Podpora Europola v boju proti tihotapljenju migrantov: Europol je cenjen partner, vendar uporaba virov podatkov in merjenje rezultatov nista zadostna

Povzetek

I

Tihotapljenje migrantov, imenovano tudi pomoč pri nezakonitem priseljevanju, je kaznivo dejanje po vsem svetu, zaradi katerega so ogrožena življenja migrantov in celovitost mednarodnih meja. Za organizirane kriminalne združbe je to ena najdonosnejših vrst kriminalnih dejavnosti, ki za EU v zadnjih letih pomeni velik humanitarni in varnostni izziv. V letih 2015 in 2016 je v EU prišlo toliko migrantov kot še nikoli doslej: več kot milijon ljudi je nezakonito vstopilo v EU. Europol je ocenil, da so veliko večino teh prihodov omogočili tihotapci migrantov.

II

Europol, agencija EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je leta 2016 ustanovil Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, namenjen proaktivni podpori držav članic EU pri razbijanju kriminalnih mrež, vključenih v organizirano tihotapljenje migrantov. Ker Europol nima izvršilnih pooblastil (ne more aretirati storilcev kaznivih dejanj), pomaga državam članicam predvsem kot vozlišče za izmenjavo informacij o kriminalnih dejavnostih ter pri usklajevanju in operativni ter strateški podpori kazenskih preiskav držav članic.

III

Sodišče je ocenilo, ali sta Europol in zlasti Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov državam članicam zagotovila uspešno podporo v boju proti tihotapljenju migrantov. Revizija je zajemala obdobje med letoma 2016 (leto ustanovitve Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov) in 2019. Kadar je bilo to ustrezno, je Sodišče preučilo tudi podatke iz leta 2020. Da bi lahko Sodišče odgovorilo na to glavno revizijsko vprašanje, je obravnavalo dve podvprašanji:

• Ali je Europol uspešno vozlišče za izmenjavo informacij o tihotapljenju migrantov?
• Ali sta bila usklajevanje in podpora, ki ju je Europol zagotavljal na področju tihotapljenja migrantov, uspešna?

IV

Sodišče je prišlo do splošnega zaključka, da Europol sicer zagotavlja pomembno podporo, vendar se srečuje z nenehnimi izzivi pri uporabi vseh zunanjih virov informacij, rezultati njegove podpore pa se ne merijo sistematično in jih je zato težko dokazati. S to revizijo prispeva k tekoči razpravi o tem, kako EU obvladuje migracijski pritisk, njegove ugotovitve pa so namenjene krepitvi vloge Europola pri zagotavljanju učinkovite podpore organom kazenskega pregona držav članic. Zaključki bodo lahko vplivali tudi na pregled uredbe o Europolu, ki se izvaja.

V

Sodišče je ugotovilo, da so organi kazenskega pregona držav članic in tretje strani Europolu dejavno zagotavljali informacije, čeprav se je raven dejavnosti med partnerji razlikovala. Izmenjava informacij se je med letoma 2016 in 2019 stalno povečevala. Kljub temu pozitivnemu trendu je Sodišče ugotovilo, da zaradi težav pri začetku dvostranskih pogajanj za sklenitev mednarodnih sporazumov s prednostnimi državami nečlanicami EU in nezmožnosti Europola, da bi informacije neposredno zbiral pri zasebnih strankah in jih analiziral, informacije, ki jih Europol pridobi, niso popolne.

VI

Europol mora kot evropsko vozlišče za kriminalistične informacije imeti dostop do vseh ustreznih podatkovnih zbirk. Vendar trenutno nima na voljo vseh ustreznih zunanjih virov podatkov, nekaterih pa ne uporablja dovolj.

VII

Pri anketi Sodišča se je pokazalo, da države članice in države nečlanice EU cenijo informacije, ki jih zagotavlja agencija, vendar med podatkovnimi zbirkami Europola in držav članic še ni bila dosežena popolna interoperabilnost. Sodišče je odkrilo težave tudi pri izmenjavi podatkov z drugimi agencijami EU.

VIII

Partnerji Europola cenijo njegovo strateško in operativno podporo, vendar je rezultate podpore težko preveriti, saj jih Europol ne meri v celoti. Razlog za to je, da ni sistematičnega postopka, v skladu s katerim bi države članice poročale o podatkih v zvezi z rezultati, doseženimi s podporo Europola. Europol tudi nima kazalnikov smotrnosti za svoja prizadevanja v boju proti pranju denarja in ponarejanju dokumentov, ki sta prav tako povezana s tihotapljenjem migrantov. Zato smotrnosti svojega boja proti tihotapljenju migrantov ne meri v celoti.

IX

Operativna podpora Europola vključuje podpiranje držav članic in partnerskih držav nečlanic EU pri njihovih preiskavah specifičnih zadev, ki jih je mogoče razvrstiti kot neprednostne ali prednostne. Europol s postopkom prednostnega razvrščanja zadev na podlagi ustreznih meril vire dodeljuje tja, kjer so najbolj potrebni. Ta postopek temelji na strokovni presoji sodelujočih uslužbencev, vendar ni v celoti dokumentiran, razen v zvezi s tistimi prednostnimi zadevami zagotavljanja podpore, ki so opredeljene kot preiskave z zelo pomembnim ciljem. Zato ni dovolj dokazov, da Europol svoje vire dodeljuje zadevam, za katere so najbolj potrebni.

X

Na podlagi teh zaključkov Sodišče priporoča Europolu, naj:

• uporablja vse ustrezne zunanje vire informacij,
• okrepi izmenjavo podatkov s partnerji,
• izboljša spremljanje smotrnosti dejavnosti Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov in poročanje o njej,
• zagotovi več transparentnosti pri postopku prednostnega razvrščanja zadev s popolnim dokumentiranjem svojih odločitev o prednostni obravnavi zadev.

Uvod

01

Tihotapljenje ljudi v EU in znotraj nje ter trgovina z ljudmi sta ključni kriminalni grožnji za EU¹ in med prioritetami Sveta za obdobje 2018–2021 v boju proti hudemu in organiziranemu mednarodnemu kriminalu². Pri obeh so ljudje vir dobička. Vendar sta tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi različni kaznivi dejanji (glej okvir 1).

02

Tihotapljenje migrantov je kaznivo dejanje po vsem svetu, zaradi katerega so ogrožena življenja migrantov in celovitost mednarodnih meja. Za organizirane kriminalne združbe³ je to donosna vrsta kriminalne dejavnosti, ki za EU v zadnjih letih pomeni velik humanitarni in varnostni izziv.

03

V letih 2015 in 2016 je v EU prišlo toliko migrantov kot še nikoli doslej: več kot 1 milijon ljudi, od katerih jih je večina pobegnila pred vojno v Siriji in drugih državah⁴. Migranti so najpogosteje uporabljali poti čez zahodno Sredozemlje, osrednje Sredozemlje, vzhodno Sredozemlje in Zahodni Balkan. Čeprav se je število nezakonitih prihodov v EU od takrat zmanjšalo za več kot 90 %, lahko zaradi dolgotrajne gospodarske nestabilnosti in pomanjkanja priložnosti v državah v razvoju ter učinka krize zaradi COVID-19 srednjeročno pride do povečanja nezakonitih migracij v EU⁵.

04

Tihotapljenje migrantov se po naravi izvaja na skrivaj in ga je zato težko izmeriti. Europol ocenjuje, da približno 90 % tistih, ki nezakonito prečkajo meje EU, pomagajo tihotapci migrantov, večinoma kriminalne združbe. Te združbe so dejavne tudi na drugih področjih kriminala, kot sta ponarejanje listin ali trgovina z ljudmi.

05

Tihotapci migrantov, ki sodelujejo pri nudenju pomoči pri potovanju v EU, prihajajo iz več kot 122 držav. Različna poročila vsebujejo različne ocene velikosti tihotapske industrije: tihotapske mreže po vsej EU naj bi samo leta 2015 zaslužile med 4,7 milijarde EUR in 5,7 milijarde EUR⁶.

06

Za dejavnosti kazenskega pregona v boju proti tihotapljenju migrantov so odgovorne države članice. EU jim pri tem boju lahko le pomaga. Za odziv EU na tihotapljenje migrantov je potreben usklajen pristop, ki vključuje več institucij (Svet EU, Evropski parlament in Komisijo⁷), agencij (Europol, Frontex, Eurojust, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), eu-LISA, CEPOL) in druge (Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike).

07

V skladu z glavnim zakonodajnim aktom EU o tihotapljenju migrantov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pomoči⁸) mora vsaka država članica za vsako osebo, ki namenoma pomaga drugi osebi, ki ni državljan države članice EU, da vstopi na ozemlje države členice EU, v tranzitu prečka njeno ozemlje ali tam prebiva, sprejeti ustrezne sankcije⁹. Čeprav so v direktivi o pomoči določene splošne značilnosti in dovoljene izjeme primerov humanitarne pomoči, vsaka država članica uporablja lastno definicijo tihotapljenja migrantov¹⁰.

08

Države članice, institucije in agencije EU ter druge zadevne strani, kot so Interpol in države nečlanice EU, sodelujejo v okviru ad hoc večdisciplinarne platforme, ki jo vodijo države članice EU. Platforma se imenuje EMPACT oziroma Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala. V okviru platforme EMPACT se oblikujejo štiriletni politični cikli za boj EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

09

Europol¹¹ je eden glavnih akterjev EU v boju proti tihotapljenju migrantov. Njegova naloga je podpirati organe kazenskega pregona držav članic ter olajšati sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter boju proti njim. Europol nima izvršilnih pooblastil, ki ostajajo v pristojnosti držav članic.

10

Europol je februarja 2016 po obdobju velikega nezakonitega priseljevanja v okviru Evropskega centra za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, ki je eden od njegovih oddelkov za operacije, ustanovil Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC).

11

Cilj EMSC je podpirati države članice EU pri odkrivanju in razbijanju kriminalnih mrež, vključenih v tihotapljenje migrantov. V ta namen državam članicam in partnerskim državam nečlanicam EU pomaga pri omogočanju izmenjave informacij in usklajevanja njihovih operacij v boju proti tihotapljenju migrantov. Omogoča tudi obsežnejše sodelovanje med državami članicami, partnerskimi državami nečlanicami EU in drugimi evropskimi agencijami (glej sliko 1).

12

EMSC je odgovoren za dve namenski platformi, t. i. analitična projekta, s katerima se posamično obravnava specifično kaznivo dejanje: analitični projekt za tihotapljenje migrantov in analitični projekt Phoenix (za trgovino z ljudmi). Namen analitičnih projektov je na več načinov podpirati države članice pri njihovih preiskavah, tudi z operativno analizo in napotitvami na kraju samem. Vsak analitični projekt temelji na sklopu pravil, v okviru katerih je opredeljen njegov namen in pravice dostopa do informacij, vključno s tem, katere informacije lahko analitični projekt obdelujejo in katere države članice in pridružene tretje strani lahko sodelujejo. V zadnjih treh letih se letni proračun EMSC ni bistveno spreminjal in je znašal nekaj več kot 10 milijonov EUR, kar vključuje stroške za uslužbence, katerih število je v istem obdobju v povprečju znašalo 48.

13

Boj proti tihotapljenju migrantov podpirajo tudi druge operativne enote Europola: operativni center, ki navzkrižno preverja prejete podatke, strateška analitična ekipa, ki usklajuje strateške analize, in enota za prijavljanje internetnih vsebin, ki EMSC podpira v boju proti spletnim dejavnostim na področju tihotapljenja migrantov.

14

Eden glavnih namenov Europola je, da svojim partnerjem služi kot vozlišče EU za izmenjavo informacij o kriminalnih dejavnostih. Europol zagotavlja operativne informacije predvsem za lažjo izmenjavo informacij med državami članicami, saj za izmenjavo informacij z drugimi deležniki (npr. agencijami EU, državami nečlanicami EU) veljajo pogoji, določeni v specifičnih sporazumih o sodelovanju in delovnih dogovorih.

15

Trije glavni tehnološki stebri Europolove podpore državam članicam so Europolov informacijski sistem, Europolov analitični sistem in mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij (glej okvir 2 in sliko 2).

Obseg revizije in revizijski pristop

16

Cilj te revizije smotrnosti poslovanja je bil ugotoviti, ali Europol uspešno podpira države članice v boju proti tihotapljenju migrantov. Da bi lahko Sodišče odgovorilo na to glavno revizijsko vprašanje, je obravnavalo dve podvprašanji:

1. Ali je Europol uspešno vozlišče za izmenjavo informacij o tihotapljenju migrantov?
2. Ali sta bila usklajevanje in podpora, ki ju je Europol zagotavljal na področju tihotapljenja migrantov, uspešna?

17

Sodišče je tokrat prvič revidiralo operativne dejavnosti Europola ter s tem dejavnosti EMSC in drugih enot Europola, ki sodelujejo v boju proti tihotapljenju migrantov. S to revizijo želi Sodišče prispevati k tekoči razpravi o tem, kako EU obvladuje migracijski pritisk, njegove ugotovitve pa so namenjene krepitvi vloge Europola pri zagotavljanju uspešne podpore organom kazenskega pregona držav članic. Zaključki bodo lahko vplivali tudi na pregled uredbe o Europolu, ki se izvaja.

18

Revizija je osredotočena na področje tihotapljenja migrantov in ne zajema področja trgovine z ljudmi. V njo je zajeto obdobje od ustanovitve EMSC leta 2016 do leta 2019. Sodišče je preučilo tudi podatke iz leta 2020, kadar so bili na voljo, in to, kako je Europol sodeloval z drugimi organi EU, ki sodelujejo v boju proti tihotapljenju migrantov. Da bi Sodišče odgovorilo na zgornja vprašanja, je preučilo tudi okvir za spremljanje smotrnosti poslovanja Europola v boju proti tihotapljenju migrantov in za poročanje o njih.

19

Revizijske ugotovitve Sodišča temeljijo na analizi statističnih podatkov ter dokumentacijskem pregledu in razgovorih s ključnimi deležniki. Sodišče je pri oceni zadovoljstva s storitvami agencije uporabilo odgovore na anketo, ki jo je poslalo 27 organom kazenskega pregona držav članic in organom 13 držav nečlanic EU (Albanija, Gruzija, Islandija, Izrael, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo). Na anketo je odgovorilo vseh 40 držav razen ene.

20

Sodišče je organiziralo videokonference z revidiranci in zadevnimi deležniki, vključno z Europolom, Eurojustom, ESZD, GD HOME, GD JUST, Frontexom, Interpolom in skupnim operativnim uradom. Sodišče je organiziralo tudi videokonference z organi kazenskega pregona iz Srbije (tranzitna država), Španije (država na prvi črti) in Nemčije (namembna država), saj revizijski obiski na kraju samem zaradi omejitev, povezanih s COVID-19, niso bili mogoči.

21

Zaradi občutljive narave operativnih osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol, ocena njihove točnosti in ustreznosti ni bila zajeta v obseg revizije. Zato ni moglo preveriti splošne kakovosti podatkov s teh dveh vidikov.

Opažanja

Europol deluje kot vozlišče za izmenjavo informacij, vendar ima težave z nepopolnimi podatki in interoperabilnostjo

22

Europol bi moral za izpolnjevanje svoje funkcije evropskega informacijskega vozlišča na področju kriminalnih dejavnosti od držav članic in držav nečlanic EU prejemati dovolj informacij ter imeti dostop do vseh ustreznih virov podatkov. Vrednost storitve, ki jo izvaja Europol, je odvisna predvsem od tega, kako dejavno partnerji Europola izmenjujejo informacije z njim. Sodišče je v nadaljevanju preučilo:

1. kako dejavno partnerji Europola izmenjujejo informacije z agencijo;
2. ali ima Europol dostop do vseh ustreznih virov podatkov;
3. ali so države članice in partnerske države nečlanice EU zadovoljne z informacijami, pridobljenimi od agencije.

Izmenjava informacij se še naprej povečuje, vendar zaradi več težav informacije še vedno niso popolne

23

Europol v aplikaciji SIENA prejema vse več sporočil. Število sporočil, ki vsebujejo operativne informacije o konkretnih kazenskih preiskavah, poslanih Europolu, in število sporočil, ki jih Europol pošlje svojim partnerjem, stalno naraščata. Posledica tega je večje število novih primerov v zvezi s tihotapljenjem migrantov, kot je prikazano na sliki 3. Vse države članice in države nečlanice EU, s katerimi ima Europol sklenjene operativne sporazume, vnašajo podatke v podatkovne zbirke Europola.

24

Sodišče je kljub tem pozitivnim trendom odkrilo težave v zvezi s popolnostjo informacij, ki jih pridobi Europol. Večina teh težav ni specifična za področje tihotapljenja migrantov, Europol pa nanje ne more vplivati. Glavne med njimi so:

1. države članice so različno dejavne pri zagotavljanju podatkov za Europolove podatkovne zbirke;
2. težave pri začetku dvostranskih pogajanj za sklenitev mednarodnih sporazumov s prednostnimi državami nečlanicami EU ter
3. Europol informacij ne more zbirati neposredno pri zasebnih strankah in jih analizirati.

25

Da bi imel Europol na voljo popolne podatke, je ključno, da države članice dejavno sodelujejo. Več deležnikov je poudarilo, da bi morale države članice Europolu posredovati več operativnih informacij. Države članice z Europolom pogosto ne izmenjujejo informacij in na bilateralni ravni ne sodelujejo z drugimi državami članicami iz upravičenih operativnih ali pravnih razlogov. Organizacijske ali upravne komunikacije na primer ni treba poslati v vednost Europolu. Preiskovalci v zgodnjih fazah preiskave morda nimajo dovoljenja tožilca za razkritje občutljivih podatkov. Za zaščito tekoče preiskave ali interesov nacionalne varnosti se lahko uporabijo restriktivne politike za ravnanje z informacijami. Europol za nekatere informacije tudi nima pooblastil.

26

Vendar je stopnja izmenjave informacij med državami članicami odvisna tudi od njihovih posameznih ureditev za izmenjavo informacij. Nekatere države članice niso razvile samodejnih nalagalnikov podatkov, zaradi česar je treba vse podatke ročno vnesti v sistem EIS ali aplikacijo SIENA. To upravno breme vpliva na pripravljenost držav članic za izmenjavo informacij z Europolom. Poleg tega je dostop do Europolovih sistemov v nekaterih državah centraliziran, v drugih pa imajo preiskovalci neposreden dostop. Na sliki 4 je prikazano, da med državami članicami obstajajo velike razlike v številu dostopnih točk aplikacije SIENA, ki so na voljo uslužbencem organov kazenskega pregona, kar omejuje njihovo zmožnost pravočasnega pošiljanja ustreznih informacij Europolu.

27

Na popolnost podatkov vplivajo tudi zamude pri razpoložljivosti informacij. Poleg tega pa Europol nekatere vhodne datoteke/podatke prejme tudi v nestrukturirani obliki. Uslužbenci Europola morajo zato te informacije ročno vnesti v njegove podatkovne zbirke. Europol je razvil novo orodje, imenovano Data Intake Utility, s katerim naj bi bilo v prihodnosti podatke lažje strukturirano vnesti v aplikacijo SIENA.

28

Sodišče je ugotovilo tudi, da si države članice vse pogosteje izmenjujejo podatke brez vključitve Europola (sporočil mu ne pošiljajo v vednost). Skupni delež takih sporočil se je povečal s 46 % leta 2016 na 62 % leta 2019, vendar se med državami članicami razlikuje (glej sliko 5).

29

Europol za uspešno podpiranje boja proti tihotapljenju migrantov potrebuje dostop do operativnih podatkov iz kazenskih preiskav v državah izvora in tranzita. V ta namen je v skladu s prejšnjo zakonodajo podpisal 17 sporazumov z državami nečlanicami EU. Opredelil je osem dodatnih prednostnih držav nečlanic EU, s katerimi naj bi sklenil mednarodne sporazume (glej sliko 6). Komisija je decembra 2017 Svetu priporočila, naj odobri začetek pogajanj s temi državami. Svet je to storil junija 2018. Vendar je Komisija do julija 2021 začela pogajanja samo z eno državo.

30

Sklepanje mednarodnih sporazumov, ki vključujejo izmenjavo osebnih podatkov, je zapleteno, saj je mogoče le z državami z ravnjo varstva podatkov, ki je v osnovi enakovredna tisti, ki je zagotovljena s standardi EU¹². Državam nečlanicam EU brez mednarodnega sporazuma izmenjava operativnih podatkov z Europolom ne koristi veliko, saj jim agencija v zameno ne sme sistematično pošiljati informacij, ki vsebujejo osebne podatke¹³.

31

Europol se srečuje z omejitvami tudi pri pridobivanju osebnih podatkov o tihotapljenju migrantov od zasebnih strank (kot so ponudniki spletnih storitev). Osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank, lahko prejme posredno, in sicer od nacionalne policijske enote ali organa. Če pa zasebne stranke Europolu podatke posredujejo neposredno in na lastno pobudo (na primer, če ponudnik internetnih storitev proaktivno obvesti Europol o nezakonitih spletnih vsebinah, povezanih s tihotapljenjem migrantov), lahko agencija podatke obdela samo za določitev zadevne nacionalne policijske enote ali organa¹⁴. Europol podatkov ne sme obdelati v analitične namene ali za navzkrižno preverjanje in jih mora izbrisati v roku štirih mesecev, razen če jih organi države članice ali države nečlanice EU znova predložijo. To lahko povzroči zamude in na koncu privede do tega, da so takšni podatki zastareli ali niso več pomembni za preiskavo.

32

Pri prenovitvi uredbe o Europolu leta 2020 je Komisija predlagala, naj se Europolu omogoči, da prejme osebne podatke od zasebnih strank, jih obvesti o manjkajočih informacijah in države članice pozove, naj od drugih zasebnih strank zahtevajo dodatne informacije¹⁵. Junija 2021 Evropski parlament in Svet zakonodajnega dela v zvezi z osnutkom uredbe še nista zaključila.

Europol zunanjih virov podatkov ne uporablja dovolj

33

Kot evropsko vozlišče za izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih mora imeti Europol dostop do vseh ustreznih zunanjih podatkovnih zbirk (ki niso njegove), da lahko zbira informacije in jih navzkrižno preverja z vsemi ustreznimi viri informacij (te vire je Sodišče opredelilo v okvirju 3 in na sliki 7). To velja zlasti pri preverjanju podatkov iz držav nečlanic EU v ustreznih podatkovnih zbirkah EU. Vendar Europol trenutno nima na voljo vseh ustreznih virov podatkov, nekaterih pa ne uporablja dovolj.

34

Europol dejavno uporablja SIS II, do katerega mu je bil septembra 2020 odobren neomejen dostop. Od marca 2021 je povezan z mrežo SIRENE, kar mu omogoča izmenjavo informacij s kontaktnimi točkami mreže, znanimi kot uradi SIRENE. Države članice so pravno zavezane, da Europolu sporočijo vse informacije (t. i. zadetke), ki ustrezajo razpisom SIS II v zvezi s terorizmom¹⁶, ne pa tudi v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, vključno s tihotapljenjem migrantov (čeprav si lahko v okviru mreže SIRENE na teh področjih izmenjujejo druge informacije). Zaradi pomanjkanja teh ključnih informacij v skoraj realnem času na sistematični osnovi, bi lahko bila zmožnost Euporola za sledenje tihotapcem migrantov omejena.

35

Europol uporablja tudi Interpolove podatkovne zbirke. Vendar med Europolovim sistemom SIENA in Interpolovim komunikacijskim sistemom I-24/7 ni samodejnega vmesnika. Informacije je treba prenesti iz enega sistema v drugega.

36

Europol zelo redko uporablja druge evropske podatkovne zbirke, ki bi lahko bile relevantne na področju tihotapljenja migrantov. Ima dostop do sistema EURODAC, vendar v praksi zaradi pravnih omejitev ni nikoli poizvedoval v sistemu v zvezi s tihotapljenjem migrantov¹⁷. Europol je leta 2018 v okviru sistemov API in PNR predložil samo dve poizvedbi, leta 2019 osem, leta 2020 pa šest.

37

Europol nima dostopa do podatkov, ki so shranjeni v sistemu VIS, čeprav pravna podlaga agencije za dostop do sistema (uredba VIS) obstaja že od leta 2008, tehnične in funkcionalne zahteve za to pa so bile pripravljene leta 2018. Europol sedaj obravnava tehnične zadeve za izboljšanje varstva osebnih podatkov, kar od njega pred dostopom do sistema zahteva Evropski nadzornik za varstvo podatkov v svojem mnenju iz marca 2021. Ker Europol nima dostopa do sistema VIS, ne more pridobiti informacij, ki so pomembne za obravnavanje vizumskih goljufij tihotapcev migrantov.

38

V skladu z uredbo o interoperabilnosti¹⁸ iz leta 2019 naj bi bila interoperabilnost med podatkovnimi zbirkami Europola, glavnimi podatkovnimi zbirkami EU (SIS II, VIS, EURODAC in prihodnjimi sistemi, zlasti sistemom vstopa/izstopa in Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve) in Interpolovimi podatkovnimi zbirkami do leta 2023 dodatno izboljšana. Ko bo to izvedeno, bo mogoče istočasno poizvedovati v vseh podatkovnih zbirkah.

39

Europol tudi nima dostopa do podatkov, ki se izmenjujejo v sistemu Prüm, in sicer ker za to nima izrecne pravne podlage.

Partnerji Europola cenijo informacije, ki jih ta zagotavlja, vendar težave z interoperabilnostjo ovirajo učinkovito izmenjavo podatkov

40

Pri anketi Sodišča se je pokazalo, da države članice in države nečlanice EU cenijo informacije, ki jih zagotavlja agencija. Skupna povprečna ocena zadovoljstva (na lestvici od 0 do 10) je 8,5 (glej sliko 8). Težave v zvezi z interoperabilnostjo vplivajo na uspešno izmenjavo podatkov, zato so na tem področju izboljšave najbolj potrebne.

41

Organi kazenskega pregona držav članic trenutno nimajo dostopa do EAS. Če želijo preveriti, ali so zahtevane informacije na voljo v EAS, morajo predložiti poizvedbo v aplikaciji SIENA ali pri uradniku za zvezo. Ker je za ta postopek potreben čas, je zaradi pomanjkanja interoperabilnosti med nacionalnimi sistemi in sistemi Europola izmenjava podatkov manj učinkovita.

42

Europol je leta 2020 začel izvajati nov projekt, imenovan QUEST+, da bi nacionalnim organom omogočil poizvedovanje v EAS v okviru njihovih nacionalnih sistemov. Tako lahko brez uporabe uradnih kanalov takoj ugotovijo, ali obstaja ujemanje (zadetek), vendar pa pri tem nimajo neposrednega dostopa do informacij, ki so dejansko shranjene v sistemu. V primeru zadetka morajo vsako dodatno informacijo zahtevati posebej. Dokončanje projekta bo odvisno od razpoložljivosti virov v okviru splošnega prestrukturiranja Europolove infrastrukture IT. Pilotna faza je načrtovana za leto 2021, v njej pa bo sodelovalo največ šest držav članic.

43

Čeprav imajo države članice dostop do Europolove druge podatkovne zbirke, tj. EIS, ta ni v celoti povezana z nacionalnimi sistemi. Europol je leta 2016 začel izvajati projekt za poizvedovanje v sistemih Europola, imenovan Querying Europol Systems (QUEST) (glej sliko 9), na podlagi katerega imajo organi kazenskega pregona držav članic dostop do EIS v okviru svojih nacionalnih sistemov. QUEST je bil vzpostavljen leta 2017, vendar zaenkrat zajema le dve kategoriji informacij: osebe in strelno orožje. Dodatne kategorije (kot so prevozna sredstva, komunikacijska sredstva in osebni dokumenti) bodo po pričakovanjih na voljo do konca junija 2021.

44

Sodišče je ugotovilo dodatne težave pri izmenjavi podatkov Europola z drugimi agencijami EU. Eden glavnih deležnikov v boju proti tihotapljenju migrantov je Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki Europolu zagotavlja operativne osebne podatke (kot so imena in naslovi osumljencev). Vendar Europol agenciji Frontex ne more posredovati nobenih osebnih podatkov, ki bi ji omogočili, da navzkrižno preveri, ali so njeni operativni podatki točni, podkrepi svoje obveščevalne podatke za operacije nadzora meja ali izboljša ocene tveganja za lokalizacijo pojavljajočih se groženj.

45

Eden od razlogov za to je bil sklep upravnega odbora agencije Frontex št. 58/2015, v skladu s katerim Frontex na podlagi uredbe o agenciji Frontex iz leta 2011 od Europola ne sme prejemati osebnih podatkov. Drugi razlog je bilo negativno mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz leta 2018 o tem, da bi Frontex na podlagi uredbe o agenciji Frontex iz leta 2016 od Europola prejemal osebne podatke. Vendar je bila z najnovejšo uredbo o agenciji Frontex iz leta 2019 ta pravna vrzel odpravljena, in sicer s specifično določitvijo izmenjave osebnih podatkov med Europolom in agencijo Frontex¹⁹. Podatki, ki jih agencija Frontex zbira med spremljanjem migracijskih tokov ali med operacijami, se zdaj lahko posredujejo Europolu za identifikacijo oseb, ki so osumljene čezmejnega kaznivega dejanja.

46

Za uspešen boj proti tihotapljenju migrantov je potrebno nemoteno sodelovanje med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi. Čeprav je v uredbi o Europolu iz leta 2016 določeno, da imata Europol in Eurojust vzajemni posredni dostop do podatkovnih zbirk drug drugega²⁰, je napredek pri vzpostavljanju tega dostopa počasen. Agenciji si lahko podatke izmenjujeta polavtomatsko v aplikaciji SIENA, pri vzpostavitvi povsem avtomatiziranega dostopa pa je prišlo do zamude, saj je treba posodobiti informacijske sisteme Eurojusta.

47

Europol je v skladu s pravnim okvirom, ki je veljal do leta 2016²¹, podatke iz različnih sistemov obdeloval posebej: v okviru je bilo določeno, kateri podatki se lahko obdelajo v katerem sistemu. Nasprotno pa uredba o Europolu iz leta 2016 ni več specifična za sistem. Pravila o obdelavi podatkov Europola so zdaj odvisna od tega, za kateri namen se podatki obdelujejo (identifikacija povezav, tematska in strateška analiza, operativna analiza ali omogočanje izmenjave informacij)²². Zato agencija načrtuje, da bo z obstoječih ločenih sistemov prešla na integrirano, krovno in osrednje odložišče podatkov in operativno okolje.

48

Europol doslej na področju tihotapljenja migrantov ni uporabljal inovativnih informacijskih procesov, kot sta podatkovno rudarjenje ali umetna inteligenca. Ena od priložnosti, da jih začne uporabljati, je ustrezna prenova njegove celotne infrastrukture IT.

Partnerji Europola cenijo njegovo strateško in operativno podporo, vendar njegovih rezultatov ni mogoče oceniti, postopki pa niso dovolj strukturirani

49

Dodana vrednost Europola ni le njegova izmenjava informacij s partnerji, temveč tudi njegova strateška in operativna podpora. Sodišče je v nadaljevanju preučilo, ali Europol:

1. zagotavlja dragoceno strateško in operativno podporo;
2. dosega rezultate in o njih poroča;
3. uporablja notranje postopke, potrebne za zagotavljanje podpore;
4. svoje dejavnosti s partnerji dobro usklajuje.

Europol zagotavlja dragoceno podporo

50

Na sliki 10 je pregled strateške in operativne podpore Europola.

51

Europolova strateška podpora temelji na različno kompleksnih poročilih, ki vsebujejo splošen pregled trenutnega stanja na področju kriminala in trendov v EU (glej okvir 4). Europol ta strateška poročila pripravlja periodično in priložnostno, kar državam članicam omogoča, da sprejmejo preventivne ukrepe. V okviru svoje strateške podpore ima ključno vlogo tudi pri platformi EMPACT (glej odstavek 08), s katero se podpira določanje strateških prioritet za celotno EU in njihovo izvajanje na operativni ravni.

52

Operativna podpora Europola vključuje podporo državam članicam in državam nečlanicam EU pri njihovih preiskavah specifičnih zadev, ki jih je mogoče razvrstiti med neprednostne (osnovna podpora) ali prednostne zadeve zagotavljanja podpore ali preiskave z zelo pomembnim ciljem (te se na podlagi dodatnega postopka prednostnega razvrščanja izberejo izmed prednostnih zadev zagotavljanja podpore), kot je prikazano na sliki 11. Operativna podpora je sestavljena iz dveh glavnih delov:

1. podpore za operacije – Europol državam članicam med operacijami zagotavlja podporo na kraju samem, npr. Europolovi strokovnjaki lahko pridobijo podatke iz mobilnih naprav, kot so pametni telefoni ali tablični računalniki;
2. podpore za preiskave – tj. podpora, ki je odvisna od tega, ali je zadevni primer prednostna zadeva, neprednostna zadeva ali preiskava z zelo pomembnim ciljem:

1. pri neprednostnih zadevah Europol navzkrižno preverja podatke s tistimi v svojih podatkovnih zbirkah;
2. pri prednostnih zadevah Europol preiskovalcem zagotovi podporo pri operativni analizi (npr. informacije o zadevni kriminalni mreži, njenih metodah, omejitvah in namenih), pomoč pri usklajevanju operacij in/ali financiranje operativnih sestankov;
3. preiskavam z zelo pomembnim ciljem Europol zagotovi več podpore kot prednostnim zadevam. Te preiskave vključujejo zlasti pripravo operativnega načrta in ustanovitev operativne projektne skupine za usklajevanje obveščevalnih in preiskovalnih dejavnosti, vključno z operacijami na terenu.

53

Partnerji Europola so bili na splošno zadovoljni s kakovostjo njegove podpore. Na lestvici od 0 do 10 so strateško podporo Europola ocenili z 8,0, njegovo operativno podporo pa z 8,4 (glej sliko 12).

Rezultate Europolove operativne in strateške podpore je težko preveriti, saj jih Europol ne meri v celoti

54

Čeprav so države članice in države nečlanice EU podporo Europola ocenile kot pozitivno, merjenje kazalnikov smotrnosti ovirajo omejitve v razpoložljivih ureditvah poročanja. Sodišče je v nadaljevanju analiziralo razloge za to.

55

Europol nima kazalnikov, na podlagi katerih bi sistematično meril, ali so njegovi prispevki k zadevam držav članic na področju tihotapljenja migrantov (npr. priprava poročila o analizi) privedli do operativnih izidov, kot so aretacije, razbitje organiziranih kriminalnih združb ali zasegi premoženja v državi članici. To je predvsem posledica tega, da države članice teh podatkov niso dolžne razkriti Europolu. Drug razlog za to je, da postopek zbiranja podatkov ni strukturiran, saj Europol partnerjem ni dal navodil o tem, kako poročati o doseženih rezultatih. Europol zbira podatke o številu aretacij, povezanih z dnevi ukrepanja (glej okvir 5).

56

Vendar Europol po izvedenih dnevih ukrepanja podatkov o aretacijah ne posodablja vedno, EMSC pa ne zbira sistematično podatkov o drugih rezultatih, kot so zasegi premoženja. Glede na anketo Sodišča samo 33 % držav članic Europolu sistematično sporoča informacije o rezultatih njegove podpore na področju tihotapljenja migrantov.

57

Težave pri pridobivanju zanesljivih statističnih podatkov o tihotapljenju migrantov pa ima tudi Eurostat, ki je izvedel tri pilotna zbiranja podatkov na področju kazenskega pravosodja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (kot je opredeljena v okviru prava EU). Ta zbiranja so zajemala referenčna leta 2015, 2016 in 2017. Od referenčnega leta 2018 naprej je zbiranje podatkov vključeno v letni vprašalnik Eurostata o statističnih podatkih o kaznivih dejanjih. Prispevki držav članic k projektu so bili prostovoljni, saj ni pravne podlage za obvezno posredovanje podatkov. Število držav članic, ki posredujejo podatke, se je z leti povečalo. Zdaj to počne večina držav članic, vendar njihovi podatki niso vedno popolni. Eurostat julija 2021 še ni objavil nobenih statističnih podatkov o tihotapljenju migrantov, predvsem zaradi pomislekov glede kakovosti podatkov.

58

Statistične podatke držav članic o tihotapljenju migrantov zbirata tudi Europol in Frontex: Frontex jih zbira za analizo tveganja ter za operativne in strateške namene, Europol pa za poročanje Svetu o platformi EMPACT. Zbiranje podatkov med Europolom, Frontexom in Eurostatom ni usklajeno.

59

EMSC je leta 2018 začel poročati interno o informacijah v zvezi z letnim številom aretacij, leto pozneje pa je o tem začel poročati Komisiji. Ker pa EMSC meni, da zaradi nerednih posodobitev izidov kazenskih postopkov ni na voljo zanesljivih podatkov o številu aretacij, podatkov o tem kazalniku v svojih javnih poročilih ni zagotovil. Čeprav je število aretacij navedeno v sporočilih za javnost v zvezi z dnevi ukrepanja, pa konsolidirani podatki niso javno dostopni. Letni podatki o identificiranih tihotapcih migrantov so na voljo le v zvezi s pomembnimi storilci kaznivih dejanj (zelo pomembnimi cilji)²⁵.

60

Drugi organi EU pa zagotavljajo javne podatke o rezultatih. V poročilih Sveta o platformi EMPACT so navedeni statistični podatki o rezultatih na področju tihotapljenja migrantov (število aretacij, zasegov premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem). Podobno so v letnem poročilu Eurojusta navedeni podatki o njegovih splošnih operativnih rezultatih (prijeti osumljenci in zaseženo premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem).

61

EMSC je v letu 2019 identificiral pet zelo pomembnih ciljev, od katerih so bili vsi aretirani. Države članice so ob podpori EMSC v operacijah v okviru dni ukrepanja aretirale 598 oseb. Europol ne navaja razvrstitve aretiranih oseb (npr. pomembni člani organizirane kriminalne združbe ali druge osebe, ki delujejo na operativni ravni, kot so vozniki tovornjakov).

62

V istem letu je bilo v EU identificiranih  10 989 osumljencev tihotapljenja migrantov, pri čemer se vsak sicer ne izkaže za tihotapca migrantov in mu ni odvzeta prostost. Kljub temu je število aretacij ob dnevih ukrepanja majhno. Europol svoje dejavnosti usklajuje med področji tihotapljenja migrantov in drugih kaznivih dejanj, kot so ponarejanje dokumentov ali pranje denarja. Vendar Europol za dejavnosti na področju pranja denarja in ponarejanja dokumentov nima kazalnikov smotrnosti (npr. število odkritih ponarejenih dokumentov ali vrednost zaseženega finančnega premoženja). Europol je sicer določil kazalnik smotrnosti v zvezi z odstranjevanjem nezakonitih internetnih vsebin, vendar pa zadevnih ciljih vrednosti ni uspel doseči (glej tabelo 3 v Prilogi).

63

Europol od leta 2020 več ne določa specifičnih ciljih vrednosti za kazalnike izložkov, saj se je odločil, da bo višje vodstvo opozarjal le na kazalnike na visoki ravni. V programskih dokumentih so bili kazalniki o tihotapljenju migrantov združeni s tistimi, ki se nanašajo na druge dejavnosti v okviru hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (glej tabelo 1 in tabelo 2 v Prilogi).

64

EMSC ni vedno dosegel svojih ciljnih vrednosti za kazalnike izložkov, včasih pa je ciljne vrednosti določil nižje od dosežkov iz prejšnjih let (glej sliko 15, sliko 16 in sliko 17 v Prilogi).

Europol ne dokumentira izbora zadev v celoti

65

Europol je vzpostavil objektivna merila za razlikovanje med neprednostnimi in prednostnimi zadevami ter preiskavami z zelo pomembnim ciljem (glej odstavek 52). Za uporabo teh meril je oblikoval postopek prednostnega razvrščanja s podrobno opisanim delovnim postopkom. V praksi višji strokovnjaki in analitiki Europola postopek prednostnega razvrščanja uporabljajo kot splošno smernico pri odločanju o tem, ali naj se zadeva obravnava prednostno, njihova odločitev pa temelji na njihovi strokovni presoji, razpoložljivih virih in potencialu za razvoj zadeve. V ta namen pogosto izvajajo skupne ocene z Europolovimi uradi za zvezo v državah članicah („liaison bureaux”) in/ali preiskovalci na terenu. Ker ta izbirni postopek ni dokumentiran v celoti, Sodišče ni moglo preveriti, ali je bil uporabljen pravilno.

66

Čeprav se je skupno število zadev med letoma 2016 in 2019 podvojilo, se število prednostnih zadev ni povečalo (glej sliko 13). Leta 2016 je Europol kot prednostne razvrstil 93 od  2 057 zadev, leta 2019 pa 104 od  4 426.

Europol usklajuje dejavnosti s svojimi partnerji, vendar ne sistematično

67

Europol poleg podpiranja organov kazenskega pregona usklajuje tudi svoje dejavnosti z drugimi partnerji. Med njimi so agencije EU, države nečlanice EU, mednarodne organizacije ter regionalne organizacije za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (glej sliko 14). Iz razgovorov Sodišča s partnerji Europola in njihovih odgovorov na anketo Sodišča izhaja, da partnerji Europola cenijo njegovo usklajevalno vlogo.

68

Europol za krepitev sodelovanja podpira več partnerstev za inovacije in v njih sodeluje:

• skupna projektna skupina za zvezo (JLT) na področju tihotapljenja migrantov: v njej so uradniki za zvezo, napoteni na sedež Europola iz držav članic in držav nečlanic EU. EMSC ima redne sestanke z uradniki JLT za zvezo, večina vprašanih v anketi Sodišča pa je menila, da je EMSC izboljšal sodelovanje in usklajevanje med državami članicami na področju tihotapljenja migrantov,
• posredovalnica informacij: izboljšuje izmenjavo informacij z združevanjem partnerjev, kot sta Frontex in Interpol, pa tudi manj tradicionalnih strani, kot so misije skupne varnostne in obrambne politike. Namenjena je razpravi o splošnih trendih kot tudi o specifičnih zadevah,
• skupni operativni urad na Dunaju: je regionalna operativna platforma za mednarodne preiskave organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in delujejo vzdolž zahodnobalkanskih in osrednjesredozemskih poti. Podpira čezmejno policijsko sodelovanje, v okviru njega pa so v operacije vključeni mednarodni preiskovalci.

69

Vendar Europol nima vzpostavljenega strukturnega sodelovanja z drugimi evropskimi platformami za usklajevanje, ki sodelujejo v boju proti tihotapljenju migrantov, kot so Center jugovzhodne Evrope za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, Konvencija o policijskem sodelovanju za Jugovzhodno Evropo ali združenje Integrated Fight Against Organised Crime in the Baltic Sea Region.

70

Europol tudi nima delovnih dogovorov s platformami za regionalno sodelovanje na področju kazenskega pregona zunaj Evrope, kot so ASEANAPOL, AMERIPOL in AFRIPOL.

71

Iz ankete Sodišča in razgovorov s predstavniki partnerskih držav nečlanic EU izhaja, da Europol te države vključuje v svoje dejavnosti, vendar ne vedno sistematično. Nekatere tretje strani so v svojem odgovoru na anketo izrazile, da si z Europolom želijo intenzivnejše sodelovati pri operativnih dejavnostih. Vendar tako sodelovanje ni odvisno le od Europola, ampak tudi od pripravljenosti države članice, ki vodi zadevno preiskavo.

Zaključki in priporočila

72

Sodišče je preučilo podporo, ki jo Europol nudi državam članicam v boju proti tihotapljenju migrantov. Na splošno ugotavlja, da je Europol sicer pomemben partner in pomembno vozlišče za izmenjavo informacij. Vendar se srečuje z nenehnimi izzivi pri uporabi vseh zunanjih virov informacij, rezultati njegove podpore pa se ne merijo sistematično in jih je zato težko dokazati.

73

Sodišče je ocenilo vlogo Europola kot evropskega vozlišča za izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih. Ugotovilo je, da so organi kazenskega pregona držav članic in tretje strani Europolu dejavno zagotavljali informacije, čeprav se je raven dejavnosti med partnerji razlikovala. Izmenjava informacij se je med letoma 2016 in 2019 stalno povečevala (odstavek 23).

74

Sodišče je kljub temu pozitivnemu trendu odkrilo težave v zvezi s popolnostjo informacij, ki jih pridobi Europol. Večina teh težav ni specifična za področje tihotapljenja migrantov, Europol pa nanje ne more vplivati. Glavne med njimi so: (i) države članice so različno dejavne pri zagotavljanju podatkov za Europolove podatkovne zbirke; (ii) težave pri začetku dvostranskih pogajanj za sklenitev mednarodnih sporazumov s prednostnimi državami nečlanicami EU na ravni EU ter (iii) Europol informacij za izvajanje svojih nalog ne more zbirati neposredno pri zasebnih strankah in jih analizirati (odstavki 24 do 32).

75

Europol mora kot evropsko vozlišče za kriminalistične informacije imeti dostop do vseh ustreznih podatkovnih zbirk. Vendar Europol trenutno nima na voljo vseh ustreznih virov podatkov ali pa se ne uporabljajo tako pogosto kot bi se lahko (odstavki 33 do 39).

Priporočilo 1 – Uporabiti vse ustrezne vire informacij

Europol naj za to, da bi bile informacije v njegovem informacijskem vozlišču popolnejše:

1. uporablja nedavno ustanovljen urad SIRENE ter podatkovne zbirke PNR/API in EURODAC, da bi pridobil relevantne informacije v skladu s specifičnimi pogoji iz zadevnih pravnih okvirov;
2. za namene analiz vzpostavi dostop do podatkovne zbirke VIS;
3. podpira Komisijo pri pripravi zakonodajnih predlogov, na podlagi katerih bi agencija imela dostop do drugih ustreznih virov podatkov, kot so Prümska pogodba in dodatne kategorije informacij, ki so na voljo v okviru SIS.

Časovni okvir: junij 2022.

76

Pri anketi Sodišča se je na splošno pokazalo, da države članice in države nečlanice EU cenijo informacije, ki jih zagotavlja agencija. Vendar med podatkovnimi zbirkami Europola in držav članic še ni bila dosežena popolna interoperabilnost, zaradi česar je izmenjava podatkov manj učinkovita. Europol je začel izvajati projekt za poizvedovanje v sistemih Europola, imenovan Querying Europol Systems (QUEST), na podlagi katerega imajo države članice dostop do Europolovega informacijskega sistema v okviru svojih nacionalnih sistemov. Projekt naj bi bil zaključen predvidoma do konca junija 2021. Leta 2020 se je začel izvajati nov projekt, imenovan QUEST+. Nacionalnim organom bo s tem projektom omogočeno, da poizvedujejo v Europolovem analitičnem sistemu v okviru svojih nacionalnih sistemov. Za leto 2021 je načrtovana pilotna faza, v kateri naj bi sodelovalo največ šest držav članic (odstavki 40 do 43).

77

Sodišče je odkrilo težave tudi pri izmenjavi podatkov z drugimi agencijami EU. Frontex, ki Europolu zagotavlja operativne podatke, je eden glavnih deležnikov v boju proti tihotapljenju migrantov. Vendar Europol v zameno ne more posredovati nobenih osebnih podatkov, saj agencija Frontex iz pravnih razlogov doslej ni mogla prejemati operativnih osebnih podatkov. Poleg tega je bil napredek pri vzpostavljanju vzajemnega posrednega dostopa Europola in Eurojusta do podatkovnih zbirk drug drugega počasen, čeprav je bil takšen dostop določen že v uredbi o Europolu iz leta 2016. Europol doslej v okviru svoje osrednje dejavnosti, vključno s področjem tihotapljenja migrantov, ni uporabljal inovativnih zmogljivosti IT, kot sta podatkovno rudarjenje ali umetna inteligenca. Ena od priložnosti, da jih začne uporabljati, je načrtovana prenova njegove celotne infrastrukture IT (odstavki 44 do 48).

Priporočilo 2 – Okrepiti izmenjavo podatkov med Europolom in njegovimi partnerji

Europol naj skupaj z nacionalnimi organi kazenskega pregona in zadevnimi agencijami EU izboljša izmenjavo podatkov, in sicer z:

1. okrepitvijo interoperabilnosti med nacionalnimi in lastnimi podatkovnimi zbirkami na področju kaznivih dejanj s pravočasnim dokončanjem projektov QUEST in QUEST+;
2. izboljšanjem sodelovanja s Frontexom z medsebojno izmenjavo podatkov in z Eurojustom s posrednim dostopom do podatkovnih zbirk;
3. uporabo inovativnih zmogljivosti IT za obdelavo podatkov in njihovo izmenjavo s partnerji.

Časovni okvir: junij 2022.

78

Države članice in partnerske države nečlanice EU cenijo strateško in operativno podporo Europola. Strateška podpora temelji na ad hoc in rednih poročilih. Operativno podporo lahko nudi z analiziranjem obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih ali posredovanjem na kraju samem, pri čemer se osredotoča na zadeve, ki vključujejo storilce kaznivih dejanj, opredeljene kot zelo pomembni cilji (odstavki 50 do 53).

79

Rezultate Europolove podpore je težko preveriti, saj jih Europol ne more izmeriti v celoti. Kazalnik števila aretacij se nanaša le na aretacije na dan ukrepanja, kazalnikov za druge rezultate, kot je zaseženo premoženje, pa ni. Razlog za to je, da ni sistematičnega postopka, v skladu s katerim bi države članice poročale o podatkih v zvezi z rezultati, doseženimi s podporo v okviru EMSC. Zato EMSC v svojih javnih letnih poročilih števila aretacij ne navaja (odstavki 54 do 62).

80

Europol nima kazalnikov smotrnosti za svoja prizadevanja v boju proti pranju denarja in ponarejanju dokumentov, ki sta tudi povezana s tihotapljenjem migrantov (odstavek 62). Do leta 2019 je Europol v svojih objavljenih programskih dokumentih poročal o ciljnih vrednostih za kazalnike smotrnosti, ki so se neposredno nanašali na tihotapljenje migrantov. Od leta 2020 pa so ciljne vrednosti v zvezi s hudimi oblikami organiziranega kriminala v zunanjih poročilih združene v eno skupino. Relevantni kazalniki smotrnosti so tako na voljo samo znotraj organizacije (odstavki 63 do 64).

Priporočilo 3 – Izboljšati spremljanje smotrnosti dejavnosti Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov in poročanje o njej

Europol naj za boljše spremljanje smotrnosti dejavnosti EMSC in poročanje o njej:

1. države članice in partnerske nečlanice EU pozove, naj agenciji poročajo o rezultatih, ki so jih dosegle s podporo prednostnih zadev na področju tihotapljenja migrantov;
2. določi namenske kazalnike za svoja prizadevanja v boju proti ponarejanju dokumentov in pranju denarja;
3. v svojih letnih javnih poročilih objavi konsolidirane letne podatke o rezultatih podpore, ki jo nudi državam članicam in partnerskim nečlanicam EU na področju tihotapljenja migrantov;
4. v svoje programske dokumente ponovno vključi izbrane kazalnike smotrnosti in letne ciljne vrednosti za EMSC.

Časovni okvir: prvo četrtletje 2022.

81

Europol s postopkom prednostnega razvrščanja zadev na podlagi ustreznih meril vire dodeljuje tja, kjer so najbolj potrebni. Ta postopek temelji deloma na strokovni presoji sodelujočih strokovnih uslužbencev, vendar ni v celoti dokumentiran. Zato ni dovolj dokazov, da Europol svoje vire dodeljuje zadevam, za katere so najbolj potrebni (odstavka 65 in 66).

82

Europol svoje dejavnosti usklajuje z drugimi deležniki, vendar ne vedno sistematično. V ta namen je razvil partnerstva za inovacije z evropskimi združenji, kar omogoča hitro izmenjavo informacij in intenzivno sodelovanje. Europol si prizadeva tudi za sklenitev delovnih sporazumov z regionalnimi organizacijami kazenskega pregona. Vendar Europol nima vzpostavljenega strukturnega sodelovanja z drugimi evropskimi okviri za sodelovanje, ki so dejavni v boju proti tihotapljenju migrantov (odstavki 67 do 71).

Priporočilo 4 – Zagotoviti več transparentnosti pri postopku prednostnega razvrščanja zadev

Da bi Europol lahko dokazal, da izbira najbolj relevantne zadeve, naj:

1. hrani dokaze, da pri razvrščanju vseh prejetih zadev sistematično in dosledno uporablja prednostna merila;
2. vodi evidenco točkovanja za vse zadeve, ki so bile preučene med postopkom prednostnega razvrščanja.

Časovni okvir: do konca leta 2021.

To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen, v Luxembourgu na zasedanju 13. julija 2021.

Priloga

Priloga – Europolovo poročanje in kazalniki smotrnosti poslovanja na področju tihotapljenja migrantov

Europol je leta 2019 pripravil naslednja poročila, ki vključujejo informacije o njegovih dejavnostih v boju proti tihotapljenju migrantov:

• programski dokument Europola v skladu s členom 16(5)(d) uredbe o Europolu, ki vključuje triletne cilje in letni delovni program,
• konsolidirano letno poročilo Europola o dejavnostih v skladu s členom 16(5)(g) uredbe o Europolu, ki vključuje informacije o izvajanju njegovega letnega delovnega programa,
• letno poročilo EMSC o dejavnostih, ki vsebuje javne informacije o dejavnostih EMSC ter poseben sklop kazalnikov za pomoč pri nezakonitem priseljevanju (tihotapljenju migrantov) in trgovino z ljudmi,
• poročilo EMSC o omogočanju nezakonitega priseljevanja, ki izhaja vsaki drugi mesec in ni javno ter vsebuje informacije o dejavnostih EMSC, Europol pa ga pošilja Komisiji. Vključuje 41 ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja, ki so razvrščeni v sedem kategorij²⁶ in s katerimi se meri smotrnost glavnih področij delovanja EMSC,
• interno četrtletno poročilo o spremljanju prispevka EMSC oz. analitičnega projekta za tihotapljenje migrantov z naslovom EMSC/AP Migrant Smuggling contribution to Europol OD quarterly monitoring report, ki se predloži Europolovemu direktoratu za operacije. Poročilo vsebuje statistične podatke o šestih izbranih kazalnikih in pojasnila trendov v zvezi z dejavnostmi,
• poročilo na kratko o Europolu z naslovom Europol in brief, ki vsebuje povzetek javnih informacij in podatkov o dejavnostih Europola.

Kratice in okrajšave

AFRIPOL: Afriška organizacija za policijsko sodelovanje

AMERIPOL: Skupnost policije Amerik

API: predhodne informacije o potniku

ASEANAPOL: skupnost vodij nacionalnih policij združenja ASEAN

EAS: Europolov analitični sistem

EIS: Europolov informacijski sistem

EMPACT: Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala

EMSC: Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov

EURODAC: evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil

EUROJUST: Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

EUROPOL: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

FRONTEX: Evropska agencija za mejno in obalno stražo

IRU: enota EU za prijavljanje internetnih vsebin

JLT: skupna projektna skupina za zvezo na področju tihotapljenja migrantov

PNR: evidenca podatkov o potnikih

QUEST: informacijsko orodje za poizvedovanje v Europolovih sistemih

SIENA: mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij

SIRENE: zahteva za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic

SIS II: Schengenski informacijski sistem

VIS: Vizumski informacijski sistem

Glosar

Analitični projekt: platforma, v okviru katere se lahko izvaja operativna analiza za podporo mednarodnim kazenskim preiskavam in operacijam zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih.

Dan ukrepanja: usklajena skupna operacija nacionalnih organov kazenskega pregona v EU proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, ki jo podpira Europol.

Europol: agencija EU, ki podpira države članice pri preprečevanju in preiskovanju terorizma, kibernetske kriminalitete in drugih oblik hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na dve ali več držav članic.

Europolov analitični sistem: varen informacijski sistem, do katerega lahko dostopajo samo uslužbenci Europola. Namenjen je shranjevanju in obdelavi operativnih informacij, ki jih prispevajo nacionalni organi kazenskega pregona in drugi partnerji Europola.

Europolov informacijski sistem: podatkovna zbirka o osebah, osumljenih ali obsojenih kaznivega dejanja, in sicer v skladu s pravom države članice ali na področju kriminala, za katerega je pristojen Europol. Uporabljajo jo Europol in države članice.

Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala: ad hoc struktura za obravnavanje glavnih groženj, ki jih za EU predstavljata mednarodni organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala. V njej sodelujejo države članice, institucije in agencije EU ter drugi javni in zasebni mednarodni partnerji.

Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov: enota v okviru Europola, ki obravnava tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi.

Mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij: komunikacijski kanal med organi kazenskega pregona držav članic EU in tretjimi stranmi, ki vključuje Europol ali pa ne.

Prümski sistem: skupina držav članic podpisnic konvencije iz leta 2005 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu, čezmejnemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju.

Zelo pomembni cilj: zelo pomembni cilj je oseba, ki je osumljena, da je v preteklem letu načrtovala, pripravljala ali storila eno ali več kaznivih dejanj, opredeljenih v členu 3 uredbe o Europolu, in zato za dve ali več držav članic EU pomeni visoko tveganje za huda kazniva dejanja in organizirani kriminal.

Odgovori Komisije in ESZD, Frontexa, Eurojusta in Europola

Odgovori Komisije in ESZD

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59363 

Odgovori Frontexa

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59363 

Odgovori Eurojusta

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59363 

Odgovori Europola

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59363 

Končne opombe

¹ Europol (2017), European Union serious and organised crime threat assessment.

² Sklepi Sveta o določitvi prednostnih nalog EU v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala za obdobje 2018–2021 – Sklepi Sveta z dne 18. maja 2017.

³ Smuggling of Migrants, Urad Združenih narodov za droge in kriminal, 2011.

⁴ EK: Informativni pregled z naslovom EU in migracijska kriza, 2017.

⁵ European Migrant Smuggling Centre, 4th Annual Report, 2020.

⁶ Europol (2017), European Union serious and organised crime threat assessment, str. 50.

⁷ Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve (GD HOME), Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike (GD JUST), Generalni direktorat za mednarodna partnerstva (GD INTPA), Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR).

⁸ Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, UL L 328.

⁹ Člen 1 direktive o pomoči.

¹⁰ Študija evropskega parlamenta: Fit for purpose? The Facilitation Directive and the criminalization of humanitarian assistance to irregular migrants: posodobljena različica iz leta 2018.

¹¹ Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol).

¹² Sodba Sodišča v zadevi C-311/18 z dne 16. julija 2020, Data Protection Commissioner proti Facebook Ireland Ltd in Maximillianu Schremsu, zlasti odstavki 104–108.

¹³ Izjeme so določene v členu 25 uredbe o Europolu.

¹⁴ V skladu s členom 26(2) uredbe o Europolu.

¹⁵ Člen 26, COM(2020) 796 final z dne 9.12.2020.

¹⁶ Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

¹⁷ Na podlagi člena 21 uredbe EURODAC lahko Europol poizveduje v sistemu EURODAC „le, če primerjava s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v vseh sistemih za obdelavo informacij, do katerih ima Europol možnost dostopa s tehničnega in pravnega vidika, ni pripeljala do ugotovitve identitete posameznika”.

¹⁸ Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

¹⁹ Člen 90 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624.

²⁰ Člen 21 Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ.

²¹ Členi 10 do 14 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ.

²² Člena 18 in 19 uredbe o Europolu.

²³ https://www.europol.europa.eu/socta-report.

²⁴ https://www.europol.europa.eu/migrant-smuggling-use-of-small-boats-to-cross-english-channel-0.

²⁵ Konsolidirano letno poročilo Europola o dejavnostih za leto 2019, str. 22.

²⁶ Izmenjava informacij in obdelava podatkov, skupna operativna skupina MARE, operativna analiza, operativni sestanki, dnevi ukrepanja, podpora na kraju samem, strateški in tematski sestanki.

Časovni okvir

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59363 

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat III – zunanji ukrepi, varnost in pravica –, ki mu predseduje članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Katja Mattfolk, ataše v njenem kabinetu Paolo Rexha, vodilna upravna uslužbenka Sabine Hiernaux-Fritsch, vodji naloge Piotr Senator in Roberto Ruiz Ruiz ter revizorja Andrej Minarovic in Erik Kotlarik. Jezikovno podporo je zagotovil Michael Pyper.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-6551-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/76470	QJ-AB-21-019-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-6552-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/378247	QJ-AB-21-019-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.