Mobilnost v okviru programa Erasmus+: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati

Povzetek

O programu Erasmus+

I

Erasmus+ (v nadaljnjem besedilu: program) je program EU za podpiranje ukrepov na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladih in športa. Skupni proračun programa za obdobje 2014–2020 znaša 16,45 milijarde EUR. Cilj programa je zagotoviti učečim se in zaposlenim možnosti za usvajanje spretnosti ter za osebnostni, družbeno-izobraževalni in strokovni razvoj s študijem, usposabljanjem, delovnimi izkušnjami in prostovoljnim delom v tujini. Poleg tega je namenjen izboljšanju kakovosti in krepitvi inovativnosti, odličnosti in internacionalizacije v organizacijah na teh treh področjih.

II

Cilj programa Erasmus+ na visoki ravni je pomagati evropskim državam, da bodo posodobile in izboljšale svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja tako, da bodo okrepile njihovo vlogo, ki jo imajo kot gonilo rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti, inovativnosti in socialne kohezije.

III

Erasmus+ vključuje visoko šolstvo, poklicno izobraževanje in usposabljanje, izobraževanje v šolah, izobraževanje odraslih, mlade in šport. Dejavnosti in projekti, ki se lahko financirajo v okviru programa Erasmus+, so uvrščeni v ključne ukrepe. Program v glavnem (80 %) izvajajo nacionalne agencije po načelu posrednega upravljanja.

Kaj je Sodišče revidiralo

IV

Sodišče je ocenilo smotrnost in evropsko dodano vrednost programa za izobraževanje in usposabljanje, pri čemer se je osredotočilo na ključni ukrep 1 – učna mobilnost posameznikov (v nadaljnjem besedilu: mobilnost Erasmus+ ali mobilnost), za katerega je namenjena več kot polovica proračuna programa za obdobje 2014–2020. Do januarja 2028 je več kot 2,3 milijona učečih se in strokovnjakov iz prakse izkoristilo tovrstno mobilnost.

Kaj je Sodišče ugotovilo

V

Splošni zaključek Sodišča je, da je Erasmus+ dobro znana in uspešna znamka EU. Program prinaša veliko oblik evropske dodane vrednosti, ki je večja, kot jo zahteva zakonodaja. Erasmus+ ima ključno vlogo pri omogočanju učne mobilnosti v tujini in pozitivno vpliva na odnos udeležencev do EU. Države tega ne bi mogle doseči, če bi delovale samostojno.

VI

Sodišče je zlasti ugotovilo, da:

1. mobilnost v okviru programa Erasmus+ prinaša evropsko dodano vrednost še na veliko načinov poleg tistih, ki so zahtevani v pravni podlagi, na primer s strateškim pristopom k mobilnosti, povečanjem zavesti o evropski identiteti in večjezičnostjo;
2. se dosega večina ciljnih vrednosti za kazalnike iz pravne podlage, vendar ti kazalniki niso povsem skladni s splošnimi in posebnimi cilji, opredeljenimi v Uredbi, zaradi česar je težko meriti smotrnost. Količinsko opredeljeni kazalniki v veliki meri temeljijo na mnenjih udeležencev, izraženih v intervjujih in anketah;
3. Erasmus+ uvaja veliko inovacij za administrativno poenostavitev mobilnosti, čeprav sta procesa prijavljanja in poročanja še vedno kompleksna;
4. inovativna jamstvena shema za študentska posojila ni prinesla pričakovanih rezultatov, zato je Komisija prerazporedila del sredstev.

Kaj Sodišče priporoča

VII

Sodišče priporoča, naj Komisija zlasti:

1. pri snovanju in izvajanju prihodnjega programa Erasmus predlaga dodatne elemente evropske dodane vrednosti. Vsem tem elementom bi bilo treba v fazi ocenjevanja projektov dati prednost, nato pa jih spremljati in o njih poročati;
2. dodatno razvije kazalnike, ki bodo pomagali meriti, v kolikšni meri so bili doseženi splošni in posebni cilji programa, in pri dodeljevanju sredstev da prednost smotrnosti;
3. še poenostavi program, da se zmanjša upravno breme, olajša prijavljanje in poročanje za upravičence in udeležence posameznike ter ohrani financiranje na podlagi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, vendar po potrebi prilagodi zneske nepovratnih sredstev. Poleg tega bi morala izboljšati orodja IT in še naprej uvajati računalniško podprte postopke;
4. spodbuja vključitev mobilnosti šolarjev v ključni ukrep 1 in razmisli o večji fleksibilnosti za študente doktorskih programov;
5. oceni možnost za ponovno uvedbo financiranja tradicionalnega poučevanja jezikov v učilnicah;
6. predlaga ustrezne spremembe jamstvene sheme za študentska posojila, da bi vključevala mobilnost na dodiplomskem in doktorskem študiju.

Uvod

01

Erasmus+ je program EU za podpiranje ukrepov na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladih in športa. Skupni proračun programa za obdobje 2014–2020 znaša 16,45 milijarde EUR. Njegov cilj je zagotoviti učečim se in zaposlenim možnosti za usvajanje spretnosti ter za osebnostni, družbeno-izobraževalni in strokovni razvoj z študijem, usposabljanjem, delovnimi izkušnjami in prostovoljnim delom v tujini. Poleg tega je namenjen izboljšanju kakovosti in krepitvi inovativnosti, odličnosti in internacionalizacije v organizacijah na teh treh področjih. Cilj programa Erasmus+ na visoki ravni je tudi pomagati evropskim državam, da bodo posodobile in izboljšale svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja tako, da bodo okrepile njihovo vlogo, ki jo imajo kot gonilo rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti, inovativnosti in socialne kohezije.

02

Glede na uredbo¹ o uvedbi programa (v nadaljnjem besedilu: Uredba) naj bi program med drugim prispeval k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020², vključno s krovnim ciljem izobraževanja. Prispeval naj bi tudi k uresničevanju ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020)³, vključno z ustreznimi referenčnimi merili.

03

Erasmus+ združuje programe s teh področij za obdobje 2007–2913 v okviru enega programa. Financirane dejavnosti in projekti so porazdeljeni med ključne ukrepe, kot je prikazano na sliki 1.

04

Za izvajanje programa Erasmus+ je v končni fazi odgovorna Evropska komisija (Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo), ki upravlja proračun in določa prioritete, ožje cilje in merila. Usmerja in spremlja izvajanje ter izvaja nadaljnje spremljanje in vrednotenje programa na evropski ravni. Odgovorna je tudi za nadzor in usklajevanje subjektov, pristojnih za izvajanje programa na nacionalni ravni.

05

Izvajanje programa Erasmus+ v glavnem (80 %) temelji na posrednem upravljanju (glej sliko2). Evropska komisija za izvajanje pooblasti nacionalne agencije, ki so ustanovljene v vseh državah programa in so odgovorne za vodenje vseh faz življenjskega ciklusa projektov. Imenujejo jih nacionalni organi, ki v skladu s finančno uredbo imenujejo tudi neodvisen revizijski organ.

06

Glede na proračun EU je najpomembnejši del programa ključni ukrep 1. Zajema projekte mobilnosti udeležencev izobraževanja in usposabljanja ter zaposlenih v visokem šolstvu, poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter izobraževanju odraslih, zaposlenih v šolah in mladih. Poleg tega vključuje financiranje skupnih magisterijev Erasmus Mundus in posojil za študente na magistrskem študiju Erasmus+.

07

Učna mobilnost v okviru ključnega ukrepa 1 (dejanska preselitev v državo, ki ni država stalnega prebivališča, zaradi študija, usposabljanja ali priložnostnega ali neformalnega učenja; za primere glej Prilogo I) je namenjena izboljšanju ključnih kompetenc in spretnosti, pri čemer se posebna pozornost posveča njihovi relevantnosti za trg dela in njihovemu prispevku h kohezivni družbi. Še več, mobilnost je pomembno sredstvo za spodbujanje vključevanja ljudi iz neugodnih razmer.

08

Na sliki 3 je prikazana porazdelitev proračuna med različnimi deli programa.

09

Države, ki sodelujejo v programu Erasmus+, so razdeljene na dve skupini, kot je prikazano na sliki 4:

1. države programa: države članice EU, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija;
2. 145 partnerskih držav (sosednje države in ostali del sveta).

Obseg revizije in revizijski pristop

10

Evropsko računsko sodišče je ocenilo smotrnost in evropsko dodano vrednost programa Erasmus+. Osredotočilo se je na revidiranje ključnega ukrepa 1 (mobilnost) za izobraževanje in usposabljanje, za katerega je namenjenih več kot polovica proračunskih dodelitev. Projekti v okviru ključnih ukrepov 2 in 3 se izvajajo po več let in so bili leta 2017 večinoma v fazi izvajanja in/ali sklepanja pogodb.

11

Sodišče je preučilo zlasti, ali:

1. ukrep mobilnosti v okviru programa Erasmus+ prinaša pričakovano evropsko dodano vrednost,
2. se rezultati ukrepa mobilnosti v okviru programa Erasmus+ ustrezno merijo,
3. se je program izboljšal zaradi inovacij, uvedenih z ukrepom mobilnosti v okviru programa Erasmus+.

12

Sodišče je za obisk izbralo pet držav programa: Estonijo, Norveško, Poljsko, Romunijo in Španijo. Za izbiro držav je uporabilo naslednja merila: (i) število udeležencev, ki jih je neka država sprejela in poslala; (ii) država, ki je sprejela in poslala razmeroma majhno število udeležencev; (iii) geografska porazdelitev po državah članicah EU; (iv) ena država, ki ni članica EU.

13

Dokazila je dobilo:

1. z razgovori z deležniki programa Erasmus+, vključno:
   1. z zaposlenimi na Komisiji in Evropskem investicijskem skladu, ki so odgovorni za upravljanje programa,
   2. z zaposlenimi na nacionalnih agencijah in nacionalnih organih ter upravičenci in udeleženci v petih izbranih državah programa;
2. s pregledom dokumentacije in postopkov v zvezi s programom Erasmus+;
3. z analizo podatkov, vključno s tistimi iz vmesne ocene programa Erasmus+ za obdobje 2014–2016⁴, ki je bila objavljena 31. januarja 2018 po koncu obdobja revizije Sodišča. Sodišče je pregledalo ta ključni dokument in ugotovilo, da ta v veliki meri potrjuje njegove ugotovitve. Kadar je ustrezno, se Sodišče sklicuje na vmesno oceno in njene ugotovitve.

Opažanja

S programom Erasmus+ se ustvarja več vrst evropske dodane vrednosti, kot je zahtevano v Uredbi

Mobilnost v okviru programa Erasmus+ prinaša evropsko dodano vrednost, kot je zahtevano v Uredbi

14

Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki predstavljajo morebitno evropsko dodano vrednost, zlasti tiste, ki imajo nadnacionalni značaj, zlasti v zvezi z mobilnostjo in sodelovanjem, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek, prinašajo dopolnjevanje in sinergijo z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije ter pomenijo prispevek k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.⁵

Nadnacionalni značaj in sistemski učinek

15

Nadnacionalni značaj je zagotovljen že s samo opredelitvijo programa. Študij, usposabljanje in delovna praksa v tujini so nujen pogoj za ukrepe mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1, tj. mobilnost posameznikov zaradi študija, delovne prakse, usposabljanja, sledenja na delovnem mestu ali poučevanja. Do januarja 2018 je v projektih mobilnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih v okviru programa Erasmus+ sodelovalo več kot 2,3 milijona učečih se in strokovnjakov iz prakse.⁶ Na sliki 5 je prikazano število udeležencev, ki so bili vključeni v mobilnost v okviru programa Erasmus+, po državah za obdobje 2014–2016.

16

Mobilnost je sama po sebi namenjena doseganju sistemskega učinka na sisteme izobraževanja in usposabljanja držav programa in partnerskih držav.⁷ V tej fazi obiskane institucije in šole še niso mogle prikazati določnega sistemskega učinka svojih projektov na ravni institucij ali nacionalni ravni.

17

Komisija se zaveda, da je sistemski učinek na sisteme izobraževanja in usposabljanja manj opazen in da ni vedno dokazov o tem, da snovalci politike uporabljajo rezultate projektov, niti ni vedno jasno, da se ti dejansko angažirajo, kadar niso vključeni v sam projekt,⁸ poleg tega pa obstajajo le nesistematični dokazi, da se zaradi programa spreminja pristop institucij k pedagogiki in njihovim ciljnim skupinam.⁹

18

Kot je navedeno v pravni podlagi, ni potrebno, da bi imeli posamezni projekti sistemski učinek. K doseganju sistemskega učinka bi moral prispevati kumulativen rezultat teh projektov, zato je mogoče, da je ta učinek opazen šele na koncu programa. V Vodniku za prijavitelje je navedeno, da bo predvidoma imel skupni dolgoročni vpliv več tisoč projektov, ki jih podpira ta ključni ukrep, učinek na sisteme izobraževanja, usposabljanja in mladine v sodelujočih državah, kar bo spodbudilo reforme politik.¹⁰

Dopolnjevanje in sinergija z drugimi programi in politikami

19

Dopolnjevanje in sinergija z drugimi programi in politikami naj bi se zagotavljala predvsem s prispevkom programa Erasmus+ k ciljem strategije Evropa 2020, vključno s krovnim ciljem izobraževanja. Erasmus+ naj bi prispeval tudi k uresničevanju ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (referenčna merila za mobilnost v ET 2020).¹¹

20

Čeprav program Erasmus+ prispeva k doseganju referenčnih meril za mobilnost, ni vidne povezave med ključnim ukrepom 1 in kazalnikom krovnega cilja izobraževanja, določenim v Prilogi I k Uredbi, kot je pojasnjeno v odstavkih 57 in 58 v nadaljevanju.

21

Povezavo med programom Erasmus+ ter strategijo Evropa 2020 in Izobraževanje in usposabljanje 2020 je prikazala Komisija, in sicer je program namenjen izboljševanju spretnosti in zaposljivosti ter modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja ter sistemov za mlade in podpira ukrepe, projekte sodelovanja in orodja, povezana s prioritetami politike Izobraževanje in usposabljanje 2020. Na ta način prispeva tudi k izvajanju strategije Evropa 2020, zlasti priporočil za posamezne države na področju izobraževanja in usposabljanja. Od vložkov v okviru programa Erasmus+ bodo imeli korist posamezniki, institucije in družba kot celota, kar bo prispevalo k odpiranju delovnih mest, rasti in konkurenčnosti ter bo povečevalo blaginjo in socialno vključenost.¹²

22

Sodišče je v obiskanih državah ugotovilo, da ukrepi mobilnosti v resnici izboljšujejo spretnosti in zaposljivost, zlasti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Na ravni programa vmesna ocena vsebuje dokaze o tem, da imajo visokošolski študentje in dijaki v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki so sodelovali v mobilnosti, boljše možnosti za zaposlitev in boljše plače kot njihovi vrstniki, ki niso bili vključeni v mobilnost, čeprav se veliko teh dokazov zaenkrat nanaša na prejšnje programe.

23

Povratne informacije udeležencev kažejo, da so zelo zadovoljni z mobilnostjo v okviru programa Erasmus+ in njenim učinkom na njihovo zaposljivost. Na primer, do januarja 2018 je 93,8 % anketirancev izjavilo, da so se njihove ključne kompetence izboljšale. 93 % zaposlenih je izjavilo, da so se seznanili z novimi dobrimi praksami, 75 %, da so pridobili nove praktične spretnosti, ki so bile pomembne za njihovo takratno delo, 79,1 % pa, da se je povečala njihova zaposljivost.¹³ Te povratne informacije so sicer poučne in spodbudne, vendar so lahko subjektivne (glej odstavke 80 do 82).

24

V letnem poročilu za program Erasmus+ za leto 2015 je prikazana povezava med tem programom in novostmi v okviru drugih politik EU, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (izobraževanje in usposabljanje za oživitev rasti in zaposlovanje). Polege tega je navedeno, da so se s programom Erasmus+ izvajali programi drugih obstoječih politik EU za spodbujanje vključujoče učne mobilnosti in sodelovanja med raznimi deležniki na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih.¹⁴

25

Nekatere države članice za financiranje mobilnosti v okviru mehanizmov Erasmus+ uporabljajo še druga sredstva EU. Portugalska, na primer, je leta 2016 operativni program Evropskega socialnega sklada zasnovala tako, da je v njegovem okviru financirala udeležbo 2 500 sodelujočih iz šol in 17 200 iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Erasmus+. Udeleženci s posebnimi potrebami prav tako prejmejo dodatna sredstva iz Evropskega socialnega sklada.

Prispevek k učinkoviti uporabi orodij EU za preglednost in priznavanje

Preglednost

26

V Vodniku za prijavitelje je navedeno, da se z aktivnostmi razširjanja in uporabe rezultatov lahko predstavi delo, ki je bilo opravljeno s projektom Erasmus+, in da bo lahko na podlagi izmenjave rezultatov, pridobljenih izkušenj in doseženih izidov ter ugotovitev zunaj kroga sodelujočih organizacij tudi širša skupnost imela koristi od del, ki so prejela sredstva EU.¹⁵

27

Na platformah Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo za razširjanje rezultatov je bilo za program Erasmus+ predstavljanih več kot 80 zgodb o uspehu. Za izbrane zgodbe o uspehu je bilo v letih 2015 in 2016 pripravljenih 120 informativnih pregledov in 10 videov, s čimer so postali ti projekti še bolj vidni. Promovirani so bili po družbenih medijih, na spletiščih in v biltenu Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo ter med dogodki. Leta 2017 je Komisija začela objavljati mesečni spletni bilten o programu Erasmus+, v katerem je bilo predstavljenih več zgodb o uspehu. Stran Erasmus+ na Facebooku je največja posamična stran tega generalnega direktorata v Komisiji (s skoraj 300 000 sledilci).

28

Za program Erasmus+ je bila vzpostavljena nova platforma (VALOR ali platforma za razširjanje rezultatov projektov), na kateri je celovit pregled projektov, financiranih v okviru programa, ter primerov dobre prakse in zgodb o uspehu. Na njej so dosegljivi proizvodi, izsledki in intelektualna lastnina, ki so rezultat financiranih projektov. Omogoča odprt internetni dostop do opisov, rezultatov in kontaktnih podatkov za vse projekte, financirane v okviru programa Erasmus+, ter za nekatere projekte, financirane o okviru njegovih predhodnikov.

29

Sodišče je ugotovilo, da je pet obiskanih držav in Komisija zelo dejavnih pri razširjanju rezultatov svojih projektov.

Priznavanje

30

Program Erasmus+ spodbuja priznavanje kreditnih točk, pridobljenih med obdobji mobilnosti. Med revizijo Sodišča se upravičencem in udeležencem priznavanje kreditnih točk ni zdelo problematično. Leta 2016 je javljena stopnja priznavanja za visoko šolstvo znašala 100 % (73 % leta 2013), za poklicno izobraževanje in usposabljanje pa 77 %.¹⁶ Ker se od študentov zahteva, da pridobijo kreditne točke, morajo biti ti med mobilnostjo prizadevni.

31

Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se v sistemu Europass izdajajo potrdila o mednarodnem elementu usposabljanja, ki so neke vrste zagotovilo za bodoče delodajalce, zato so taki udeleženci poklicnega izobraževanja in usposabljanja laže zaposljivi.

Program Erasmus+ prinaša evropsko dodano vrednost še na druge načine

32

Evropsko dodano vrednost programa Erasmus+ je mogoče opredeliti kot pozitivni učinek, ki brez programa ne bi bil dosežen. Sodišče je na podlagi te opredelitve ugotovilo, na katere dodatne načine se z mobilnostjo zagotavlja evropska dodana vrednost poleg tiste, ki je zahtevana v Uredbi.

Sistem listin

33

Vsi visokošolski zavodi v državah programa (tisti, ki pošiljajo udeležence v tujino, in tisti, ki sprejmejo tuje udeležence) morajo imeti listino Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina je bila zasnovana v okviru prejšnjega programa kot jamstvo za kakovostno izvedbo študija po Evropi. Takega sistema ne bi mogla vzpostaviti ena sama država. Sodišče je našlo primere univerz, ki so zaprosile za listino samo zato, da bi jo uporabljale kot znak kakovosti. V okviru programa Erasmus+ je bilo vzpostavljeno priznavanje kreditnih točk, pridobljenih med mobilnostjo, ki je veliko lažje zaradi listine.

34

Program Erasmus+ je spodbuda za zavode za poklicno izobraževanje in usposabljanje, da zaprosijo za listino za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Tudi ta nedavno uvedena listina je jamstvo za kakovost in povečuje ugled in privlačnost zavodov za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Sodišče je našlo primere zavodov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki so zaprosili za listino samo zato, da bi jo uporabljale kot znak kakovosti.

Omrežja sodelovanja in uskladitev univerzitetnih študijskih načrtov

35

Mobilnost je prispevala k spodbujanju sodelovanja med univerzami. Zaradi nje so bile vzpostavljene službe za mednarodno sodelovanje ter sistem standardne dokumentacije in orodij za podporo mobilnosti študentov in osebja. Spremenjeni so bili študijski načrtih, da se olajša mobilnost študentov, sinhronizirajo semestri, študijska obdobja in razpoložljivosti študijev po državah. To sodelovanje omogoča tudi lažji prenos kreditnih točk in vzajemno priznavanje modulov in diplom, pridobljenih med mobilnostjo.

36

V visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju se sklenejo učni sporazumi med udeleženci izobraževanja in institucijo gostiteljico. Ti so oblika institucionaliziranega jamstva, da bodo kreditne točke, pridobljene med mobilnostjo, priznane. Podpis učnega sporazuma je zanesljiv kazalnik za kasnejše priznanje mobilnosti.¹⁷

37

Pri obiskanih projektih je mobilnost visokošolskega osebja in osebja v šolah ter udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju privedla do kasnejšega sodelovanja in izmenjave izven programa Erasmus+.

Strateški pristop k mobilnosti

38

V okviru programa Erasmus+ se za projekte mobilnosti, ki jih je treba odobriti, prijavljajo visokošolski zavodi, zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šole in ne posamezni učenci, dijaki ali študenti oz. učitelji. To je pomembna sprememba v primerjavi s prejšnjimi programi, ki po mnenju Sodišča prispeva k institucionalnemu razvoju. Korist imajo visokošolske institucije, ki morajo predlagati in izvajati strategijo internacionalizacije. Izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter šole morajo pripraviti evropski razvojni načrt, ki določa, kako predlagani projekt mobilnosti ustreza potrebam institucije in njenemu splošnemu razvoju.

39

Ta strateški pristop pomaga zagotoviti, da vodstvo verjame v cilje projekta ter dolgoročno ohrani povezave in znanje ter tako zagotovi bolj trajnostno dodano vrednost.

Evropska mobilnost učiteljskega osebja

40

Učitelji, ki so bili na mobilnosti, bi po svojem povratku morali v praksi uporabljati, kar so se naučili. Na primer, univerzitetno osebje v Estoniji in zaposleni v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na Poljskem so navedli, da svoje izkušnje iz mobilnosti uporabljajo v svojih matičnih institucijah.

Večjezičnost

41

Eden od posebnih ciljev programa je izboljšati poučevanje in učenje jezikov ter spodbujati jezikovno raznolikost EU. Znanje jezikov prispeva k mobilnosti, zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih državljanov.

42

Eden od kazalnikov iz Priloge I k Uredbi je odstotek udeležencev, ki izjavijo, da so povečali svoje jezikovne spretnosti. Rezultat za ta kazalnik je nad 96 % (glej tudi odstavek 81).¹⁸ Mobilnost je ključnega pomena za doseganje takšnega rezultata.

43

Pomanjkanje znanja jezikov lahko še vedno ovira mobilnost študentov, zlasti zunaj visokošolskega sektorja. Razgovori Sodišča z udeleženci so pokazali, da je zlasti v sektorju poklicnega izobraževanja in usposabljanja pomanjkanje znanja jezikov lahko ovira mobilnost udeležencev in preprečuje mobilnost, ki bi neposredno privedla do zaposlitve. Pomanjkanje jezikovnega znanja preprečuje španskim študentom iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s katerimi se je sestalo Sodišče, da bi se po koncu mobilnosti zaposlili v Berlinu. Sodelujoči v odprtem javnem posvetovanju v podporo vmesnega ocenjevanja so navedli, da so jezikovne ovire najbolj pogosta ovira za doseganje ciljev programa.¹⁹

Čezmejna in mednarodna mobilnost

44

Mobilnost je pomemben del strategije izobraževanja v večini držav. Na primer cilj Norveške je, da bi 20 % študentov sodelovalo v čezmejni mobilnosti, Estonija je uvedla portal StudyinEstonia, da bi privabila tuje študente, Španija pa bi rada tesneje sodelovala z Južno Ameriko, tako da pomaga vzpostaviti mednarodne urade in krepiti zmogljivosti. Program Erasmus+ je zelo pomemben način in model za dosego tega cilja (glej sliko 5).

Erasmus+ kot del evropske sosedske in razvojne politike

45

Sredstva so na voljo iz proračuna EU, kot je določeno v različnih zunanjih instrumentih²⁰, v okviru programa Erasmus+ za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokošolskega izobraževanja. Ta sredstva se dodelijo za ukrepe v zvezi z učno mobilnost med državami programa in partnerskimi državami. Ukrepi za mobilnost študentov in osebja iz partnerskih držav, financirani iz instrumenta za razvojno sodelovanje, morajo biti usmerjeni v področja, ki so pomembna za vključujoči in trajnostni razvoj držav v razvoju.²¹

46

Na ta način je Erasmus+ oblika „mehke moči” EU in diplomacije, politična evropska dodana vrednost. V okviru programa se izvaja razvojna in sosedska politika, zlasti v okviru visokošolske mobilnosti s partnerskimi državami (glej sliko 5).

47

V okviru predhodnega programa so bili taki projekti ocenjeni na ravni EU. V okviru programa Erasmus+ so ocenjeni v vsaki državi programa. To bi lahko privedlo do zmanjšanja kakovosti, saj je v vsaki državi izbrano kar najmanjše število projektov.

Večja prepoznavnost in ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja

48

17 % celotnega proračuna za Erasmus+ je namenjenih za poklicno izobraževanje in usposabljanje. To je izravnava za omejena nacionalna sredstva, ki so na voljo za izmenjave študentov, učiteljev in osebja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Poleg tega izmenjava udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja prispeva k večji privlačnosti in ugledu ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter tovrstnega izobraževanja in usposabljanja. Vse več študentov in osebja sodeluje v mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (glej sliko 7).

Poklicno izobraževanje in usposabljanje približuje Erasmus+ bolj različnim državljanom

49

Vključitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v program Erasmus+ približuje tovrstno izobraževanje bolj različnim državljanom, saj obravnava širšo paleto manj akademskih področij (npr. gostinske storitve ali avtoličarstvo). Poleg tega vključitev takih področij v okviru programa Erasmus+ ponuja priložnosti za vključevanje študentov iz prikrajšanih okolij v mobilnost. Veliko študentov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s katerimi so se srečali revizorji Sodišča, ni pred udeležbo v mobilnosti nikoli zapustilo svoje države ali celo regije. V Prilogi II so navedeni primeri vrste mobilnosti v sektorju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v šolah / obiskanih državah.

Povečanje občutka evropske identitete

50

Udeleženci mobilnosti, s katerimi so se srečali revizorji Sodišča, so navedli, da je udeležba povečala njihov občutek evropske identitete. Tudi v vmesni oceni je bilo ugotovljeno, da je sodelovanje v mobilnosti v programu Erasmus+ okrepilo občutek evropejstva (19 % več kot pri tistih, ki niso bili vključeni). Poleg tega splošna javnost vidi program in zlasti mobilnost v njegovem okviru, ki je njegov najopaznejši del, kot enega od stebrov evropske identitete in kot oprijemljivo korist EU za državljane. Erasmus+ je ena od najbolj prepoznavnih znamk EU.

51

Erasmus+ torej prinaša veliko oblik evropske dodane vrednosti, ki je večja, kot jo zahteva zakonodaja, ter ima zares ključno vlogo pri omogočanju učne mobilnosti v tujini in zelo pozitivno vpliva na odnos udeležencev do EU. Države tega ne bi mogle doseči, če bi delovale samostojno.

Na nekaterih ključnih področjih merjenja smotrnosti programa mobilnosti Erasmus+ obstajajo slabosti

52

Učinkovito upravljanje smotrnosti, vključno z vrednotenjem in spremljanjem, zahteva razvoj posebnih, merljivih in realističnih kazalnikov smotrnosti, ki se lahko merijo skozi čas in odražajo intervencijsko logiko.²² Ta intervencijska logika je prikazana na sliki 8.

53

Splošni cilji programa Erasmus+ v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem so prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, vključno s krovnim ciljem izobraževanja, ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) z ustreznimi referenčnimi merili, trajnostnemu razvoju partnerskih držav na področju visokega šolstva ter promociji evropskih vrednot v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji.²³ Posebni cilji za izobraževanje in usposabljanje, relevantni za mobilnost v okviru ključnega ukrepa 1, so opredeljeni v členu 5.

Specifične ciljne vrednosti so dosežene, vendar nekateri kazalniki niso povsem usklajeni s splošnimi in specifičnimi cilji, določenimi v Uredbi

Nekatere kazalnike, ki so določeni v Uredbi, je treba izboljšati, da bodo bolj ustrezali okviru za ocenjevanje smotrnosti

54

Program vključuje sklop kazalnikov za njegovo ocenjevanje.²⁴ Ti kazalniki so opisani kot merljivi in relevantni²⁵, namenjeni pa so merjenju doseganja splošnih in posebnih ciljev programa²⁶. Ti kazalniki so določeni za mobilnost v okviru ključnega ukrepa 1, kot je prikazano na sliki 9.

55

Sodišče je preučilo, ali so ti kazalniki ustrezni. Komisija trdi, da bo zelo verjetno dosežena ali presežena velika večina ciljev programa.

Ni jasno, kako financirani projekti mobilnosti pripomorejo k doseganju krovnega cilja izobraževanja strategije Evropa 2020

56

Kazalnike za strategijo Evropa 2020 je določil Svet. Komisija je poročala, da je bil pri kazalnikih v zvezi s krovnim ciljem izobraževanja za Evropo 2020, tj. delež prebivalstva s terciarno izobrazbo in osipniki, opažen stalen napredek in da je leta 2016 delež osipnikov v EU znašal 10,8 %²⁷, kar je 2 odstotni točki manj kot leta 2015. Delež oseb v starosti 30–34 let s terciarno izobrazbo v EU pa se je leta 2016 v povprečju zvišal za 3 odstotne točke na 39,0 %²⁸.²⁹

57

Vendar pa ni jasno, kako so projekti, financirani v okviru mobilnosti, prispevali k izpolnitvi krovnih ciljev izobraževanja. Še več, tudi če so prispevali, ni mogoče ugotoviti razlike med njihovim prispevkom in prispevkom drugih nacionalnih ukrepov in ukrepov EU niti njihovega prispevka ni mogoče ločeno meriti.

58

Tako ni nobene očitne povezave med mobilnostjo ali celo programom Erasmus+ kot celoto ter krovnimi cilji izobraževanja. Ti kazalniki za strategijo Evropa 2020 niso usklajeni s splošnimi in posebnimi cilji, opredeljenimi v Uredbi, kot se zahteva v členu 5(2).

Ker referenčno merilo za mobilnost vsebuje le delne rezultate, se ne meri pravilno

59

Leta 2011 so se države članice dogovorile za referenčno merilo EU za mobilnost v visokošolskem izobraževanju, v skladu s katerim naj bi v letu 2020 vsaj 20 % visokošolskih diplomantov opravilo obdobje visokošolskega študija ali usposabljanja (vključno z delovno prakso) v tujini.³⁰

60

Določile so tudi referenčno merilo za učno mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju: do leta 2020 naj bi vsaj 6 % tistih, ki so zaključili poklicno izobraževanje in usposabljanje, preživelo ustrezno obdobje študija ali usposabljanja (vključno z delovno prakso) v tujini.

61

Visokošolska mobilnost v okviru programa Erasmus+ je ključno gonilo za doseganje referenčnega merila v tem sektorju. Referenčno merilo je jasno povezano s ključnim ukrepom 1. Vendar Erasmus+ ni edini program, ki prispeva k mobilnosti, zato prispevka programa Erasmus+ ni mogoče v celoti ugotoviti.

62

Poleg tega so po analizi, ki jo je izvedel center za raziskave o vseživljenjskem učenju CRELL, podatki, na katerih temelji to merilo, le delno razpoložljivi in po Evropi niso primerljivi.³¹,³² Rezultati za ta kazalnik zato niso točni.

63

Celovita ocena obsega mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ni mogoča, ker so podatki le delno razpoložljivi. Eurostat je izvedel pilotno raziskavo za oceno učne mobilnosti v poklicem izobraževanju in usposabljanju, ki jo je končal konec leta 2015. Rezultati so pokazali, da je bilo približno 3,1 % udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v 17 državah programa, ki so sodelovale v raziskavi, udeleženih v učni mobilnosti.

64

Ker ta kazalnik vsebuje le delne rezultate, ni pravilno merjen.

Kvantitativni (splošni) kazalniki dajejo koristne informacije, čeprav je treba nekatere opredelitve uskladiti in izpopolniti

65

Ti kazalniki se nanašajo na mobilnost, o njih pa poroča in jih spremlja Komisija. Napredek (dosežen konec leta 2016) pri doseganju ciljnih vrednosti za te kazalnike, ki so določeni v letnem delovnem programu GD EAC, je strnjeno prikazan na sliki 10.

66

V okviru programa Erasmus+ se spodbuja tudi mobilnost učečih se z manj priložnostmi. Ni jasno, zakaj kazalnik v pravni podlagi te udeležence enači s tistimi s posebnimi potrebami. Glede na letno poročilo za Erasmus+ za leto 2016 se program še naprej bori proti oviram za mobilnost tako, da postaja bolj vključujoč za tiste iz prikrajšanih sredin in tiste s posebnimi potrebami.³³ Terminologija se torej nedosledno uporablja.

67

Skoraj 205 000 udeležencev iz prikrajšanih sredin in z manj možnostmi je imelo korist od programa Erasmus+, ker so v obdobju 2014–2017 sodelovali v dejavnostih nadnacionalne mobilnosti.³⁴ Mobilnost v okviru programa Erasmus+ omogoča pridobivanje novih izkušenj v tujini mnogim, ki si sicer tega ne bi mogli privoščiti.

68

Opredelitev prikrajšanih oseb / oseb z manj možnostmi se po posameznih državah programa razlikuje. V Španiji, na primer, so v to kategorijo vključeni vsi, ki prejemajo vladne štipendije za študij. Glede na podatke Komisije je dejansko več kot 35 % udeležencev v mobilnosti, ki prihajajo iz prikrajšanih sredin, iz Španije.

69

Zato rezultati za ta kazalnik ne omogočajo točne primerjave tovrstne mobilnosti med državami EU. Komisija se zaveda, da je ena od glavnih zadev, ki so vplivale na analizo vzorcev sodelovanja, neobstoj usklajene medsektorske opredelitve oseb z manj možnostmi in iz prikrajšanih sredin in da kakovost podatkov o sodelovanju prikrajšanih skupin zaradi različnih opredelitev in praks ni jasna.³⁵

70

S temi tremi kazalniki se merijo izložki programa in prikazuje napredek pri izvajanju. Ti kazalniki torej dajejo malo informacij o izidih in učinku programa (glej sliko 8).

Kazalniki za izobraževanje in usposabljanje se dosegajo, vendar ne kažejo, v kolikšnem obsegu so doseženi splošni in posebni cilji programa

71

Kazalniki za izobraževanje in usposabljanje v Prilogi I k Uredbi so specifični za program. Napredek pri teh kazalnikih za leto 2016 je prikazan na sliki 11 in sliki 12 v nadaljevanju, s katerih je razvidno, da je bila večina ciljnih vrednosti dosežena.

72

Kazalniki za izobraževanje in usposabljanje od (a) do (d) na sliki 11 so kazalniki izložkov. Čeprav so ti kvantitativni kazalniki koristni, pa z njimi ni mogoče v celoti meriti, v kakšnem obsegu so doseženi splošni in posebni cilji programa, zlasti posebni cilji programa, kakor je zahtevano v Prilogi I k Uredbi.

73

Kazalniki od (e) do (g) so kazalniki izidov, ki dajejo informacije o koristih, ki jih imajo udeleženci od programa. Kazalnik (f) je subjektiven, saj temelji na posameznikovem dojemanju, o katerem udeleženec poroča na koncu mobilnosti.

74

Komisija se zaveda omejitev, značilnih za te kazalnike, ki so posledica tega, da kazalniki v glavnem temeljijo na prispevku h krovnemu cilju izobraževanja 1, kot ga dojemajo in o njem poročajo upravičenci.³⁶ Omenja, da nacionalna poročila, ki so podlaga za vmesno oceno, poročajo o izboljšanju ključnih kompetenc in spretnosti pri učečih se, vendar priznava, da to v glavnem temelji na dojemanju udeležencev, o katerem ti sami poročajo.³⁷

Dashboard zagotavlja informacije v realnem času o izložkih in izidih

75

Komisija je leta 2016 vzpostavila Erasmus+ Dashboard, ki je enotno podatkovno skladišče, v katerem se zbirajo vsi podatki, ki jih zabeležijo nacionalne agencije in upravičenci. Podatki se posodabljajo vsak dan, tako da so na voljo kvalitativni in kvantitativni podatki v realnem času o izvajanju programa, in sicer za projekte, nepovratna sredstva, udeležence in organizacije, vključene v program. V podatkovnem skladišču so evidentirane raziskave in izjave udeležencev in upravičencev po koncu mobilnosti.

76

Po podatkih v Dashboard so udeleženci zelo zadovoljni: 95,8 % jih je bilo zadovoljnih z udeležbo v učni mobilnosti (po podatkih iz januarja 2018), 80 % pa jih je menilo, da so bolje pripravljeni na iskanje zaposlitve. Sodeč po raziskavi in izjavah udeležencev po koncu mobilnosti je Erasmus+ v resnici uspeh.

Viri, ki so se pri vmesni oceni uporabljali za merjenje smotrnosti, so večinoma raziskave in povratne informacije udeležencev

77

Poročilo o vmesni oceni za program Erasmus+ je bilo predloženo 31. januarja 2018.³⁸ Poročilo temelji na nacionalnih poročilih, ki so jih predložile države programa, ocenjevalnem poročilu zunanjega izvajalca, drugih pregledanih študijah, izkušnjah, pridobljenih pri vodenju programa, in na več kot milijonu odzivov zainteresiranih strani. V zvezi s programom Erasmus+ zajema obdobje 2014–2016.

78

Viri za vmesno oceno so večinoma raziskave in povratne informacije udeležencev. Pri oceni se je uporabljala kombinacija tehnik za zbiranje in analizo podatkov. Večina rezultatov je bila dosežena s kombinacijo dokazov na podlagi anketiranja upravičencev, povratnih informacij, dobljenih neposredno od njih, ter kvalitativnih razgovorov in študij primera.³⁹ Poleg tega so bila med odprtim javnim posvetovanjem zbrana mnenja splošne javnosti in zainteresiranih skupin.

79

Med sestanki revizorjev z avtorji nacionalnih poročil v petih obiskanih državah se je pokazalo, da pomanjkanje zanesljivih podatkov, ki bi pomagali pri oceni učinka programa, povzroča težave.

Vprašalnik za udeležence po koncu mobilnosti je subjektiven in kompleksen

80

Po koncu mobilnosti morajo vsi udeleženci izpolniti vprašalnik, s katerim ovrednotijo splošno zadovoljstvo in posamezne elemente sodelovanja v programu, kot je priznavanje mobilnosti na matični instituciji, povečanje občutka evropske identitete in izboljšanje znanja jezikov.

81

Povratne informacije, dobljene od udeležencev, so koristne, vendar subjektivne, zato se ne bi smele uporabljati kot glavno merilo za ocenjevanje kakovosti in rezultatov mobilnosti. Te informacije so toliko bolj subjektivne, ker je pogoj za končno izplačilo študentom izpolnitev vprašalnika, čeprav pozitivna ocena ni pogoj za izplačilo.

82

Udeleženci v mobilnosti, s katerimi so se sestali revizorji, so povedali, da so bili vprašalniki preveč kompleksni (zlasti za udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja) in da se v njih uporablja preveč žargona EU. Nekateri udeleženci so povedali, da so imeli pri izpolnjevanju vprašalnika težave. Norveška nacionalna agencija pa je na primer navedla, da vprašanja niso primerna za udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

V letnih programih dela za Erasmus+ je pri prioritetah iz leta v leto opaziti le malo kontinuitete

83

Komisija je leta 2014 določila prioritete za Erasmus+. Nekatere od njih so bile v naslednjih letnih programih dela ohranjene, druge pa so bile opuščene in so bile uvedene nove.

84

Prioriteta „Sistemske spremembe sistemov izobraževanje in usposabljanja z okrepljenimi možnostmi za učenje ob delu zaradi povečanja relevantnosti teh sistemov za trg dela”, uvedena leta 2014, ni vključena v naslednje letne programe dela.

85

Nobena od prioritet za poklicno izobraževanje in usposabljanje iz leta 2014 ni ohranjena v letnem delovnem programu za leto 2017. So pa bile v vsakem naslednjem letu vključene dodatne prioritete. Za visoko šolstvo je bila prioriteta povečanja števila diplomantov črtana iz letnega programa dela za leto 2017, vključene pa so bile nove prioritete.

86

Te prioritete so sicer relevantne, vendar zanje niso bile določene nobene ciljne vrednosti niti kazalniki. Ni jasno, v kolikšnem obsegu so bili cilji teh prioritet doseženi niti zakaj so bile mnoge opuščene. Iz leta v leto je bilo le malo kontinuitete pri prioritetah, ki jih je določil GD EAC v letnih delovnih programih za program Erasmus+.

Dodeljevanje sredstev ne temelji na smotrnosti

87

Zaradi učinkovite in uspešne uporabe virov bi moralo dodeljevanje sredstev temeljiti na smotrnosti. V Uredbi se zahteva, da so merila, ki se uporabljajo za merjenje smotrnosti, osredotočena na raven letnih realiziranih izložkov in raven letnih realiziranih plačil.⁴⁰

88

Sodišče meni, da ta merila ne zadoščajo za merjenje smotrnosti programa, saj merijo samo, kolikšna sme biti poraba (vložke in izložke). Glede na Uredbo pa smotrnost vključuje tudi izide in učinke.⁴¹

89

Merjenje smotrnosti za ukrepe mobilnosti v okviru programa Erasmus+ je torej treba na nekaterih ključnih področjih še izboljšati. Ciljne vrednosti se dosegajo, vendar kazalniki niso povsem skladni s splošnimi in posebnimi cilji, opredeljenimi v Uredbi, zaradi česar je težko meriti smotrnost.

S programom Erasmus+ je bilo uvedenih veliko inovacij, vendar nekatere od njih še niso povsem dozorele

Konsolidacija v okviru programa Erasmus+ je bila uspešna

90

Program Erasmus+ združuje programe iz obdobja 2007–2013 v okviru enega programa (glej sliko 1). Na področju mobilnosti vključuje nekdanje programe Erasmus (za visoko šolstvo), Leonardo (za poklicno izobraževanje in usposabljanje) in Comenius (za izobraževanje v šolah). Po mnenju nacionalnih agencij, s predstavniki katerih se je Sodišče sestalo, in mnenju v dokumentu⁴² s prispevkom direktorjev vseh nacionalnih agencij je to pozitivno. Zaradi enega samega imena je program bolj prepoznaven na politični ravni in za javnost ter prispeva h krepitvi občutka evropske identitete (glej odstavek 50).

Pristop posrednega upravljanja je pozitiven

91

Pristop posrednega upravljanja⁴³ povečuje uspešnost projektov. Nacionalne agencije, ki so blizu upravičencem, lahko več prispevajo k izboljšanju kakovosti predlogov projektov in njihovemu izvajanju, ker jih lahko prilagodijo raznolikosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Upravičenci, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so potrdili, da nacionalne agencije zagotavljajo dobro pomoč in povratne informacije med fazama prijavljanja in izvajanja. Zaradi lažjega dostopa do programa so organizirale dogodke in tečaje usposabljanja.

Erasmus+ uvaja veliko inovacij za administrativno poenostavitev, čeprav sta procesa prijavljanja in poročanja še vedno kompleksna

92

Izvajanje programa bi bilo treba poenostaviti z zmanjšanjem formalnih in birokratskih zahtev za upravičence in države članice.⁴⁴ Za uspeh programa so izjemnega pomena tudi racionalizacija in poenostavitev organizacije in upravljanja ter trajna osredotočenost na zmanjšanje upravnih odhodkov.⁴⁵

93

Toda samo manjši del (36 %) nacionalnih agencij meni, da je program Erasmus+ manjša obremenitev, kot so bili njegovi predhodniki.⁴⁶ Po mnenju upravičencev in udeležencev je program (prijave, izvajanje in poročanje) še vedno kompleksen. Udeleženci, s katerimi so bili opravljeni razgovori, ugotavljajo, da so vloge za projekte in poročanje za poklicno izobraževanje in usposabljanje ponavljajoče se in da je treba večkrat vnašati iste podatke. Manjše organizacije so menile, da je zahteva po opisu evropskega učinka njihovih projektov mobilnosti odveč.

94

Udeleženci iz skoraj vseh držav so se pritoževali nad kompleksnimi administrativnimi postopki v zvezi s prijavami in poročanjem.⁴⁷ Sodišče ugotavlja, da je izpolnjevanje učnih sporazumov po mnenju nekaterih študentov zapleteno, študentom pa se lahko zgodi, da po prihodu ugotovijo, da je bila vsebina predmeta spremenjena. Katalogi programov včasih niso posodobljeni. Zaradi tega so lahko študentje razočarani, saj po prihodu ugotovijo, da predmet, ki so ga želeli poslušati, ne obstaja več.

95

Nekateri udeleženci, s katerimi so se srečali revizorji, so menili, da so bili prijavni obrazci za šole prezapleteni. Ena od težav je povezana z opisom načina, na katerega bodo projekti dosegli cilje iz evropskega razvojnega načrta. Za razpis za leto 2018 so bili prijavni obrazci poenostavljeni.

96

Komisija je pripravila obsežen Vodnik za prijavitelje kot pomoč za upravičene organizacije in posameznike, ki se vsako leto posodablja. Vendar pa je težko ugotoviti, kaj je bilo v tem vodniku iz leta v leto spremenjeno, ker spremembe niso označene. Nacionalne agencije, ki jih je Sodišče obiskalo, so izjavile, da bi bile vesele, če bi bil spletni priročnik (trenutno v formatu pdf) pripravljen kot en sam dokument z vsemi viri in označenimi spremembami. Vodnik za prijavitelje za leto 2017 je od takrat na voljo na spletu.

97

Nekatere institucije, s katerimi se je Sodišče sestalo, so menile, da so pravila za visokošolsko mobilnost med partnerskimi državami⁴⁸ preveč kompleksna. V prvem letu je bilo izvajanje te mobilnosti zelo težko, ker je bil sporazum o financiranju med univerzo in nacionalno agencijo desetkrat spremenjen. Na tem področju še ni bilo poenostavitve.

Pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto so dobra poenostavitev, vendar bi morala Komisija zagotoviti, da ne pride do nezaželenih učinkov

98

Izvajanje programa Erasmus+ se je s financiranjem na podlagi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto poenostavilo. Pri vmesnem pregledu poenostavitve obračunavanja nepovratnih sredstev⁴⁹ je bilo ugotovljeno, da je uporaba tovrstnega financiranja privedla do mnogih finančnih in nefinančnih koristi pri izvajanju programa. Poenostavilo se je načrtovanje proračuna, poročanje nacionalnim agencijam in računovodenje. Poleg tega je bilo pri pregledu ugotovljeno, da se upravičenci programa zaradi manjšega upravnega bremena lahko v fazi načrtovanja osredotočajo na vsebino projekta, v fazi izvajanja pa na doseganje ciljev projekta.

99

Sodišče je ugotovilo, da so deležniki zadovoljni z uvedbo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, posledica česar je bila poenostavitev finančnega upravljanja programa.

100

Da bi povečali dostop do programa Erasmus+, pa bi bilo treba sredstva za podporo mobilnosti posameznikov prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi gostiteljici.⁵⁰

101

Pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto so opredeljeni v Vodniku za prijavitelje in so razdeljeni v tri skupine: države s podobnimi, višjimi in nižjimi življenjskimi stroški. Nekateri študentje in institucije, s katerimi se je Sodišče sestalo, so omenili, da so štipendije v okviru programa Erasmus+ premajhne za kritje stroškov in da študentje potrebujejo dodatna sredstva, in sicer lastne prihranke ali podporo staršev. To bi lahko študente iz prikrajšanih sredin odvračalo od udeležbe.

102

Sodišče je ugotovilo, da zneski štipendij niso bili prilagojeni realnim stroškom, ki jih imajo udeleženci v državah gostiteljicah, v katerih država zagotavlja subvencije. V Franciji, na primer, država velikokrat krije najemnino za študente, kar pomeni, da so udeleženci v teh državah v boljšem položaju.

103

Pri stroških na enoto, ki temeljijo na oddaljenosti, se ne upošteva, kakšne in kako pogoste so povezave med turističnimi in zemljepisno oddaljenimi kraji niti razlike v ceni. Od izračunavanja razdalj imajo korist tisti, ki so v velikih mestih z letališči.

104

Komisija je na podlagi pripomb nacionalnih agencij prilagodila nekatere elemente v razpisu za leto 2017, npr. dodatna sredstva za visoke stroške potovanj v državi. Poleg tega bodo na podlagi podatkov o poenostavitvi obračunavanja nepovratnih sredstev, pridobljenih z vmesnim pregledom, z letom 2018 začela veljati spremenjena pravila za financiranje.⁵¹

Uvedba sistemov IT je bila problematična, vendar je bila večina težav odpravljenih

105

Uvedba velikega števila orodij IT na začetku programa je povzročila zmedo pri nacionalnih agencijah in prijaviteljih. Na začetku je kakovost orodij IT, ki jih je zagotovila Komisija, nihala, orodja pa so bila uvedena pozno. Orodje Mobility Tool je štelo za nezanesljivo in neprijazno za uporabnike, veliko problemov pa je bilo upoštevanih le postopoma (npr. e-formularji, EPlusLink in OEET). Vse države, ki jih je Sodišče obiskalo, so poročale o problemih pri uvajanju novih orodij, ki se pred uvedbo niso poskusno uporabljala.

106

Komisija je z uvedbo akcijskega načrta za IT iz leta 2016 rešila večino problemov. Nacionalne agencije so med obiski Sodišča potrdile, da so bile izvedene izboljšave.

107

Sodišče je ugotovilo, da si nacionalne agencije, upravičenci in udeleženci želijo več elektronske dokumentacije, kar bi vodilo k brezpapirnemu izvajanju programa Erasmus+. Veliko dokumentov, ki se uporabljajo v okviru programa Erasmus+, je še vedno v papirni obliki.

Spletna jezikovna podpora je koristno orodje, vendar klasični jezikovni tečaji, financirani v okviru prejšnjega programa, štejejo za bistvene

108

Eden od posebnih ciljev programa Erasmus+ je izboljšati poučevanje in učenje jezikov.

109

Komisija je pripravila spletno jezikovno podporo (OLS), ki učečim se omogoča, da ocenijo svoje jezikovno znanje v tujem jeziku, ki ga bodo uporabljali pri študiju ali delu v državi gostiteljici, ter opravijo spletni jezikovni tečaj, da bi izboljšali raven svojega znanja.

110

Vsi udeleženci v mobilnosti morajo opraviti spletno oceno znanja jezika, da ocenijo svoje znanje pred udeležbo v mobilnosti in po njenem zaključku. Ti rezultati bi dali količinsko opredeljive podatke o izboljšanju jezikovnega znanja. Jezikovni test OLS je obvezen za prejem končnega zneska štipendije.

111

Sodišče je ugotovilo, da dosežene ocene na testu po zaključku izmenjave velikokrat pokažejo, da se znanje jezika ni spremenilo ali se je celo poslabšalo. Komisija meni, da navidezno poslabšanje znanja jezika med prvo in zadnjo oceno kaže pomanjkanje motivacije pri udeležencih v tej fazi mobilnosti, ki je posledica pomanjkanja spodbud. Zato je treba biti pri merjenju izboljšanja znanja jezikov s temi testi pazljiv, čeprav so testi zelo pomembni.

112

Po mnenju nekaterih visokošolskih zavodov testi OLS ne dajejo potrdil o znanju jezikov, ki bi ustrezala merilom za priznavanje mnogih evropskih univerz. Po mnenju Coimbrske skupine univerz se spletni jezikovni testi preveč poudarjajo, dejanski jezikovni tečaji v razredu pa imajo premalo podpore.⁵²

113

Tudi nekateri udeleženci poklicnega izobraževanja in usposabljanja obžalujejo, da v okviru programa Erasmus+ ni klasičnih jezikovnih tečajev, ki so bili financirani v okviru prejšnjih programov. V Estoniji, na primer, obžalujejo, da se ne izvajajo jezikovni tečaji v učilnicah, ker je bilo spodbujanje udeležencev v teh tečajih boljše.

Jamstvena shema za študentska posojila ni dosegla pričakovanj

114

Jamstvena shema za študentska posojila daje finančnim posrednikom delna jamstva za posojila, odobrena študentom, ki se vpisujejo na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja, npr. magistrske programe, v drugi državi programa, pod kar najbolj ugodnimi pogoji.⁵³

115

Shema se po pooblastilu Komisije upravlja in izvaja v okviru Evropskega investicijskega sklada. V začetku je bilo za to shemo dodeljenih do 3,5 % celotnega proračuna za program Erasmus+.

116

Njen cilj je bil, da se do leta 2020 zagotovijo posojila v skupni višini 3 milijard EUR 200 000 študentom na magistrskem študiju, s čimer bi se študentska mobilnost v Evropi povečala v skladu s ciljem EU za mobilnost, po katerem naj bi dosegla 20 %.

117

Sporazum o prenosu pooblastil med Evropskim investicijskim skladom in Komisijo določa ciljno usmerjene spodbude za izbiro finančnega posrednika v vseh državah programa, da bi se zagotovila možnost vključitve v shemo za študente iz vseh teh držav.⁵⁴ Čeprav je Evropski investicijski sklad izvedel tržno raziskavo, ki je pokazala veliko zanimanje finančnih posrednikov, in aktivno promoviral shemo v več kot 120 finančnih institucijah, se jih ni veliko prijavilo na razpise za prijavo interesa. Konec leta 2017 je bila shema delujoča samo s po enim posrednikom v Franciji in Turčiji (samo za študente, ki so odhajali v drugo državo) ter Španiji (za študente, ki so odhajali v drugo državo, in tiste, ki so prihajali v Španijo).

118

Do takrat je posojilo prejelo 358 magistrskih študentov. Čeprav so bile povratne informacije teh študentov pozitivne in jih je 77 % potrdilo, da brez posojila, zajamčenega v okviru te sheme, ne bi mogli obiskovati magistrskega študija v tujini, ni verjetno, da bi bil dosežen cilj 200 000 študentov⁵⁵. Konec leta 2017 je Komisija prerazporedila zadevna sredstva.

119

Eden od vzrokov za pomanjkanje zanimanja pri finančnih posrednikih bi lahko bil, da je v skladu z Uredbo zaščita posojilojemalcev premalo fleksibilna, saj se ne upoštevajo dovolj standardne tržne prakse. Ta zaščita je izrecno opredeljena v odstavku 2 Priloge II k Uredbi.

120

Poleg tega shema zajema ozko ciljno populacijo (magistrske študente) in izključuje precej velike segmente študentov, zaradi česar se je zanimanje finančnih posrednikov še zmanjšalo.

121

Leta 2017 je Evropski investicijski sklad sklenil sporazum z univerzama v Luksemburgu in na Cipru, v skladu s katerim bo ciprska univerza magistrskim študentom iz Luksemburga odložila plačilo šolnine in nastanitve za dve leti, kar bo zajeto v jamstvo, dogovorjeno v okviru sheme. Ta inovativen pristop je dober, saj imajo univerze vse večjo vlogo v financiranju visokega šolstva.

Pozornost je treba posvetiti drugim novim elementom programa Erasmus+

Učenci in dijaki splošnih šol ne morejo več sodelovati v mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1

122

Učenci in dijaki splošnih šol ne morejo več sodelovati v mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1, kar so nacionalne agencije in šole v obiskanih državah obžalovale. Poleg tega ni prav, da v okviru ključnega ukrepa 1 dijaki iste starosti lahko sodelujejo v mobilnosti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ne pa v okviru splošnega izobraževanja.

Veliko zavodov za poklicno izobraževanje in usposabljanje težko najde partnerje in mora pogosto uporabljati posrednike

123

Zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki jih je Sodišče obiskalo, so poročali o težavah pri iskanju partnerjev v visokokakovostni mobilnosti. Primeri teh težav so predstavljeni na sliki 14. Nekateri uporabijo posrednike, kar je lahko drago in zmanjša sredstva, ki so na voljo za mobilnost. Obiskani zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje bi bili veseli, če bi jim pri iskanju partnerjev pomagale Komisija in nacionalne agencije.

124

Poleg tega je program Leonardo kril stroške, kot so bili stroški pripravljalnih obiskov učiteljev za ogled novih partnerjev gostiteljev, program Erasmus+ pa teh stroškov ne krije. Zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje so povedali, da bi želeli več podpore, ki bi omogočila, da bi upravni delavci in učitelji na začetku in koncu mobilnosti spremljali dijake ter da se organizirajo pripravljalni obiski. Spremstvo dijakov je zelo pomembno, ker so ti pogosto najstniki in je za mnoge med njimi to prvi obisk v tujini.

125

Komisija je pred kratkim pripravila spletni zemljevid imetnikov listine za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, na katerem lahko zavodi iščejo partnerje v tujini, ki štejejo za zanesljive.

Potrebna je fleksibilnost za študente na doktorskem študiju

126

V okviru prejšnjih programov je bilo mogoče organizirati kratke, intenzivne programe, ki so jih zlasti študentje na doktorskem študiju zelo cenili. Trenutno so trije meseci najkrajše dovoljeno razdobje. Visokošolski zavodi, ki jih je obiskalo Sodišče, so trdili, da ti študentje potrebujejo več fleksibilnosti in da obdobje enega meseca bolj ustreza njihovim obveznostim.

Zaključki in priporočila

127

Sodišče meni, da je Erasmus+ dobro znana in uspešna znamka EU. Program prinaša veliko oblik evropske dodane vrednosti, od katerih so mnoge daljnosežnejše, kot je zahtevano v zakonodaji. Ožji cilji se dosegajo, vendar je treba okvir za ocenjevanje smotrnosti za mobilnost v okviru programa Erasmus+ na nekaterih ključnih področjih še izboljšati, da bo mogoče meriti, v kolikšni meri so bili doseženi splošni in posebni cilji. Uvedeni so bili inovativni elementi in ukrepi za poenostavitev, vendar nekateri deležniki še vedno menijo, da so ključni elementi nerodni.

128

Ukrepi mobilnosti v okviru programa Erasmus+ ustrezajo merilom v zvezi z evropsko dodano vrednostjo, določenim v pravni podlagi (glej odstavke 14 do 31). Sodišče je odkrilo dodatne načine, na katere ti ukrepi prinašajo evropsko dodano vrednost (glej odstavke 32 do 51).

Priporočilo 1

Komisija naj pri snovanju in izvajanju prihodnjega programa Erasmus predlaga dodatne elemente evropske dodane vrednosti. Vsem tem elementom bi bilo treba v fazi ocenjevanja projektov dati prednost, nato pa jih spremljati in o njih poročati.

Ciljni rok za uresničitev: prvo polletje leta 2021.

129

Večina ciljnih vrednosti, določenih za program, se sicer dosega, vendar je Sodišče ugotovilo, da kazalniki niso povsem skladni s splošnimi in posebnimi cilji, opredeljenimi v Uredbi, zaradi česar je težko meriti smotrnost. Zato je treba na nekaterih ključnih področjih še izboljšati okvir za ocenjevanje smotrnosti za ukrepe mobilnosti v okviru programa Erasmus+ (glej odstavke 52 do 88). Sistemski učinek mobilnosti še ni viden (glej odstavke 16 do 18).

130

Večina kazalnikov je kvantitativnih in temelji na izidih. Kvalitativni kazalniki v veliki meri temeljijo na mnenjih deležnikov in udeležencev, izraženih v intervjujih in raziskavah. Povratne informacije, dobljene od udeležencev, so koristne, vendar so lahko subjektivne, zato se ne bi smele uporabljati kot glavno merilo za ocenjevanje kakovosti in rezultatov dejavnosti mobilnosti (glej odstavke 54 do 82).

131

Merila smotrnosti za dodeljevanje sredstev, ki so določena v Uredbi, merijo samo vložke in izložke, ne pa tudi izidov in učinkov. Po mnenju Sodišča je treba oceniti smotrnost glede na napredek pri doseganju ciljev, da se zagotovi skladnost z Uredbo. Poleg tega je pri prioritetah za program Erasmus+ najti le malo kontinuitete iz leta v leto (glej odstavke 83 do 88).

Priporočilo 2

Komisija naj:

1. še dodela in objavi kazalnike, ki bodo pomagali meriti, v kolikšni meri so bili doseženi splošni in posebni cilji programa;
2. pripravi merila, ki bodo zagotavljala, da bo dodeljevanje sredstev temeljilo na smotrnosti pri doseganju ciljev zaradi spodbujanja učinkovite in uspešne porabe virov.

Ciljni rok za uresničitev: prvo polletje leta 2021.

132

Erasmus+ je uvedel veliko pozitivnih inovacij, zlasti za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za udeležence, institucije upravičenke in nacionalne agencije. Vendar so potrebne dodatne izboljšave, da bo sodelovanje za upravičence manj obremenjujoče in privlačnejše, zlasti pri prijavljanju in poročanju. Toda samo manjši del (36 %) nacionalnih agencij meni, da je program Erasmus+ manj obremenjujoč, kot so bili njegovi predhodniki (glej odstavke 90 do 97).

133

Pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto so dobra poenostavitev, vendar bi morala Komisija zagotoviti, da ne pride do nezaželenih učinkov (glej odstavke 98 do 104).

134

Uvedba sistemov IT je bila najprej zelo problematična, vendar je bila večina težav do leta 2017 odpravljenih. Kljub temu je bilo pri vmesni oceni ugotovljeno, da bi morali biti postopki in orodja IT lažji za uporabo, da bi se zmanjšalo upravno breme za izvajalske organe in upravičence.⁵⁶ Treba je spodbujati e-aplikacije (glej odstavke 105 do 107).

Priporočilo 3

Komisija naj še poenostavi program, da se zmanjša upravno breme. Zlasti naj:

1. olajša prijavljanje in poročanje za upravičence in posamezne udeležence;
2. ohrani pristop na podlagi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, s popravki zneskov nepovratnih sredstev, kadar je to potrebno;
3. izboljša orodja informacijske tehnologije in računalniško vodene postopke.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2019.

135

Spletna jezikovna podpora je koristno dopolnilno orodje za samostojno učenje in testiranje jezikovnega znanja. Vendar pa bi jo v prihodnosti lahko dopolnjevali klasični jezikovni tečaji, ki so bili financirani v sklopu prejšnjega programa (glej odstavke 108 do 113).

Priporočilo 4

Komisija naj oceni, ali bi bilo mogoče ponovno uvesti klasično poučevanje jezikov v učilnicah.

Ciljni rok za izvedbo: leto 2021.

136

Sodelovanje finančnih posrednikov pri jamstveni shemi za študentska posojila je skromno in nima želenega učinka. Evropski investicijski sklad si je prizadeval najti inovativne in fleksibilne rešitve. Razširitev potencialnega posojilnega portfelja na druge cikluse v naslednjem programu bi lahko povečala privlačnost sheme za finančne posrednike (glej odstavke 114 do 121).

Priporočilo 5

Komisija naj:

1. predlaga ustrezne regulativne in zakonodajne spremembe za razširitev jamstvene sheme za študentska posojila na mobilnost na dodiplomski in doktorski študij;
2. sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo države programa spodbujala, naj zagotovijo, da bodo njihove nacionalne spodbujevalne institucije sodelovale v obstoječi shemi.

Ciljni rok za izvedbo: (a) prvo polletje leta 2021, (b) leto 2018.

137

Sodišče je odkrilo, da obstaja velika potreba po ponovni uvedbi mobilnosti učencev in dijakov splošnih šol v okviru ključnega ukrepa 1 programa Erasmus+ (glej odstavek 122).

138

Minimalno obdobje treh mesecev za mobilnost študentov doktorskega študija ni vedno ustrezno. Ti študentje potrebujejo več fleksibilnosti (glej odstavek 126).

Priporočilo 6

Komisija naj:

1. spodbuja uvedbo mobilnosti učencev in dijakov v okviru ključnega ukrepa 1 in
2. razmisli o večji fleksibilnosti v zvezi s trajanjem mobilnosti študentov na doktorskem študiju. Glede na njihove obveznosti je en mesec primernejše obdobje zanje.

Ciljni rok za izvedbo: (a) leto 2020, (b) prvo polletje leta 2021.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Neven MATES, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 3. julija 2018.

Kratice in okrajšave

GD EAC: Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo pri Evropski komisiji je izvršilna veja Evropske unije, pristojna za politiko na področju izobraževanja, kulture, mladih, jezikov in športa.

OLS: spletna jezikovna podpora (Online Linguistic Support)

Glosar

Comenius: prejšnji program mobilnosti za šole.

Države programa in partnerske države: države upravičenke so razdeljene v dve skupini, in sicer na države programa (države članice EU ter nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija) in 145 partnerskih držav s celega sveta.

Erasmus dashboard: podatkovno skladišče v Komisiji, v katerem se zbirajo vsi podatki v zvezi s programom Erasmus+, ki jih vnašajo nacionalne agencije in upravičenci. Podatki se posodabljajo vsak dan, tako da so na voljo kvalitativni in kvantitativni podatki v realnem času, ki so povezani z izvajanjem programa.

Erasmus: prejšnji program mobilnosti za visoko šolstvo.

Europass: mapa petih dokumentov, ki državljanom pomagajo, da pri vlogah za zaposlitev ali študij v Evropi lažje prikažejo svoje kvalifikacije. Ti dokumenti so življenjepis v formatu Europass, jezikovna izkaznica Europass in trije dokumenti, ki se lahko izdajo državljanom, ki so bili na izmenjavi v drugi evropski državi (potrdilo Europass mobilnost) ali ki zaključijo formalen program poklicnega izobraževanja in usposabljanja (priloga k spričevalu) ali visokošolskega študija (priloga k diplomi).

Izobraževanje in usposabljanje 2020: okvir za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za celo EU, sprejet s sklepi Sveta 12. maja 2009.

Jamstvena shema za študentska posojila: pobuda EU, ki jo za Evropsko komisijo upravlja in izvaja Evropski investicijski sklad. Uvedena je bila decembra 2014 v okviru programa Erasmus+. V okviru sheme se za finančne posrednike zagotavljajo delna jamstva za posojila študentom na magistrskem študiju v tujini.

Leonardo da Vinci: prejšnji program mobilnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Referenčno merilo za mobilnost: kazalnik za Erasmus+, ki je eden od ožjih ciljev, določenih v okviru Izobraževanja in usposabljanja 2020.

Strategija Evropa 2020: desetletna strategija Evropske unije za rast in delovna mesta, ki se je začela izvajati leta 2010, njen cilj pa je bil ustvariti pogoje za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Učna mobilnost: dejanska selitev v državo, ki ni država stalnega prebivališča udeleženca, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega ali priložnostnega učenja. Vključene so tudi prakse, vajeništvo, mladinske izmenjave, prostovoljno delo, poučevanje ali sodelovanje v dejavnostih strokovnega izpopolnjevanja.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tém v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Neven Mates. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Rimantas Šadžius, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Mindaugas Pakštys, ataše v njegovem kabinetu Tomas Mackevičius ter asistenta v njegovem kabinetu Aušra Maziukaitė in Niamh Carey, vodilni upravni uslužbenec Paul Stafford, vodja naloge Maria Echanove ter revizorji Sandra Dreimane, Agnieszka Plebanowicz, Bogdan Sinca in Timothy Upton. Jezikovno podporo je zagotovila Michael Pyper.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-0496-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/892276	QJ-AB-18-017-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-0487-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/20961	QJ-AB-18-017-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact/write-to-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl/home?). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.