reviziji zaključnih računov (EGESIF 15-0016-02, z dne 5.2.2016).

⁴⁶ Odstavki 6.68 do 6.70 letnega poročila Sodišča za leto 2018.

⁴⁷ Člena 50 in 141 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

⁴⁸ Člen 138 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člen 63(7) finančne uredbe.

⁴⁹ Člena 139(5) in 145(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

⁵⁰ Člen 41(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

⁵¹ Člen 62 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

⁵² Priporočilo 6.3 poglavja 6 letnega poročila Sodišča za leto 2018.

⁵³ Člen 46 Uredbe (ES) št. 1303/2013 ter Priloga I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 (UL L 223, 29.7.2014, str. 7).

⁵⁴ Posebno poročilo št. 2/2012 – Finančni instrumenti za MSP, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.

⁵⁵ Posebno poročilo št. 19/2016 – Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013.

⁵⁶ Posebno poročilo št. 36/2016 – Ocena ureditev za zaključevanje programov na področjih kohezije in razvoja podeželja iz obdobja 2007–2013.

⁵⁷ Posebno poročilo št. 17/2018 – Ukrepi Komisije in držav članic v zadnjih letih programskega obdobja 2007–2013 so obravnavali slabo črpanje sredstev, vendar so bili premalo osredotočeni na rezultate.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	1.7.2020
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	29.1.2021
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	17.3.2021
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	26.3.2021

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-5860-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/5409	QJ-AB-21-006-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-5881-4	ISSN 11977-5784	doi:10.2865/884755	QJ-AB-21-006-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.