Prosto gibanje delavcev – temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala

Povzetek

O mobilnosti delovne sile

I

Prosto gibanje delavcev je ena od štirih temeljnih svoboščin Unije. EU bo leta 2018 obeležila 50. obletnico ustanovne uredbe o uvedbi prostega gibanja delavcev. Pomeni odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji v vseh državah članicah. Leta 2015 je 11,3 milijona delovno sposobnih preseljenih delavcev živelo v državi članici EU, ki ni bila država njihovega državljanstva, kar je 3,7 % vsega delovno sposobnega prebivalstva v EU.

Kako je Sodišče opravilo revizijo

II

Sodišče je ocenilo, kako Komisija zagotavlja prosto gibanje delavcev, in uspešnost ukrepov EU, ki olajšujejo mobilnosti delovne sile. Revizija je potekala med oktobrom 2016 in julijem 2017 na Komisiji in v petih državah članicah z največjim dotokom delavcev iz drugih držav članic ali odtokom delavcev v druge države (Nemčija, Luksemburg, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo).

Kaj je Sodišče ugotovilo

III

Sodišče je ugotovilo, da Komisija delavcem EU na različne načine zagotavlja informacije o njihovih pravicah, vendar bi bilo mogoče še izboljšati poznavanje pravic med delavci.

IV

Ovire za selitev v drugo državo in delo v njej (kot je priznavanje diplom) že dolgo obstajajo in niso bile odpravljene, čeprav so Komisija in države članice sprejele več ukrepov za njihovo odpravo.

V

Države članice so na različnih razvojnih stopnjah glede podatkov o spretnostih in neravnovesjih delovne sile, in sicer tako na regionalni kot tudi na nacionalni ravni. Komisija še naprej sodeluje z državami članicami za izboljšanje teh podatkov.

VI

EU podpira mobilnost delovne sile v okviru Evropskega socialnega sklada za države članice, pri katerih se ugotovi potreba po tej podpori. Vendar pa mobilnost delovne sile ni bila opredeljena kot posebna naložbena prioriteta. Med procesom odobravanja podpore za tekoče programsko obdobje Evropskega socialnega sklada se te dejavnosti niso spremljale, zato ni znano, v kolikšnem obsegu se je Evropski socialni sklad uporabljal v ta namen.

VII

Glavni vir znanega financiranja v podporo mobilnosti delovne sile je program Komisije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) s 165 milijoni EUR za obdobje 2014–2020. Sodišče je ugotovilo, da so v zvezi z mobilnostjo delovne sile cilji politike osi EURES v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI-EURES) podobni ciljem Evropskega socialnega sklada, kar pomeni, da je zahtevano komplementarnost obeh skladov EU težko doseči.

VIII

Sodišče je pregledalo 23 projektov mreže EURES, ki jih vodijo čezmejna partnerstva, podpira pa program za zaposlovanje in socialne inovacije. Ugotovilo je, da so bili rezultati (npr. iskalci zaposlitve so našli zaposlitev) opredeljeni za malo projektov in da zaradi slabosti pri spremljanju projektov ni bilo mogoče združiti izložkov in rezultatov na ravni programa.

IX

Portal za zaposlitveno mobilnost EURES je glavno orodje na ravni EU za olajševanje mobilnosti delovne sile, vendar se spoprijema z velikimi izzivi, ne nazadnje zato, ker velik del prostih delovnih mest, ki jih objavijo javni zavodi za zaposlovanje, ni objavljen na portalu EURES. Poleg tega je analiza objav prostih delovnih mest na portalu, ki jo je opravilo Sodišče, pokazala, da so te objave pogosto neustrezne za koristno iskanje zaposlitve, saj na primer 39 od 50 objav prostih delovnih mest, ki jih je pregledalo Sodišče, ni vključevalo roka za prijavo.

X

Število posredovanj zaposlitev v okviru EaSI-EURES je temeljno merilo uspešnosti programa. Po podatkih Komisije je bilo 28 934 posredovanj zaposlitve v letu 2016 rezultat podpore, ki so jo svetovalci EURES nudili iskalcem zaposlitve. To je le 3,7 % stikov iskalcev zaposlitve s svetovalci EURES. Poleg tega je večina javnih zavodov za zaposlovanje, ki jih je Sodišče anketiralo, navedlo, da niso mogli izmeriti števila uspešnih posredovanj zaposlitev ali da so nehali meriti ta kazalnik.

Kaj Sodišče priporoča

XI

Sodišče priporoča, naj Komisija:

1. izmeri ozaveščenost državljanov EU o obstoječih orodjih za zagotavljanje informacij o prostem gibanju delavcev in poročanju o diskriminaciji;
2. bolje uporabi razpoložljive informacije za opredelitev vrst diskriminacije;
3. v sodelovanju z državami članicami izboljša zbiranje in uporabo podatkov o vzorcih in tokovih mobilnosti delovne sile in o neravnovesjih na trgu dela;
4. izboljša zasnovo financiranja EU, tako da bo to namenjeno obravnavanju mobilnosti delovne sile.

XII

Sodišče priporoča, naj države članice:

Uvod

Prosto gibanje delavcev: temeljna svoboščina

01

Prosto gibanje delavcev je ena od štirih temeljnih svoboščin Unije¹. EU bo leta 2018 obeležila 50. obletnico ustanovne uredbe o prostem gibanju delavcev. Prosto gibanje delavcev je pomembna pravica vsakega posameznega delavca in pomemben element enotnega trga. V skladu s to svoboščino so delavci EU iz drugih držav članic pri dostopu do zaposlovanja, delovnih pogojih in vseh drugih socialnih in davčnih ugodnostih upravičeni do enakega obravnavanja z državljani dane države. To pomeni, da mora vsak nacionalni organ ali delodajalec, bodisi javni ali zasebni, zagotavljati in spoštovati pravice, ki izhajajo iz člena 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej okvir 1). Svoboščina je zagotovljena tudi v državah Efte (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). Opozoriti je treba, da pravica do prostega gibanja delavcev ni isto kot pravica vseh državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

02

Zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da je od 306 milijonov vseh delovno sposobnih prebivalcev EU približno 11 milijonov delovno sposobnih preseljenih delavcev (v starosti 20–64 let), ki dolgoročno živijo v drugi državi članici EU, ki ni država njihovega državljanstva, kar je 3,7 % vseh delovno sposobnih prebivalcev v EU-28. Če pogledamo letne tokove delovno sposobnih preseljenih delavcev, vidimo, da se jih je leta 2014 preselilo 1,1 milijona (podatek vključuje približno 100 000 državljanov Efte, ki so se preselili v Unijo, kar je 0,4 % vsega delovno sposobnega prebivalstva). Dodatnih 1,3 milijona jih vsak dan prečka mejo zaradi dela v drugi državi članici, kot je tista, v kateri prebivajo (glej tabelo 1).

Tabela 1

Podatki o preseljenih delavcih v drugi državi članici (2015)

Obseg	Vrsta mobilnosti
11,3 milijona	„dolgoročno” delovno sposobni preseljeni delavci iz EU-28 (v starosti 20–64 let), ki živijo v EU-28
3,7 %	… kot delež celotne delovno sposobne populacije v EU-28
8,5 milijona	aktivni preseljeni delavci iz EU-28 (zaposleni ali iskalci zaposlitve)
1,3 milijona	čezmejni delavci iz EU-28 (v starosti 20–64 let) v letu 2015
1,1 milijona	letni tok delovno sposobnih preseljenih delavcev iz EU-28 in držav Efte, ki so se preselili v letu 2014
0,4 %	… kot delež celotne delovno sposobne populacije, ki živi v EU-28 in državah Efte
0,6 milijona	preseljeni delavci, ki so se v letu 2014 vrnili v državo svojega državljanstva

Opomba: Letni tok preseljenih delavcev ne vključuje povratne mobilnosti.

Vir: Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU, končno poročilo, Evropska komisija, december 2016

03

Glavna namembna država 11,3 milijona preseljenih delavcev je bila Nemčija, v kateri je nastanjenih največ delovno sposobnih preseljenih delavcev (2,7 milijona ali 22 % vseh preseljenih delavcev), tesno pa ji sledi Združeno kraljestvo z 2,1 milijona preseljenih delavcev. Države z največjim deležem delovno sposobnih preseljenih delavcev so bile Luksemburg (43 %), Švica (19 %), Ciper (15 %) in Irska (10 %).

04

Nedavni aktivni preseljeni delavci so po opredelitvi delavci, ki v državi EU, ki ni država njihovega državljanstva, živijo do 10 let. Podatki o teh preseljenih delavcih so prikazani na sliki 1.

Odgovornosti glede mobilnosti delovne sile

05

Da bi lahko razumeli različne stopnje odgovornosti pri zagotavljanju prostega gibanja delavcev, je treba upoštevati, da se svoboščina v državah članicah uporablja neposredno, zato lahko vsakršna diskriminacije na tej podlagi privede do tožbe na nacionalnem sodišču. Komisija lahko sprejme tudi neposredne ukrepe, ki lahko privedejo tudi do postopkov za ugotavljanje kršitev zoper državo članico pred Sodiščem Evropske unije. Vendar pa so za politiko zaposlovanja in socialno politiko odgovorne predvsem države članice. Te skupne odgovornosti so opisane na sliki 2.

Evropska komisija in mobilnost delovne sile

06

Selitev v drugo državo zaradi zaposlitve je v bistvu odločitev posameznika. Vendar pa je mobilnost delovne sile mogoče olajšati, finančna sredstva EU pa lahko nudijo koristno podporo za ukrepe, povezane z mobilnostjo delovne sile. V dokumentu z naslovom „EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast”² je Komisija leta 2010 v zvezi z olajševanjem mobilnosti delovne sile poudarila, da je treba povpraševanje po delovni sili in njeno ponudbo bolje uskladiti z ustrezno pomočjo iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada. Ta spodbuja „napredne in celovite politike na področju delovnih migracij, s katero se bo mogoče prilagajati prednostnim zahtevam in potrebam trga dela”. Komisija je v zadnjih letih izdala več dokumentov politike, zakonodajnih predlogov in smernic o mobilnosti delovne sile, s katerimi je poudarila njen pomen kot politike EU (glej sliko 3).

Ukrepi za lajšanje mobilnosti delovne sile, ki jih financira EU

07

Evropski socialni sklad upravljajo Komisija in države članice. Eden od njegovih ciljev je povečati geografsko in poklicno mobilnost delavcev v Evropski uniji³. Skupna finančna sredstva sklada za programsko obdobje 2014–2020 znašajo 86,4 milijarde EUR. V okviru tega je bilo približno 27,5 milijarde EUR dodeljeno za specifični tematski cilj: „Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev”⁴, v okviru katerega lahko države članice financirajo ukrepe mobilnosti delovne sile. Zneski, ki jih države članice porabijo v te namene, niso znani.

08

Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki ga upravlja Komisija, je sestavljen iz treh osi, med katerimi je os EURES (Evropska mreža zavodov za zaposlovanje), ki je namenjena lajšanju mobilnosti delovne sile. Finančna sredstva EaSI za obdobje 2014–2020 znašajo 919 milijonov EUR. Finančna sredstva za namenske dejavnosti EaSI-EURES znašajo 165 milijonov EUR, kar je 18 % vseh finančnih sredstev. EaSI-EURES podpira dejavnosti za spodbujanje prostovoljne geografske mobilnosti delavcev. Pregled teh dejavnosti je prikazan na sliki 4.

Obseg revizije in revizijski pristop

09

Sodišče je ocenilo to, kako Komisija zagotavlja prosto gibanje delavcev, in uspešnost ukrepov EU, ki olajšujejo mobilnosti delovne sile.

10

Preučilo je zlasti:

• informacijska orodja, ki jih je uvedla Komisija za podporo delavcem, ki bi se radi ali so se preselili v drugo državo članico, in ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi odpravila obstoječe ovire za mobilnost delovne sile, vključno s podatki o tokovih in vzorcih mobilnosti delovne sile, ki jih je zbrala Komisija (Del I),
• uspešnost financiranja EU za podporo mobilnosti delovne sile v okviru Evropskega socialnega sklada in programa za zaposlovanje in socialne inovacije v programskem obdobju 2014–2020 (Del II).

11

Revizija je bila opravljena med oktobrom 2016 in julijem 2017, Sodišče pa je preučilo naslednje:

• pregledalo je ukrepe Komisije v zvezi z mobilnostjo delovne sile,
• obiskalo je zadevne nacionalne organe v Nemčiji, Luksemburgu, na Poljskem, v Romuniji in Združenem kraljestvu ter z njimi opravilo razgovore,
• pregledalo je 23 zaključenih projektov EaSI-EURES v okviru čezmejnih partnerstev, ki so se financirali v letih 2015 in 2016, in opravilo razgovore z vodji projektov v Nemčiji, Luksemburgu, na Poljskem in v Združenem kraljestvu,
• 28 nacionalnim koordinacijskim uradom mreže EURES in švicarskemu nacionalnemu koordinacijskemu uradu je bila poslana anketa, da se pregleda delovanje mreže EURES in analizira kakovost 50 prostih delovnih mest, objavljenih na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES,
• revizijski skupini je pomagala še skupina treh strokovnjakov s področja mobilnosti delovne sile⁵.

12

Pri reviziji se ni ocenjeval učinek Brexita na svobodo gibanja, saj je to eden ključnih delov tekočih pogajanj med EU in Združenim kraljestvom. Prav tako se pri reviziji ni pregledoval učinek švicarskega referenduma v zvezi z migracijami iz leta 2014, katerega izid bo vplival na pravico delavcev EU do selitve v Švico, ko bo ta prenesen v švicarsko zakonodajo.

Opažanja

Del I – Komisija je uvedla orodja za zagotavljanje prostega gibanja delavcev, vendar ima nepopolne informacije o tem, kako mobilnost delovne sile deluje v praksi

13

Prvi del vsebuje pregled orodij, ki jih je uvedla Evropska komisija za podporo delavcem, ki bi se radi ali so se preselili v drugo državo članico. V njem se obravnavajo obstoječe ovire za mobilnost delovne sile in ukrepi, ki jih je Komisija sprejela za njihovo obravnavo. V tem delu so ocenjeni tudi podatki, ki jih je zbrala Komisija za spremljanje tokov in vzorcev mobilnosti delovne sile, ter neravnovesja na trgu dela.

Komisija je vzpostavila orodja za obveščanje državljanov o njihovih pravicah, vendar nima informacij o stopnji njihove ozaveščenosti o teh orodjih

14

Pomembno je, da so informacije o pogojih in pravicah na voljo tistim, ki že delajo ali iščejo delo v drugi državi. Poleg tega morajo tisti, ki bi jim te informacije lahko koristile, vedeti, da te obstajajo in da so jim na voljo.

15

Komisija zagotavlja državljanom informacije o pravicah in priložnostih v zvezi z mobilnostjo delovne sile prek dveh namenskih spletišč: TVOJA EVROPA in EURES (glej okvir 2).

16

Poleg tega morajo države članice vzpostaviti lastne vire informacij za državljane EU, ki delajo v njihovi državi, ali za njihove državljane, ki želijo delati v drugi državi članici. Takšne sisteme lahko podpirajo javni organi, sindikati ali drugi organi (glej okvir 3).

17

Komisija meri zadovoljstvo uporabnikov za storitve portalov TVOJA EVROPA in EURES. Leta 2016 je 64 % obiskovalcev portala TVOJA EVROPA portal ocenilo kot dobro ali odlično orodje, 25 % kot zadovoljivo in 5 % kot slabo ali zelo slabo. 40 % uporabnikov portala EURES je menilo, da je EURES lahko najti in da bodo storitev ponovno uporabili.

18

Komisija meri zadovoljstvo uporabnikov, ne pa tudi ozaveščenosti državljanov EU o teh sistemih. Da je treba to ozaveščenost povečati, kažejo tudi ugotovitve poročila Komisije iz leta 2017⁸, v katerem je navedeno, da je večina tistih, ki EURES že uporabljajo, spletišče našla s spletnim iskanjem ali po naključju.

Komisija je vzpostavila sisteme za poročanje o diskriminaciji v zvezi s prostim gibanjem, toda obseg tovrstne diskriminacije na ravni EU še vedno ni znan

19

Delavci morajo biti seznanjeni s svojimi pravicami in imeti možnost, da diskriminacijo v zvezi s prostim gibanjem delavcev prijavijo. Za uspešno obravnavanje obstoječe diskriminacije je treba poznati njen obsega in vrste.

20

SOLVIT je sistem Komisije, ki državljanom omogoča, da se pritožijo zoper nepoštena pravila ali odločitve nacionalnih javnih uprav. Leta 2016 je bilo v okviru sistema SOLVIT obravnavanih 2 414 primerov, ki so se nanašali na vse vidike enotnega trga. Ena od kategorij pritožb je tudi prosto gibanje delavcev, vendar se nanj lahko posredno nanašajo tudi druge kategorije. Mednje sodijo priznavanje diplom, socialna varnost ali dostop do izobraževanja za družinske člane. Leta 2016 je bilo 34 primerov v zvezi s prostim gibanjem delavcev.

21

Od leta 2010 je Komisija začela 33 pravnih postopkov proti državam članicam v zvezi s prostim gibanjem, 21 pa se jih je nanašalo na vprašanja socialne varnosti, ki posredno vplivajo na te pravice.

22

V primerjavi z 11,3 milijona delovno sposobnih preseljenih delavcev, kolikor jih je v EU, je število primerov, ki so se obravnavali v okviru sistema SOLVIT in v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev, zelo nizko.

23

Nekatere države članice so poleg sistema SOLVIT vzpostavile še lastne sisteme, v okviru katerih lahko državljani prijavijo primere diskriminacije za obravnavo. Tuji delavci v Luksemburgu se lahko na primer obrnejo na nacionalni inšpektorat za delo, ki lahko spremlja pritožbo. V drugih državah članicah, na primer v Nemčiji, se delavci lahko obrnejo na informacijske urade, ki jih vodijo sindikati, s specializiranimi mediatorji, ki lahko prevzamejo pritožbo in jo posredujejo nacionalnim organom ali pa skušajo doseči dogovor neposredno z delodajalcem.

24

Razen sistema SOLVIT in mreže pravnih strokovnjakov v okviru portala TVOJA EVROPA – NASVETI ima Komisija malo informacij o zadevah, ki se obravnavajo na nacionalni ravni, saj se ji o teh redno ne poroča. Zato ne pozna celotnega obsega diskriminacije v zvezi s prostim gibanjem. V skladu z direktivo iz leta 2014⁹ so morale države članice do leta 2016 imenovati organe za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podporo enakega obravnavanja delavcev Unije in njihovih družinskih članov. Ti imenovani organi naj bi opravljali ankete in analize v zvezi z neupravičenim omejevanjem in oviranjem pravice do prostega gibanja ali diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Komisija je sprejela ukrepe za obravnavanje drugih omejitev v zvezi z mobilnostjo delovne sile, vendar nekatere ovire še vedno obstajajo

25

Delavci se lahko soočajo tudi z ovirami za selitev, ki sicer ne predstavljajo kršitev njihovih pravic, vendar lahko kljub temu vplivajo na mobilnost delovne sile (na primer priznavanje kvalifikacij).

26

„Težave, s katerimi se (državljani EU, ki se želijo preseliti ali so se dejansko preselili) soočajo, pomagajo pojasniti, zakaj geografska mobilnost med državami članicami EU ostaja na razmeroma nizki ravni: po podatkih raziskave o delovni sili Evropske unije je leta 2011 samo 3,1 % za delo sposobnih evropskih državljanov […] živelo v državi članici EU, ki ni njihova lastna država”¹⁰.

27

V tabeli 2 so predstavljene ovire, skupno opredeljene v dokumentih Komisije, ki ovirajo mobilnost delovne sile, skupaj z ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, in oceno uspešnosti sprejetih ukrepov, ki jo je opravilo Sodišče. V tabeli je ugotovljeno, da je Komisija sprejela ukrepe za obravnavanje ovir za mobilnost delovne sile. Toda z vidika evropskega delavca, ki namerava delati v drugi državi članici, ti niso vedno uspešni. Obravnavanje teh ovir torej ostaja stalen izziv za Evropsko unijo. Ovire, ki še obstajajo, je treba obravnavati v širšem kontekstu neizkoriščenega potenciala mobilnosti delovne sile v Uniji: razpoložljivi podatki ankete iz leta 2014 kažejo, da se je približno 2,9 milijona državljanov EU želelo v naslednjih 12 mesecih preseliti, toda dejansko je to naredilo le nekaj čez milijon delavcev.

Tabela 2

Ovire, ki vplivajo na mobilnost delovne sile, ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, in ocena njihove uspešnosti

Ovire	Odgovornosti	Ali je Komisija sprejela ukrepe?	Primer sprejetih ukrepov	Ali se ovira za mobilnost delovne sile uspešno obravnava?
Pomanjkanje informacij o zakonskih pravicah v zvezi s prostim gibanjem delavcev	Evropska komisija	Da	Komisija je vzpostavila: TVOJA EVROPA EURES SOLVIT	Da
Pomanjkanje zadostnih informacij o priložnostih za delo	Evropska komisija in države članice	Da	Komisija upravlja portal za zaposlitveno mobilnost EURES v povezavi z nacionalnimi javnimi zavodi za zaposlovanje. Portal vsebuje splošne informacije o nacionalnih trgih dela in zagotavlja neposreden dostop do prostih delovnih mest.	Se ne obravnava v celoti. Portal za zaposlitveno mobilnost EURES ne vsebuje vseh nacionalnih objav prostih delovnih mest. Objave prostih delovnih mesto so pogosto nepopolne (glej odstavke 51 do 57).
Razlike na področju socialne varnosti	Evropska komisija in države članice	Da	Komisija je decembra 2016 v okviru svežnja za mobilnost delovne sile predlagala pregled veljavne Uredbe št. 883/2004 in njene izvedbene uredbe s poudarkom na tesnejši povezavi med izplačevanjem ugodnosti in državami članicami, ki so pobrale prispevke za socialno varnost, s čimer bi sistem postal bolj pravičen in nepristranski.	Niso v celoti obravnavane. Države članice trenutno bolj poudarjajo dodatne oblike pokojninskih prihodkov, ki dopolnjujejo osnovne nacionalne pokojninske sheme. Direktiva 98/49/ES o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb ne zajema prenosljivosti dodatnih pokojnin, tj. možnosti za prenos teh pokojninskih pravic pri selitvi v drugo državo članico (kar pa je že mogoče v nacionalnih pokojninskih shemah). Pomanjkanje prenosljivosti lahko resno ovira mobilnost delavcev.
Priznavanje poklicnih in univerzitetnih diplom	Evropska komisija in države članice	Da	Samodejno priznavanje univerzitetnih diplom Vzpostavitev evropskega okvira za regulirane poklice Evropska poklicna izkaznica je novo orodje za lažje priznavanje diplom, ki je na voljo šele od 18. januarja 2016.	Se ne obravnava v celoti. V poročilu o mobilnosti delovne sile iz leta 2016 je ugotovljeno, da je priznavanje poklicnih diplom še vedno pomembna ovira za mobilnost.

Opomba: Podrobnejše informacije o sprejetih ukrepih in o tem, kako jih je Sodišče ocenilo, so v Prilogi I k temu poročilu.

Vir: Evropsko računsko sodišče

28

Primer v okviru 4 ponazarja, katere vrste ukrep je Komisija sprejela in zakaj ni povsem uspešen.

Komisija spremlja tokove in vzorce mobilnosti delavcev, toda podatki, ki so na voljo v državah članicah, bi se lahko bolje uporabili za razumevanje neravnovesij na trgu dela

29

Zbiranje kakovostnih podatkov o tokovih in vzorcih mobilnosti delovne sile je potrebno zato, ker olajšuje sprejemanje odločitev na področju mobilnosti delovne sile na nacionalni ravni in na ravni EU.

30

Anketa o delovni sili je najobsežnejša podatkovna zbirka iz ankete evropskih gospodinjstev o udeležbi oseb, starih 15 let in več, na trgu dela. Anketa o delovni sili je glavni vir podatkov, ki jih Komisija uporablja za spremljanje vzorcev gibanj delovne sile¹¹. Letno poročilo o mobilnosti temelji predvsem na podatkih iz ankete o delovni sili in zagotavlja združene podatke o stanju in letnih tokovih. Poročilo se vsako leto osredotoči še na specifično temo. Leta 2016 sta bili to čezmejna mobilnost delavcev in povratna mobilnost.

31

Glede spremljanja mobilnosti delovne sile ima anketa o delovni sili nekatere omejitve, ki jih je potrdila tudi Komisija¹²:

• sodelovanje v anketi je obvezno le v 12 državah članicah, poleg tega pa so stopnje nesodelovanja med tujci, zlasti zaradi jezikovnih težav, zelo visoke,
• v številnih državah članicah tujci, ki so v državo nedavno prispeli, in kratkotrajni delavci morda niso vključeni v raziskavo, saj anketa o delovni sili skladno s priporočili mednarodnega popisa zajema le osebe, ki so v drugi državi že vsaj eno leto,
• majhna velikost vzorca v številnih državah zmanjšuje možnost analize podatkov po narodnosti.

32

Komisija je leta 2005 ugotovila, da je treba poleg ankete o mobilnosti delovne sile izboljšati tudi obveščanje o tokovih mobilnosti delovne sile med državami članicami EU. Komisija vsako leto pripravi pregled ustreznih virov podatkov, ki so na voljo v državah članicah. Leta 2016 so skoraj vse države poročale, da centralizirano zbirajo podatke o državljanih drugih držav članic EU, ki so zaposleni ali registrirani iskalci zaposlitve. Nekateri javni zavodi za zaposlovanje zbirajo podatke z opisom posameznih „profilov” delavcev iz EU, na primer nemški sistem, ki vsebuje informacije o: poklicu, vrsti dela, ki ga delavec opravlja, in njegovi izobrazbi. Toda izkazalo se je, da je zaradi neprimerljivosti med državami članicami te podatke težko uporabljati.

33

Komisija je leta 2010 začela projekt Spremljanje razvoja trga dela v Evropi. Namenjen je bil zbiranju posodobljenih informacij o prostih delovnih mestih, služil pa bi tudi kot orodje za zgodnje opozarjanje na ozka grla in neskladja na trgih dela v EU. Toda zaradi omejitev pri podatkih, kot so omejena razpoložljivost primerljivih podatkov o prostih delovnih mestih glede na državo članico, je bilo to težko doseči. Ta namen je bil nadalje izražen v uredbi o mreži EURES¹³, v skladu s katero morajo države članice pri svojih nacionalnih delovnih programih upoštevati podatke o tokovih in vzorcih mobilnosti ter analizo podatkov o obstoječih in predvidenih pomanjkanjih in presežkih delovne sile. V poročilu Komisije iz leta 2016¹⁴ so podrobno raziskani pomanjkanja in presežki delovne sile ter morebitno usklajevanje teh pomanjkanj in presežkov med državami.

34

Sodišče je ugotovilo, da so države članice na različnih stopnjah glede kakovosti in podrobnosti informacij o znanjih in spretnostih ter neravnovesjih na trgu dela in tudi glede njihovega obsega. Med državami, ki jih je Sodišče obiskalo, Nemčija in Združeno kraljestvo zagotavljata podatke, ki presegajo tiste, ki jih lahko zagotovi Komisija, in si jih lahko tudi dvostransko izmenjujeta z javnimi zavodi za zaposlovanje drugih držav članic (glej okvir 5). Tudi v poročilu Komisije iz leta 2016 je bilo potrjeno, da je treba izboljšati zbiranje teh podatkov v vseh državah članicah. Za to študijo je le 13 od 26 javnih zavodov za zaposlovanje, ki so predložili podatke, lahko zagotovilo informacije o obsegu pomanjkanj in presežkov na njihovih nacionalnih trgih dela. Ob zaključku revizije Sodišča se je celovita ocena pomanjkanja ali presežkov znanj in spretnosti ter delovne sile v državah članicah še vedno izvajala.

Del II – Slabosti pri zasnovi in spremljanju ukrepov za lajšanje mobilnosti delovne sile, ki jih financira EU

35

V tem delu poročila je pregled uspešnosti financiranja EU za lajšanje mobilnosti delovne sile. V ta namen sta na voljo Evropski socialni sklad in program EaSI. Sodišče je analiziralo dodelitve finančnih sredstev obeh skladov ter dopolnjevanje med cilji Evropskega socialnega sklada in programa EaSI. Nadalje je preučilo, ali ti programi uspešno podpirajo mobilnost delovne sile in kako se tovrstne dejavnosti spremljajo.

36

Pri dejavnostih EaSI-EURES je pregledalo naslednja elementa: projekte EURES, ki jih vodijo čezmejna partnerstva, glede njihove zasnove in spremljanja uspešnosti ter portal za zaposlitveno mobilnost EURES, zlasti glede njegove uspešnosti pri posredovanju iskalcev zaposlitve in prostih delovnih mest.

Skupno financiranje EU, s katerim se obravnava mobilnost delovne sile, ni znano, in dopolnjevanje med skladi ni zagotovljeno

37

Če EU financira dejavnosti, ki obravnavajo pomembno prioriteto, kot je mobilnost delovne sile, bi morala Komisija zagotoviti opredelitev in spremljanje financiranja. Kadar je na voljo več skladov EU, je treba zagotoviti njihovo dopolnjevanje.

38

Slika 5 ponazarja primerjavo programov EU, ki se nanašajo na mobilnost delovne sile, s finančnega vidika. Evropski socialni sklad je morda glavni instrument za podpiranje zaposlovanja, katerega del je mobilnost delovne sile. V okviru enega od tematskih ciljev Evropskega socialnega sklada, tj. cilja „spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile” (TC 8), ter z njim povezanimi prednostnimi naložbami „posodobitev institucij trga dela” (PN 7) lahko države članice načrtujejo dejavnosti, povezane z mobilnostjo delovne sile. Razvidno je, da so finančna sredstva Evropskega socialnega sklada v višini 27,5 milijarde EUR, ki so bila v okviru tematskega cilja 8 na voljo državam članicam za obravnavanje mobilnosti delovne sile, precej večja od sredstev programa EaSI v višini 919 milijonov EUR, zlasti pa sredstev njegove osi EURES v višini 165 milijonov EUR, ki je tudi namenjena obravnavanju vprašanj v zvezi z mobilnostjo delovne sile.

39

V tekočem programskem obdobju 2014–2020 lahko države članice za Evropski socialni sklad načrtujejo nacionalne dejavnosti v zvezi z EURES (kot so stroški za zaposlene in IT sodelujočih javnih zavodov za zaposlovanje) in razvoj posebnih shem in strategij mobilnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in čezmejni ravni z uporabo Evropskega socialnega sklada. Komisija je ta novi pristop predstavila državam članicam v letu 2013, pri čemer je poudarila cilj, da se s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev izboljša delovanja trgov dela¹⁶.

40

Pri odobritvi operativnih programov Evropskega socialnega sklada v obdobju 2013–2014 Komisija ni spremljala, v kolikšni meri so države članice dejansko načrtovale ukrepe za obravnavanje mobilnosti delovne sile. Septembra 2015 po potrditvi zadevnih operativnih programov Evropskega socialnega sklada je Komisija želela zbrati te informacije, zato je državam članicam poslala anketo z vprašanji o višini načrtovanega proračuna v okviru Evropskega socialnega sklada za mobilnost delovne sile znotraj EU in ukrepe mreže EURES. Vendar je odgovore predložilo le 15 držav članic. 12 jih je navedlo, da bi podprle storitve EURES v okviru Evropskega socialnega sklada. Glede temu dodeljenih finančnih sredstev je ocenjevalec ankete ugotovil, da zaradi velike raznolikosti odgovorov in heterogenosti pri navedbi odhodkov na leto ali skupaj ni mogoče primerjati podatkov, ki jih je predložilo teh 15 držav. Okvir 6 ponazarja, kako posamezne države članice uporabljajo Evropski socialni sklad v te namene.

41

Evropski socialni sklad ni tako zasnovan, da bi bila mobilnost delovne sile v EU opredeljena kot posebna naložbena prioriteta¹⁷ ali da bi bila sredstva zanjo kako drugače rezervirana. Zaradi tega dejanskih proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada, namenjenih ukrepom EURES ali mobilnosti delovne sile, v 28 državah članicah ni mogoče določiti, zato tudi ni mogoče vedeti, koliko sredstev je bilo porabljenih v katere namene.

42

Sodišče je pregledalo operativne programe Evropskega socialnega sklada za obiskane države članice in ni moglo ugotoviti, kakšni zneski so bili dodeljeni za podporo mobilnosti delovne sile. Na podlagi pregleda in obiskov v državah članicah je ugotovilo, da načrtovanje ukrepov za mobilnost delovne sile v okviru Evropskega socialnega sklada za te države ni bilo prioriteta. V Romuniji je bil poudarek na spodbujanju povratne mobilnosti, ker je zaradi stalnega odtoka delavcev iz Romunije prišlo do pomanjkanja delovne sile na ključnih področjih gospodarstva (glej okvir 7).

43

Zadevna uredba, v kateri so določena horizontalna pravila za vse evropske strukturne in investicijske sklade („skladi ESI”, ki zajemajo tudi Evropski socialni sklad)¹⁸, zahteva usklajevanje in dopolnjevanje različnih skladov ESI in drugih skladov EU. Zadevna uredba o EaSI prav tako zahteva, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa EaSI, „skladne z drugimi ukrepi Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, [ter da jih dopolnjujejo]“¹⁹. Toda kot je prikazano na sliki 6, tako program EaSI kot tudi Evropski socialni sklad zajemata zelo podobne ukrepe, ki obravnavajo primerljive cilje v zvezi z mobilnostjo delovne sile. Oba sklada obravnavata ali bi lahko obravnavala mobilnost delovne sile na nadnacionalni ravni in predvidevata specifične ukrepe za spodbujanje mobilnosti, med drugim s podporo sodelovanja zadevnih institucij.

Čezmejna partnerstva lajšajo mobilnost delovne sile, vendar obstajajo pomanjkljivosti pri zasnovi projektov čezmejnih partnerstev in poročanju o uspešnosti

44

Čezmejna partnerstva EaSI-EURES obravnavajo mobilnost delovne sile. Vključujejo partnerje iz vsaj dveh sodelujočih držav članic (ali pridruženih držav), običajno nacionalne javne zavode za zaposlovanje, pa tudi druge akterje, kot so organizacije delodajalcev, sindikati ali druga regionalna združenja. V okviru EaSI-EURES lahko čezmejna partnerstva za svoje dejavnosti zaprosijo za letno financiranje projektov. V okviru 8 je primer projekta čezmejnega partnerstva, ki se financira v okviru EaSI-EURES.

Na stopnji prijave se predvideni kvantitativni rezultati opredelijo za malo projektov

45

Sodišče je pregledalo 23 projektov čezmejnih partnerstev (11 iz leta 2015 in 12 iz leta 2016²⁰). Ocena projektov, ki jo je opravilo, je v Prilogi II. Sodišče je ugotovilo, da so bile dejavnosti, ki jih je Komisija financirala in odobrila v okviru letnega procesa, pogosto ponovitev dejavnosti iz prejšnjega leta. Dejavnosti so najpogosteje vključevale organizacijo konferenc in zaposlitvenih sejmov, delavnic, usposabljanj za pisanje življenjepisa in jezikovno usposabljanje. Inovativnejše rešitve so vključevale uporabo družbenih medijev (Facebook, Linkedin, Twitter) in vzpostavitev stikov z univerzami. Tovrstne inovativne rešitve se redko načrtujejo.

46

Sodišče je ugotovilo, da je 21 projektnih vlog vsebovalo kvalitativni opis njihovega stanja, kot sta opis tokov mobilnosti in utemeljitev čezmejne mobilnosti v regiji. Vendar je le devet projektov vsebovalo kvantitativno izhodišče z navedbo začetne vrednosti za merjenje napredka (slika 7). Pri nadaljnjih štirih projektih so bili vsako leto zagotovljeni statistični podatki, ki bi se lahko uporabili kot kvantitativno izhodišče, glede na katero bi se meril napredek, vendar se v ta namen niso uporabljali.

47

Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte zahteva zbiranje in predložitev informacij o izložkih in rezultatih ukrepov. Kljub temu je Sodišče pri pregledu ugotovilo, da je le 16 od izbranih 23 projektov imelo opredeljene cilje za izložke (npr. število udeležencev na zaposlitvenih sejmih, organiziranih v okviru projekta čezmejnega partnerstva) in samo devet jih je imelo opredeljene rezultate (najpogosteje je bilo to število predvidenih posredovanj zaposlitev). Za nekatere projekte ni bilo neposredne povezave med izložki in rezultati, ker so bili cilji za izložke sicer določeni, toda pričakovani rezultati niso bili opredeljeni. Sodišče je sicer ugotovilo, da se je določanje ciljev za rezultate v letih 2015 in 2016 izboljšalo, saj je leta 2015 samo 18 % projektov vsebovalo cilje za rezultate, leta 2016 pa je ta delež narasel na 58 %.

48

V okviru 9 so predstavljene različne prakse, ki so se uporabljale pri zasnovi in spremljanju uspešnosti ocenjenih projektov

Sistem spremljanja, ki se uporablja v okviru EaSI, ne omogoča združevanja dejanskih rezultatov projektov čezmejnih partnerstev na ravni programa

49

Komisija spremlja dejavnosti v okviru projektov čezmejnih partnerstev z uporabo standardne predloge za poročanje, ki jo mora izpolniti vsak koordinator projektov. Poročilo vsebuje kvalitativni in kvantitativni del. V kvantitativnem delu se ne zbirajo izložki ali rezultati, ki so pomembni za mobilnost delovne sile. V kvalitativnem delu poročila številni koordinatorji pojasnijo izložke in včasih rezultate, toda ta razlaga ni nujna, poleg tega pa primanjkuje skladnosti in doslednosti, zato je izložke in rezultate težko združiti.

50

Komisija je leta 2016 za projekte čezmejnih partnerstev uvedla dodatno predlogo za poročanje. Nova predloga zahteva podatke, za katere je Sodišče pri obiskanih projektih ugotovilo, da jih zaradi statistične klasifikacije, ki jo je treba zdaj uporabljati, ni mogoče priklicati. Poleg tega nekateri dodatni podatki, ki se zahtevajo za novo predlogo, ne izvirajo iz samega projekta čezmejnega partnerstva, ampak iz mesečnega vprašalnika, ki ga Komisija pošilja vsem svetovalcem EURES v EU. To zmanjšuje zanesljivost poročanja za posamezne projekte, saj podatki ne izvirajo iz projektnih dejavnosti. Na splošno je treba ukrepe, sprejete za izboljšanje naknadnega spremljanja, še izpopolniti.

Komisija si prizadeva, da bi portal za zaposlitveno mobilnost EURES postal resnično evropsko orodje za posredovanje zaposlitve in zaposlovanje, vendar bo to težko doseči

51

Portal za zaposlitveno mobilnost EURES omogoča iskalcem zaposlitve, da najdejo informacije o trgih dela v drugih državah članicah in dostopajo do prostih delovnih mest iz vseh držav EU in Efte. Podobno omogoča delodajalcem, da oglašujejo svoja prosta delovna mesta in tako dosežejo iskalce zaposlitve v drugih državah. Portal upravlja Komisija²¹.

Pokritost razpoložljivih zaposlitvenih možnosti v okviru portala za zaposlitveno mobilnost EURES je nizka

52

Komisija je leta 2016 v svojem predlogu za reformo mreže EURES (Uredba (EU) 2016/589) navedla: „Da bi spodbujali prosto gibanje delavcev, bi morala biti na portalu EURES objavljena vsa prosta delovna mesta, ki so javno dostopna pri JSZ in drugih članih […] mreže EURES.“ Nepopolna evidenca prostih delovnih mest, dostopna na ravni EU, je bila ena ključnih omejitev mreže EURES, ki jih je leta 2014 ugotovila Komisija.

53

Glede na podatke iz ankete, ki so jih Sodišču zagotovili nacionalni koordinacijski uradi, je bilo leta 2016 v 11 državah članicah več kot 90 % prostih delovnih mest, ki so jih objavili javni zavodi za zaposlovanje, objavljenih tudi na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES. Toda pet držav članic jih je tam objavilo manj kot 20 %, kar je razvidno s slike 8. Na splošno bistven del prostih delovnih mest, ki jih objavijo nacionalni javni zavodi za zaposlovanje, ni objavljen na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES.

54

Sodišče je analiziralo podatke iz ankete, ki so jih predložili nacionalni koordinacijski uradi, da bi primerjalo delež prostih delovnih mest, ki so jih objavili nacionalni javni zavodi za zaposlovanje in so bila objavljena tudi na zaposlitvenem portalu EURES, med letoma 2015 in 2016. Za 13 držav članic je ta delež ostal enak ali se je povečal, za devet pa se je zmanjšal. Na podlagi podatkov s slike 9 se lahko oceni, da se je delež prostih delovnih mest, ki so jih objavili javni zavodi za zaposlovanje in so bila objavljena tudi na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES, med letoma 2015 in 2016 na splošno zmanjšal za 15 %.

55

Tudi Uredba (EU) 2016/589 je državam članicam omogočala, da delodajalcu dovolijo, da prostega delovnega mesta ne objavi na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES, „in sicer po tem, ko delodajalec objektivno oceni zahteve v zvezi z zadevnim delovnim mestom, na primer glede specifičnih znanj in spretnosti ter kompetenc, potrebnih za ustrezno opravljanje delovnih nalog, na podlagi česar zgolj ob sklicevanju na te razloge delodajalec utemelji neobjavo prostega delovnega mesta”. To v obiskanih državah članicah predvsem pojasnjuje, zakaj je število prostih delovnih mest, objavljenih na portalu EURES, bistveno nižje od števila tistih, ki so objavljeni na portalih nacionalnih javnih zavodov za zaposlovanje. Delodajalci se lahko preprosto odločijo, da svojih prostih delovnih mest ne bodo objavili na portalu EURES, ne da bi bila potrebna kakršna koli dodatna utemeljitev.

56

Toda tudi če bi javni zavodi za zaposlovanje na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES objavili vsa prosta delovna mesta, ki so v njihovih nacionalnih podatkovnih zbirkah, bi to še vedno pomenilo majhen delež vseh prostih delovnih mest na trgu dela. V Luksemburgu na primer prosta delovna mesta, vključena v podatkovno zbirko nacionalnega javnega zavoda za zaposlovanje, pomenijo samo 18 % vseh letnih zaposlitev na trgu dela. Prosta delovna mesta luksemburških delodajalcev, objavljena na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES, pomenijo le 4 % teh letnih zaposlitev.

57

V nedavni anketi²², namenjeni osebam, ki uporabljajo vsaj eno od 11 različnih spletišč EU za državljane, ki obravnavajo znanja in spretnosti ter zaposlovanje, je le 36 % uporabnikov navedlo, da bi zelo verjetno uporabljali portal EURES, če bi iskali delo v drugi državi. Poleg tega je v okviru teh povratnih informacij končnih uporabnikov 10 od 27 nacionalnih koordinacijskih uradov, ki so odgovorili na anketo Sodišča, menilo, da je EURES kot portal za posredovanje zaposlitve iskalcem zaposlitve ali kot zaposlitveni portal za delodajalce manj uspešen kot njihov sistem javnega zavoda za zaposlovanje.

V informacijah o objavljenih delovnih mestih, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve, obstajajo vrzeli

58

Sodišče je skušalo razumeti praktične težave, s katerimi se spoprijemajo iskalci zaposlitve pri uporabi portala EURES, in je analiziralo objave prostih delovnih mest na podlagi določenih referenčnih vrednosti, za katere je menilo, da so koristne pri iskanju zaposlitve. Izbralo je dva poklica: inženirja elektrotehnike/elektronike in zdravstvenega delavca. Skupaj je za pregled naključno izbralo 50 prostih delovnih mest za vsak poklic, objavljenih na spletišču EURES v devetih državah. Pregled je pokazal, da še vedno obstajajo pomembne možnosti za izboljšanje informacij, ki so na voljo iskalcem zaposlitve. Na primer, 39 objav prostih delovnih mest ni vključevalo roka za prijavo, 28 jih ni vključevalo informacij o zahtevani stopnji izobrazbe, 26 jih ni vključevalo ravni kvalifikacije, potrebne za delovno mesto, 44 jih ni vključevalo datuma začetka zaposlitve za objavljeno delovno mesto, 33 jih ni vključevalo informacij o tedenskem delovnem času in 35 jih ni vključevalo podrobnosti o plači.

Spremljanje posredovanj zaposlitev, doseženih v okviru mreže EURES, ni zanesljivo, čeprav je to pri EaSI eden ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja

59

Merjenje posredovanj zaposlitev, doseženih z uporabo mreže EaSI-EURES, je merilo njene učinkovitosti. Komisija meni, je bilo 28 934 posredovanj zaposlitev v letu 2016 rezultat podpore svetovalcev EURES. To pomeni, da se je 3,7 % vseh stikov med iskalci zaposlitve in svetovalci EURES končalo s posredovanjem zaposlitve.

60

Te podatke zbira Komisija, ki svetovalcem mreže EURES vsak mesec pošlje anketo. Obstajajo težave s točnostjo podatkov, saj povprečno 60 % svetovalcev na anketo odgovori, njihove povratne informacije pa temeljijo na njihovih osebnih ocenah, ki niso dodatno preverjene. Ko so revizorji med svojimi obiski opravljali razgovore z nacionalnimi koordinacijskimi uradi, pogosto niso mogli potrditi številčnih podatkov, ki jih Komisija uporablja v javno dostopnih dokumentih o spremljanju. Da bi se zbrali zanesljivejši podatki za merjenje smotrnosti dejavnosti programa EaSI-EURES, je reforma EURES leta 2016 zahtevala tudi to, da Komisija predlaga podrobne specifikacije za zbiranje in analizo podatkov ter s tem za spremljanje in vrednotenje delovanja mreže EURES²³.

61

Ko je Sodišče anketiralo nacionalne koordinacijske urade, so le 3 od 27, ki so na anketo odgovorili, navedli, da lahko merijo posredovanja zaposlitev. Glavna izziva pri tem sta:

• delodajalci lahko umaknejo objavo prostega delovnega mesta, ne da bi sporočili, ali je delovno mesto zasedel iskalec zaposlitve, prijavljen v mreži EURES (to je navedlo 21 držav članic),
• objave prostih delovnih mest na portalu EURES se ne spremljajo sistematično (npr. objave se po določenem standardnem času umaknejo) (to je navedlo 16 držav članic).

Nacionalna koordinacijska urada Združenega kraljestva in tudi Nemčije tega kazalnika za lastno podatkovno zbirko ne merita več, temveč bi raje merila uspešnost glede na kazalnik izidov, kot je stopnja brezposelnosti. Komisija trenutno pregleduje sistem mreže EURES za merjenje uspešnosti, vključno s kazalniki smotrnosti, ampak namerava ohraniti kazalnik za posredovanje zaposlitve. Da pa bo sistem zanesljiv, bo treba rešiti zgoraj navedene težave.

Zaključki in priporočila

62

Na splošno Sodišče ugotavlja, da je Evropska komisija uvedla več orodij za zagotovitev prostega gibanja delavcev. Vendar je te mogoče še izboljšati. Poleg tega ni mogoče opredeliti ukrepov za lajšanje mobilnosti delovne sile, ki jih financira EU v okviru Evropskega socialnega sklada, ali pa ni mogoče ustrezno spremljati njihove uspešnosti v zvezi s programom EaSI.

63

Komisija zagotavlja številna orodja za obveščanje delavcev o njihovih pravicah. Vendar pa še vedno ni znano, koliko državljani ta orodja poznajo. Delavci lahko primere diskriminacije v zvezi s prostim gibanjem prijavijo na več načinov, toda celoten pregled takih primerov ne obstaja. Kljub ukrepom, ki jih je sprejela Komisija, še vedno obstajajo druge omejitve prostega gibanja (glej odstavke 14 do 28).

64

Anketa o delovni sili je glavni instrument Komisije za zbiranje podatkov o mobilnosti delovne sile, vendar ne zagotavlja celotnega pregleda tokov in vzorcev mobilnosti delovne sile. Boljše podatke imajo države članice, toda za zbiranje primerljivih podatkov na evropski ravni, ki bi spodbujalo mobilnost delovne sile, je potrebnih še veliko prizadevanj (glej odstavke 29 do 34).

65

S financiranjem EU se mobilnost delovne sile lahko podpira v okviru Evropskega socialnega sklada in programa EaSI. Ker so si njuni cilji podobni, je dopolnjevanje med njimi težko doseči. Komisija nima podatkov o tem, kako vse države članice uporabljajo Evropski socialni sklad za podporo mobilnosti delovne sile. Okvir za spremljanje, ki ga uporablja EaSI, ima številne slabosti. Financiranje, ki se uporablja v okviru programa EaSI, je imelo le malo učinka v smislu evidentiranih posredovanj zaposlitev v primerjavi s številom preseljenih delavcev (glej odstavke 35 do 50).

66

Portal EURES se lahko v pravo evropsko orodje za posredovanje zaposlitve razvije le, če bodo obravnavane pomanjkljivosti, kot je nizka stopnja prostih delovnih mest, objavljenih na njem (glej odstavke 51 do 60).

67

Sodišče zato priporoča:

Priporočilo 1 – Merjenje ozaveščenosti državljanov EU o obstoječih orodjih za zagotavljanje informacij o prostem gibanju delavcev in poročanje o diskriminaciji

1. Komisija naj meri raven ozaveščenosti državljanov o portalu TVOJA EVROPA, portalu EURES in sistemu SOLVIT.
2. Ko bo stopnja ozaveščenosti znana, naj Komisija in države članice te podatke uporabijo za uspešno usmerjanje in spodbujanje teh orodij.

Ciljni datum izvedbe: julij 2018.

Priporočilo 2 – Boljša uporaba razpoložljivih informacij, da se opredelijo vrste diskriminacije v zvezi s prostim gibanjem

Komisija naj več uporablja hitro dostopne podatke v državah članicah, da se zagotovi boljši pokazatelj področij diskriminacije in razlik med državami članicami. Tovrstne informacije bodo omogočile bolje usmerjene ukrepe za obravnavanje diskriminacije.

Ciljni datum izvedbe: december 2018.

Priporočilo 3 – Izboljšanje zbiranja in uporabe podatkov o vzorcih in tokovih mobilnosti delovne sile in neravnovesjih na trgu dela

Komisija naj skupaj z državami članicami izboljša zbiranje podatkov o mobilnosti delovne sile in njihovo primerljivost, in sicer glede sestave delavcev, ki se preselijo, in možnosti, da bi se z mobilnostjo delovne sile obravnavala neravnovesja na trgu dela.

Tem analizam naj nato sledijo usmerjene intervencije za obravnavanje znanj in spretnosti ter neravnovesij na trgu dela. To naj se razvije dovolj zgodaj za naslednje programsko obdobje, tako da bi države članice lahko to uporabljale pri svojih odločitvah za dodelitev finančnih sredstev za evropske programe, kot je Evropski socialni sklad.

Ciljni datum izvedbe: marec 2020.

Priporočilo 4 – Izboljšanje zasnove financiranja EU, tako da bo to obravnavalo mobilnost delovne sile

Mobilnost delovne sile se trenutno posebej obravnava v okviru Evropskega socialnega sklada in programa EaSI. Komisija naj oceni, kako izboljšati zasnovo financiranja EU, da se zagotovita njegovo dopolnjevanje in boljše spremljanje njegove smotrnosti.

Ciljni datum izvedbe: marec 2020 (v okviru novega večletnega finančnega okvira).

Priporočilo 5 – Izboljšanje spremljanja uspešnosti EaSI-EURES, zlasti glede posredovanj zaposlitev

1. Komisija naj izpopolni svoj okvir spremljanja za projekte EaSI-EURES, ki jih vodijo čezmejna partnerstva, da se zagotovi jasna povezava med cilji, izložki in rezultati na stopnji prijave, kar bo izboljšalo poročanje o spremljanju ob koncu projekta in združevanje rezultatov čezmejnih partnerstev na ravni programa.
2. Komisija naj izboljša sistem za merjenje smotrnosti EaSI-EURES z zagotovitvijo podrobnih specifikacij za zbiranje in analizo podatkov za države članice, na podlagi katerega naj države članice zagotovijo zbiranje zanesljivih podatkov o dejavnostih mreže EURES, zlasti o posredovanju zaposlitev.

Ciljni datum izvedbe: julij 2018.

Priporočilo 6 – Obravnavanje omejitev portala za zaposlitveno mobilnost EURES

Države članice naj obravnavajo sedanje omejitve portala za zaposlitveno mobilnost EURES, tako da bo ta do leta 2018 postal pravo evropsko orodje za posredovanje zaposlitve in zaposlovanje. To se lahko doseže:

1. z zagotovitvijo, da se večji delež prostih delovnih mest, ki so jih objavili javni zavodi za zaposlovanje, objavi tudi na portalu EURES, kar pomeni, da morajo države članice določiti, pod katerimi pogoji se lahko delodajalci odločijo za to, da svojih prostih delovnih mest ne bodo objavili na portalu EURES;
2. z izboljšanjem kakovosti objav prostih delovnih mest, kar pomeni, da javni zavodi za zaposlovanje držav članic zagotovijo, da se na zaposlitvenem portalu EURES objavijo le prosta delovna mesta s kakovostnimi informacijami, kot so rok za prijavo, vrsta ponujenega delovnega mesta, podrobnosti o plači in kraj dela. Zagotavljanje tovrstnih informacij bo omogočilo boljše rezultate za iskalce zaposlitve in delodajalce.

Ciljni datum izvedbe: julij 2019.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega Računskega sodišča Iliana IVANOVA, v Luxembourgu na zasedanju 24. januarja 2018.

Glosar in kratice

Anketa o delovni sili: vzorčna anketa o gospodinjstvih v EU, s katero se pridobivajo četrtletni in letni podatki o udeležbi ljudi, starih 15 let in več, na trgu dela.

Čezmejna partnerstva: so združenja članov in pridruženih partnerjev mreže EURES, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa EaSI. Združenja v okviru dolgoročnega sodelovanja med državami članicami podpirajo mobilnosti čezmejnih delavcev. Vključujejo regionalne ali lokalne zavode za zaposlovanje, socialne partnerje in druge organizacije (kot so gospodarske zbornice, sindikati, univerze, lokalni organi itd.) najmanj dveh sosednjih držav članic.

Čezmejni delavec: vsak državljan EU ali Efte, ki dela v državi EU ali državi Efte, ki ni tista, v kateri prebiva.

Delavec: pojem vključuje tako zaposlene državljane kot tudi državljane, ki so prijavljeni kot iskalci zaposlitve ali brezposelni.

Deljeno upravljanje: način izvrševanja proračuna EU, pri katerem Evropska Komisija naloge izvrševanja prenese na države članice, vendar ohrani končno proračunsko odgovornost.

Delovno aktivne osebe: vse osebe, ki so zaposlene ali brezposelne (opredelitev glede na anketo o delovni sili v EU).

Delovno sposobno prebivalstvo: prebivalstvo v starosti od 15 do 64 let (kategorizacija, ki jo uporablja Eurostat). Treba je upoštevati, da v publikacijah, kot je poročilo o mobilnosti delovne sile, Komisija starost te kategorije skrajša na 20 do 64 let. Ta opredelitev se uporablja tudi v tem poročilu.

Dolgoročna mobilnost delovne sile: pomeni, da se oseba zaradi dela za vsaj eno leto preseli v drugo državo članico.

EU-28: vseh 28 držav članic Unije.

Evropska mreža zavodov za zaposlovanje (EURES): namen evropske mreže organizacij na trgu dela je olajšati prosto gibanje delavcev v Uniji. Mrežo sestavljajo: Evropski koordinacijski urad, nacionalni koordinacijski uradi (NCO) ter partnerji in pridruženi partnerji mreže EURES. V okviru mreže EURES, ki je bila ustanovljena leta 1993, se izmenjujejo razpisi prostih delovnih mest in prijave na razpise ter zagotavljajo informacije o življenjskih in delovnih razmerah. Te informacije se izmenjujejo v okviru portala za zaposlitveno mobilnost. V mreži poleg držav članic EU-28 sodelujejo tudi Norveška, Islandija, Lihtenštajn in Švica. Skupaj v okviru mreže deluje več kot 850 svetovalcev EURES, ki ponujajo podporo in svetovanje.

Evropska poklicna izkaznica: je elektronsko potrdilo, izdano v okviru prvega vseevropskega in v celoti spletnega postopka za priznavanje kvalifikacij.

Evropski socialni sklad (ESS): je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji, in sicer z izboljšanjem zaposlovanja in zaposlitvenih možnosti (predvsem z ukrepi usposabljanja), spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti ter ustvarjanjem več in boljših delovnih mest.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): več kot polovica financiranja EU se zagotavlja v okviru petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Skupaj jih upravljajo Evropska komisija in države članice EU. Namen teh skladov je vlaganje v nova delovna mesta ter v trajnostno in zdravo evropsko gospodarstvo in okolje.

Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA): je medvladna organizacija Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice, ustanovljena za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega sodelovanja med svojimi članicami v Evropi in po svetu.

Izhodišče: namen izhodišča je določiti referenčno vrednost, na podlagi katere se nato določijo in ocenjujejo cilji.

Izložek: nekaj, kar se proizvede ali doseže z viri, dodeljenimi za neko intervencijo (npr. izvedeni tečaji usposabljanja za brezposelne mlade, število zgrajenih čistilnih naprav za odpadne vode ali kilometri zgrajenih cest itd.).

Javni zavodi za zaposlovanje: organizacije v državah članicah, ki so odgovorne za izvajanje aktivnih politik trga dela in zagotavljanje kakovostnih storitev v javnem interesu na področju zaposlovanja. Lahko so del ustreznih ministrstev, javni organi ali podjetja, za katera se uporablja javno pravo.

Mobilni delavci („preseljeni delavci”): državljani EU-28, ki se preselijo v drugo državo članico EU ali Efte, ki ni država njihovega državljanstva, da si dolgoročno ali za stalno poiščejo delo ali se vključijo na trg dela.

Mobilnost delovne sile: pravica vseh državljanov EU do prostega gibanja delavcev, kot je določena v členu 45 Pogodbe o delovanju EU. Vključuje pravici do gibanja in prebivanja delavcev, pravici do vstopa in prebivanja družinskih članov ter pravico do dela v drugi državi članici in do enake obravnave z državljani te države članice. V nekaterih državah se uporabljajo omejitve za državljane novih držav članic.

Nedavno preseljeni delavci: delavci, ki v državi EU, ki ni država njihovega državljanstva, živijo največ 10 let.

Neposredno upravljanje: način izvrševanja proračuna EU neposredno v okviru služb Komisije.

Operativni program (OP): program, v katerem so določeni prioritete in specifični cilji države članice ter v katerem je opisano, kako se bo financiranje (sofinanciranje EU ter nacionalno javno in zasebno sofinanciranje) v danem obdobju (običajno v sedmih letih) uporabilo za financiranje projektov. Ti projekti morajo prispevati k doseganju nekega števila ciljev, določenih na ravni EU. Operativni programi lahko prejmejo finančna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada. Operativni program pripravi država članica, preden pa so mogoča plačila iz proračuna EU, ga mora odobriti Komisija.

Povratna mobilnost: migracijsko gibanje državljanov EU-28 nazaj v državo njihovega državljanstva iz druge države članice.

Programsko obdobje: večletni okvir, v katerem se načrtujejo in izvršujejo odhodki strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

Rezultat: neposreden učinek programa na prejemnike (npr. udeležence usposabljanja, ki so se zaposlili, zmanjšanje onesnaževal v očiščeni odpadni vodi, zmanjšanje potovalnega časa itd.).

SOLVIT: je sistem Evropske komisije, ki omogoča državljanom, da vložijo pritožbo zoper nepoštena pravila ali odločitve uprave držav članic.

Strategija Evropa 2020: desetletna strategija Evropske unije za delovna mesta in rast se je začela izvajati leta 2010 zaradi ustvarjanja pogojev za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Svoboda gibanja: in prebivanja državljanov EU je bila uvedena z Maastrichtsko pogodbo leta 1992. Postopni odpravi notranjih meja v skladu s schengenskimi sporazumi je sledilo sprejetje Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic EU. Ta svoboščina se razlikuje od pravice do prostega gibanja delavcev.

Tematski cilj: cilji, ki naj bi prejemali podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tematski cilji vzpostavljajo povezavo s strateškimi cilji na ravni EU.

Tvoja Evropa: spletišče, ki ga upravlja Evropska komisija in zagotavlja informacije, pomoč in nasvete o pravicah EU, ki jih imajo državljani in podjetja v EU (npr. v zvezi s potovanjem, delom, nakupovanjem, možnostmi financiranja, poslovanjem in postopki).

Zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): program EU, katerega os EURES je namenjena podpori dejavnosti za spodbujanje prostovoljne geografske mobilnost delavcev na pošteni podlagi in prispevanje k visoki ravni kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja.

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča George Pufan.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel.: +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-872-9290-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/920738	QJ-AB-18-003-SL-N
HTML	ISBN 978-92-872-9336-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/394889	QJ-AB-18-003-SL-Q

© Evropska unija, 2018.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/web/general-publications/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (http://europa.eu/contact).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.