Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije

Povzetek

I

Naš pregled Sodišča Evropske unije je bil zasnovan za oceno smotrnosti procesa vodenja zadev na tem sodišču, zlasti pa tega, ali so postopki spodbujali učinkovito obravnavanje vloženih zadev in ali bi bilo mogoče njihovo pravočasno reševanje izboljšati. Preučili smo tudi orodja za ocenjevanje in zagotavljanje odgovornosti na Sodišču Evropske unije.

II

V zadnjih letih je Sodišče Evropske unije sprejelo pomembne organizacijske in postopkovne ukrepe za učinkovitejše obravnavanje zadev in poročanje o njih. Zlasti z uvedbo okvirnih časovnih okvirov za zaključek ključnih faz v življenjskem ciklusu zadeve in s progresivnim razvojem orodij za spremljanje in poročil se je povečala osredotočenost na pravočasnost. Dosežen je bil napredek pri zmanjševanju velikih sodnih zaostankov, do katerih je prišlo na Splošnem sodišču do konca leta 2016, in to že pred učinkom reforme tega sodišča, s katero se bo podvojilo število sodnikov in njihovih kabinetov.

III

Pri pregledu smo prišli do zaključka, da bi lahko Sodišče Evropske unije te pozitivne rezultate dodatno izboljšalo, če bi razmislilo o uvedbi aktivnejšega individualnega vodenja zadev, pri čemer bi uporabilo prilagojene časovne okvire in spremljalo dejansko uporabljene kadrovske vire. Takšno merjenje smotrnosti namesto uporabe okvirnih časovnih okvirov, ki jih je treba upoštevati v povprečju, bi poslovodstvu zagotovilo informacije o problematičnih zadevah in elementih dobre prakse. Ta pristop bi poslovodstvu zagotovil informacije v podporo pri odločanju in s tem postal gonilo dodatnega izboljšanja učinkovitosti. Te informacije bi se lahko uporabljale tudi za izboljšanje poročanja o smotrnosti, s čimer bi se okrepila odgovornost, saj bi omogočale uvid v pravilno delovanje Sodišča Evropske unije in v porabo virov, ki jih ima na voljo.

Sodišče Evropske Unije

01

Sodišče Evropske unije je sodni organ Evropske unije (EU). Njegova naloga je zagotoviti upoštevanje evropskega prava z nadziranjem razlage in enotne uporabe Pogodb.¹

02

Sodišče Evropske unije je sestavljeno iz dveh sodišč: Sodišča in Splošnega sodišča. Sodišče ima 28 sodnikov, ki jim pomaga 11 generalnih pravobranilcev². Na Splošnem sodišču je zdaj 45 sodnikov, do leta 2019 pa naj bi jih bilo 56. Sodniki in generalni pravobranilci se imenujejo v medsebojnem soglasju vlad držav članic za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Sodnikom in generalnim pravobranilcem pomaga 386 uslužbencev v njihovih kabinetih. Celotna institucija ima 2 168 uslužbencev.³ Vsako sodišče ima svoje sodno tajništvo. Sodišči si delita jezikovno službo, službo IT in druge službe. Skupni stroški Sodišča Evropske unije za proračun EU za leto 2017 znašajo približno 400 milijonov EUR.

03

Sodišče in Splošno sodišče obravnavata različne vrste postopkov (glej okvir 1).

04

Sodišči morata obravnavati vse zadeve, ki jima jih predložijo nacionalna sodišča, države članice, institucije, organi, uradi ali agencije EU ter fizične in pravne osebe. Na ta dejavnik ne moreta vplivati. V obdobju 2006–2016 je bilo na Sodišču Evropske unije v povprečju vloženih približno 1 500 zadev letno. Skupno število zadev, ki jih je še treba obravnavati (število nerešenih zadev), se je povečalo za približno 20 % (glej sliko 1).

05

Zadeve se na obeh sodiščih lahko vložijo v katerem koli od 24 uradnih jezikov EU. Sodniki odločajo v francoščini.

06

Sodišče Evropske unije mora zagotoviti brezhibno kakovost pravosodja v razumnem času⁴, pri tem pa mora kot institucija EU zagotavljati tudi, da javna sredstva, ki so mu na voljo, porabi čim bolj učinkovito in uspešno ter v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja⁵.

07

Kakovost in hitrost, s katero Sodišče Evropske unije odloča, imata lahko pomembne posledice za posameznike, pravne osebe, države članice in EU kot celoto. Če Sodišče Evropske unije ne odloči v razumnem roku, lahko to povzroči znatne stroške za zadevne stranke ter neposredne stroške za proračun EU zaradi morebitne škode⁶, ki lahko nastane zaradi predolgega trajanja postopka⁷. Zadeve, predložene Sodišču Evropske unije, so precej pogosto posledica postopkov, uvedenih v državah članicah. V takih zadevah, ki so še posebej pomembne za Sodišče, je lahko pravočasno zaključevanje zadev pomembno pri omogočanju tega, da ustrezni pravosodni sistemi držav članic zagotovijo učinkovito pravno sredstvo za državljane in podjetja tudi na nacionalni ravni.

08

Sodišče Evropske unije se je skozi čas vedno bolj osredotočalo na učinkovito delovanje. Zlasti je obravnavalo sodne zaostanke (predvsem na Splošnem sodišču, glej odstavek 59). V tem pogledu je Sodišče Evropske unije sprejelo več organizacijskih in postopkovnih ukrepov za povečanje učinkovitosti, kot so:

• prilagoditev poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča zaradi pospeševanja obravnavanja zadev,
• spremljanje napredka posameznih zadev glede na okvirne notranje roke za glavne faze sodnega postopka,
• digitalizacija izmenjave procesnih dokumentov in
• izboljšanje zagotavljanja odgovornosti⁸.

09

Ti ukrepi so prispevali k skrajšanju povprečnega časa, potrebnega za sprejetje sodnih odločb na obeh sodiščih. Na primer, leta 2016 je bilo skupno trajanje postopka 14,7 meseca na Sodišču in 18,7 meseca na Splošnem sodišču, kar pomeni skrajšanje za 0,9 meseca oziroma 1,9 meseca v primerjavi z letom 2015. Ni pa še mogoče potrditi trenda skrajševanja trajanja za vse vrste postopkov (glej sliko 2).

10

EU se je leta 2015 odločila reformirati strukturo Sodišča Evropske unije, in sicer bo podvojila število sodnikov na Splošnem sodišču do leta 2019, delo Sodišča za uslužbence EU pa je s 1. septembrom 2016 prenesla na Splošno sodišče.⁹ S tem naj bi se zmanjšal sodni zaostanek¹⁰, dosegel pozitiven vpliv na kakovost sodb in povečali fleksibilnost in hitrost dodeljevanja sodnikov senatom v skladu s številom zadev na različnih področjih.¹¹ Zakonodajalec je neto dodatne finančne stroške reforme ocenil na 13,5 milijona EUR letno, če se bo ta v celoti izvedla,¹² ali približno 3,4 % skupnega proračuna Sodišča Evropske unije.

Obseg in pristop pregleda smotrnosti

Obseg in cilj

11

Naš pregled je bil zasnovan za oceno tega, ali so postopki vodenja zadev na Sodišču Evropske unije privedli do učinkovitega obravnavanja zadev in ali so bile te pravočasno zaključene. V okviru tega pregleda nismo obravnavali kakovosti sodnih odločb in sedanje reforme Splošnega sodišča.¹³ Preučili smo tudi orodja za ocenjevanje in zagotavljanje odgovornosti na Sodišču Evropske unije. Poleg tega je ta pregled tudi odziv na interes, ki ga je izrazil Evropski parlament.

12

Preučili smo vzorec zaključenih zadev (glej odstavke 17 do 19), vloge in dejavnosti različnih akterjev v celotnem življenjskem ciklusu vodenja zadev. Zaprosili smo za dostop do vseh spisov, to preučitev dokumentacije pa smo načrtovali dopolniti z razgovori z uslužbenci, ki se ukvarjajo z vodenjem zadev, vključno z référendaires (v nadaljnjem besedilu strokovni sodelavci) (glej odstavek 23).

13

Sodišče Evropske unije je menilo, da mora zaradi obveznosti zagotavljanja tajnosti postopka posvetovanja v skladu s Pogodbo¹⁴ dostop do nekaterih dokumentov (kot so interni zaznamki in memorandumi med sodnim tajništvom in sodniki/generalni pravobranilci ter nekateri deli predhodnih poročil sodnikov) ostati omejen na sodnike, generalne pravobranilce in izbrane uslužbence Sodišča Evropske unije ter da ga ne more dati Evropskemu računskemu sodišču. Zato za tiste dele procesa vodenja zadev, ki so povezani s temi dokumenti, nismo mogli neodvisno oceniti vpliva dejavnikov, kot so zapletenost zadev in razpoložljivi viri.

14

Zaradi ublažitve te omejitve ta pregled temelji na informacijah, zbranih s poslovodskimi predstavitvami¹⁵ Sodišča Evropske unije in ne na neposrednih dokazih. Za vzorec zadev so bili pri pregledu tako uporabljeni vprašalniki za pridobitev informacij o vodenju zadev od uslužbencev, ki pri njih sodelujejo. V teh vprašalnikih so bili obravnavani najrelevantnejši dejavniki, ki vplivajo na čas, potreben za obravnavanje zadeve. Ti dejavniki so bili opredeljeni v posvetovanju s sodnima tajništvoma in kabinetoma predsednikov obeh sodišč Sodišča Evropske unije.¹⁶ Opravili smo tudi razgovore z več sodniki in generalnimi pravobranilci.

Pristop in merila

15

Preučili smo vodenje zadev na obeh sodiščih. Upoštevali smo smernice za učinkovitost in upravljanje časa, ki jih je pripravila Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, ki deluje na področju človekovih pravic in pravne države v okviru Sveta Evrope.¹⁷

16

Analizirali smo trajanje ključnih korakov za približno 2 800 zadev, ki sta jih Sodišče in Splošno sodišče zaključili v letih 2014 in 2015, kar je 90 % vseh zadev, zaključenih v tem obdobju. Analizirali smo tudi korelacijo med dejavniki, ki po našem mnenju prispevajo k zapletenosti zadev in dolžini sodnih postopkov.

17

Za oceno učinkovitosti vodenja posameznih zadev smo skušali identificirati dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na procese vodenja zadev in na dolžino postopkov. Zato smo izbrali vzorec zadev (30 zadev za vsako sodišče), zaključenih v letih 2014 in 2015.

18

Vzorec je bil izbran tako, da je zajemal različne lastnosti populacije.¹⁸ Zadeve z najdaljšim¹⁹ in najkrajšim časom obravnavanja so bile izključene. V glavnem je zajemal zadeve, katerih trajanje je bilo nekoliko daljše od povprečnega, skupaj z več zadevami s kratkim trajanjem obravnave, da bi se ugotovile mogoče najboljše prakse (glej Prilogo I). Zato to ni naključen reprezentativen vzorec, temveč je usmerjen v posebna vprašanja.

19

Za 60 zadev smo preučili celoten življenjski ciklus (glej sliko 3). Trajanje različnih faz postopka smo primerjali s standardnimi okvirnimi roki, ki jih uporablja Sodišče Evropske unije, in s povprečnim trajanjem.²⁰ Za faze od vložitve zadeve do konca pisnega postopka smo preučili notranje postopke, dokumente sodnega tajništva, povezane z izbranimi zadevami, in vprašalnike, na katere je odgovorilo sodno tajništvo, opravili pa smo tudi razgovore z relevantnimi uslužbenci v teh službah. Za faze po koncu pisnega postopka smo preučili dokumente, ki so nam bili na voljo ob upoštevanju omejitve iz odstavka 13, in vprašalnike, na katere so odgovorili sodniki/generalni pravobranilci ali njihovi strokovni sodelavci. Poleg tega smo analizirali informacije, vključene v sodbe in sklepe, ter se večkrat sestali z uslužbenci kabinetov obeh predsednikov, da bi pridobili pojasnila in opise postopkov sistemov.²¹

20

Za službe, ki zagotavljajo podporo sodnemu procesu (prevajanje, IT, raziskave in dokumentacija), smo analizirali sisteme in opravili razgovore z odgovornimi uslužbenci. Za prevajalsko službo smo pregledali zlasti postopke za določanje rokov, načrtovanje in poročanje o opravljenem delu. Pregledali smo tudi napredek pri uporabi ključnih medinstitucionalnih kazalnikov dejavnosti in smotrnosti. Za IT smo preučili splošno arhitekturo sistemov za vodenje zadev in strateško načrtovanje za obdobje 2016–2020.

21

Poleg tega smo preučili, ali je Sodišče Evropske unije ocenilo, ali bi zaradi spremembe njegovih jezikovnih praks lahko prišlo do morebitnega povečanja učinkovitosti.

Opažanja

Proces vodenja zadev in njegovo trajanje

22

Kot je prikazano na sliki 3, zadeve prejmeta in jih najprej obravnavata sodni tajništvi Sodišča in Splošnega sodišča. Potek prvega dela postopka (pisni postopek) je podrobno določen v poslovnikih sodišč, v katerih so določeni predvsem zadevni dokumenti in veljavni časovni okviri. Predsednika obeh sodišč zadeve dodelita senatom in/ali sodnikom poročevalcem, v primeru Sodišča pa prvi generalni pravobranilec zadevo dodeli enemu od generalnih pravobranilcev.

23

Sodniki in generalni pravobranilci obravnavajo zadeve, ki so jim bile neposredno dodeljene, analizirajo pa tudi druge zadeve na ravni senata, v katerega spadajo, ali na ravni Sodišča. Sodniki so lahko odgovorni za zadeve kot sodniki poročevalci, sodniki ocenjevalci ali, kadar je to primerno, predsedniki senata. Pri opravljanju njihovih dolžnosti jim pomagajo uslužbenci v njihovih kabinetih: strokovni sodelavci in asistenti. Vsak kabinet sodnika ima tri strokovne sodelavce, vsak kabinet generalnega pravobranilca pa štiri. Strokovni sodelavci imajo ključno vlogo pri podpiranju sodnikov in generalnih pravobranilcev v zadevah, za katere so odgovorni, ter pri pomoči pri pripravi upravnih sej ali zasedanj senata in zagotavljanju analize drugih zadev, ki se obravnavajo v senatih, v katere so sodniki dodeljeni. Kakovost, upravljanje in razpoložljivost teh virov so zato pomembni dejavniki pri zagotavljanju učinkovitega vodenja zadev.

24

Na splošno je za vsako zadevo en strokovni sodelavec določen za celoten življenjski ciklus zadeve, vključno s pomočjo pri pripravi predhodnih poročil, mnenj in sodnih odločb. Zato lahko začasna nerazpoložljivost strokovnega sodelavca negativno vpliva na učinkovito obravnavanje zadev.

25

Po dodelitvi zadeve in zaključku pisnega postopka sodnik poročevalec pripravi in predstavi predhodno poročilo²² (na Splošnem sodišču se poleg tega pripravi še poročilo za obravnavo), o katerem se razpravlja na upravni seji Sodišča ali zasedanju senata Splošnega sodišča. Naslednji fazi v življenjskem ciklusu zadeve sta obravnava²³ (ki v nekaterih pogojih ni nujna²⁴) in v mnogih zadevah na Sodišču²⁵ izdaja mnenja generalnega pravobranilca.

26

Zaključek postopka vključuje posvetovanje in razglasitev odločbe.²⁶ Osnutke sodb, v nekaterih primerih pa tudi osnutke sklepov, pregleda skupina uslužbencev za zagotavljanje kakovosti in doslednosti besedila ob upoštevanju prakse in precedensa (v nadaljnjem besedilu: enota redaktorjev sodb). Temu lahko sledi objava v spletni Zbirki odločb („Recueil numérique de la jurisprudence”)²⁷, odvisno od meril, ki jih določi vsako sodišče.

27

Vsako sodišče sicer deluje kot kolegijski organ s kolektivno odgovornostjo za odločitve, vendar sta za splošno spremljanje napredka posameznih zadev končno odgovorna predsednika obeh sodišč. Seveda pa sta sodnik poročevalec in predsednik zadevnega senata tudi odgovorna za zagotavljanje ustreznega spremljanja. Na Sodišču prvi generalni pravobranilec prevzema splošno odgovornost za spremljanje napredka pri mnenjih, ki jih pripravljajo generalni pravobranilci.

28

Kot je opisano v odstavku 9, Sodišče Evropske unije objavlja skupno povprečno trajanje obravnavanja zadev kot ključni kazalnik smotrnosti. Potrdili smo, da je bil izračun povprečnega trajanja ključnih faz (po vrstah odločb in vrstah postopkov ali predmetih zadev), ki ga uporablja Sodišče Evropske unije za notranje namene, v zvezi s postopki, ki so bili zaključeni v letih 2014 in 2015 na Sodišču in Splošnem sodišču, izveden pravilno. Poleg tega smo izvedli podrobnejši izračun povprečnega trajanja faz, ki je po našem mnenju pomemben za vodenje zadev (glej sliko 4).

29

Za več ključnih faz standardne okvirne roke določita sodišči (glej odstavka 54 in 57). Toda zaradi različnosti zadev in dejavnikov, ki nanje vplivajo, so ti roki okvirni in ne morejo biti upoštevani v vsaki zadevi. Kot je prikazano na sliki 4, je povprečno trajanje ključnih faz na splošno preseglo okvirne roke, čeprav obstajajo razlike med sodiščema.

30

Na primer povprečno trajanje priprave predhodnega poročila za zadeve, ki so bile zaključene v letih 2014 in 2015 na Sodišču, je bilo približno tri mesece (okvirno ciljno trajanje pa dva meseca), na Splošnem sodišču pa približno devet mesecev (okvirno ciljno trajanje pa dva ali štiri mesece, odvisno od vrste zadeve²⁸).

31

Povprečno trajanje postopkov se zelo razlikuje glede na to, ali je bilo v zadevi odločeno s sodbo ali sklepom,²⁹ vendar so faze pisnega postopka, priprave predhodnega poročila in zaključitve najdaljše v življenjskem ciklusu zadeve ne glede na vrsto zadeve ali odločitve (sodba ali sklep).

32

V naš pregled so bili zajeti naslednji ključni procesi vodenja zadev:

• vložitev in začetno obravnavanje (vključno s prejetjem in pošiljanjem procesnih dokumentov), imenovana pisni postopek, v zadevnem sodnem tajništvu (glej odstavke 36 do 40),
• dodelitev, ki jo izvedeta predsednika obeh sodišč, kadar je relevantno,pa tudi prvi generalni pravobranilec (glej odstavke 41 do 45),
• obravnavanje zadev, ki ga izvajajo senati in sodniki poročevalci, potem ko so jim bile dodeljene, ob upoštevanju omejitev, opisanih v odstavku 13 (glej odstavke 46 do 50), ter
• spremljanje in upravljanje napredovanja zadev, ki ju izvajata predsednika obeh sodišč (glej odstavke 51 do 60).

Uporaba odgovorov na naše vprašalnike

33

Z vprašalniki o 60 zadevah, predloženih sodnima tajništvoma in sodnikom (kadar je to ustrezno, pa tudi generalnim pravobranilcem), smo želeli pridobiti informacije v zvezi z dejavniki, ki vplivajo na trajanje postopka (glej odstavek 19), informacije o času, porabljenem za vsak dejavnik, in dodatna podrobna pojasnila za vsako posamezno zadevo (npr. najboljše prakse). Toda prejeti odgovori so vsebovali različne ravni informacij.

34

Na podlagi prejetih odgovorov smo analizirali pogostost omenjenih dejavnikov na Sodišču Evropske unije. Med razgovori s sodniki in generalnimi pravobranilci, ki so sledili, smo pridobili potrditev, da imajo ti dejavniki vpliv na celotno trajanje obravnavanja zadev. V veliki večini zadev sta sodni tajništvi zagotovili informacije o času, ki ga je mogoče pripisati vsakemu dejavniku, ki vpliva na trajanje. Sodniki in generalni pravobranilci so dali te informacije za manjše število zadev. Zato nismo mogli oceniti učinka omenjenih dejavnikov na trajanje za vse zadeve v vzorcu.

35

V Prilogi II je podrobna analiza odgovorov na vprašalnike, iz katere je razvidna pogostost dejavnikov, ki vplivajo na trajanje postopkov in ki so jih omenili sodni tajništvi, sodniki in generalni pravobranilci. Na slikah 5 do 8 je povzetek teh informacij.

Vložitev in začetno obravnavanje v sodnih tajništvih (pisni postopek)

36

Pisni postopek upravljata tajništvi, ki uporabljata določbe ustreznega poslovnika. V poslovnikih so med drugim določeni roki, v katerih morajo stranke vložiti svoja opažanja ali pisna stališča.

37

Pri naši analizi se je pokazalo, da je ta faza v letih 2014 in 2015 v povprečju trajala 6,6 meseca na Sodišču in 9,1 meseca na Splošnem sodišču. V obeh primerih je to pomenilo bistven del življenjske dobe zadeve. Opozoriti je treba, da je trajanje te faze določeno s poslovnikom, v katerem so določeni roki za predložitev različnih procesnih dokumentov, odvisno pa je tudi od sodelujočih strank (če npr. zahtevajo podaljšanje rokov ali zaupno obravnavanje nekaterih informacij) in od tega, ali se postopku želijo pridružiti tretje stranke.

38

Pregled najpogostejših dejavnikov, ki so po navedbah sodnih tajništev o 60 izbranih zadevah vplivali na trajanje pisnega postopka, je na sliki 5 za Sodišče in sliki 6 za Splošno sodišče.

39

Pregled kaže, da sta na Sodišču najpogosteje poudarjena dejavnika povezana s prevodi drugih institucij EU³⁰ in obremenjenostjo generalnega direktorata za prevajanje (GD TRAD)³¹ Sodišča Evropske unije. Dodatno smo analizirali vpliv dela GD TRAD na vodenje zadev (glej odstavke 74 do 79), pri čemer se je pokazalo, da je vpliv tega dejavnika na skupno trajanje obravnavanja zadev omejen. Za Splošno sodišče so navedeni dejavniki večinoma zadevali regulativne postopke, povezane z izmenjavo dokumentov s strankami³², in čas, potreben za obravnavanje obsežnih spisov. Primeri razlogov za podaljšanje pisnega postopka za Sodišče in Splošno sodišče so prikazani v okviru 2.

40

Med svojim pregledom smo ugotovili, da sta obe sodišči že sprejeti proaktivne ukrepe za spremembo in izboljšanje nekaterih postopkov, ki so vplivali na trajanje pisnega postopka, da bi preprečili pretirane zamude v tej fazi. Primeri teh ukrepov so stalno izboljševanje poslovnika, poenostavitve postopkov odločanja in spodbujanje elektronskega vlaganja zadev (E-Curia), ki poteka od leta 2011, za zmanjšanje uporabe dokumentov v papirni obliki.

Proces dodelitve zadev, predloženih sodiščema

41

Na obeh sodiščih se zadeve dodelijo, ko sodišči prejmeta dovolj novih zadev, da lahko delo uravnovešeno razdelita med sodnike. Analiza podatkov o zadevah, zaključenih v letih 2014 in 2015, kaže, da je povprečni čas od prejetja zadeve do dodelitve sodniku 2,3 meseca na Sodišču in 1,5 meseca na Splošnem sodišču. Toda to nima bistvenega učinka na skupno trajanje obravnavanja zadeve, ker hkrati poteka predhodno delo v sodnih tajništvih.

Sodišče

42

Predsednik Sodišča je odgovoren za dodelitev posameznemu sodniku poročevalcu, prvi generalni pravobranilec pa zadevo dodeli enemu od generalnih pravobranilcev. Pri dodeljevanju se upošteva več dejavnikov, vključno s trenutno obremenitvijo sodnikov in podobnostjo z drugimi zadevami. Poleg tega se uporabljajo pravila, ki preprečujejo dodelitev zadeve sodniku, ki prihaja iz države, iz katere je tudi zadeva, pri pritožbah s Splošnega sodišča pa se zadeva ne dodeli sodniku iste nacionalnosti kot prvotni sodnik poročevalec.

43

Dodelitve ad hoc se uporabljajo, kadar je treba postopkovne sklepe sprejeti nemudoma in kadar je potreben hitri postopek. Zadeve, v katerih je potrebna nujna predhodna odločba³³, se obravnavajo v temu namenjenem senatu. Na splošno zadeve, ki jih je mogoče hitro obravnavati s sklepom, predsednik poskuša nemudoma dodeliti sodniku poročevalcu v skladu s poslovnikom³⁴.

Splošno sodišče

44

Predsednik Splošnega sodišča zadeve po vrsti dodeljuje devetim senatom v skladu z internimi pravili³⁵. Ta pravila določajo štiri ločene vrstne rede za: (i) zadeve, ki se nanašajo na uporabo pravil o konkurenci za podjetja, pravil o državni pomoči in pravil o ukrepih za zaščito trgovine; (ii) zadeve, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine; (iii) zadeve v zvezi z javnimi uslužbenci (šele od leta 2016) in (iv) vse druge zadeve.

45

V skladu z veljavnimi pravili predsednik lahko odstopi od vrstnih redov, če so prejete zadeve povezane z drugimi zadevami, ki se že obravnavajo ali so že zaključene, ali zaradi zagotavljanja enakomerne porazdelitve dela. Iz informacij, ki jih je zagotovilo Splošno sodišče, je razvidno, da je bilo približno 40 % zadev v letih 2014 in 2015 dodeljenih izven sistema vrstnih redov. Po dodelitvi senatu predsednik tega senata predlaga sodnika poročevalca za vsako posamezno zadevo, predsednik Splošnega sodišča pa nato sprejme končno odločitev.

Postopek, ki ga senati in sodniki poročevalci uporabljajo za obravnavanje zadev po dodelitvi

46

Obravnava zadev od dodelitve do zaključka vključuje več faz in pomeni bistven del celotnega trajanja: zlasti priprava predhodnih poročil je v letih 2014 in 2015 v povprečju trajala 3,2 meseca na Sodišču in 9,4 meseca na Splošnem sodišču, zaključevanje zadev pa v povprečju 4 mesece na Sodišču in 5,3 meseca na Splošnem sodišču. Kot je opisano v odstavkih 33 in 34, so se informacije, ki so jih v vprašalnikih navedli sodniki in generalni pravobranilci, v večini zadev nanašale na pogostost različnih dejavnikov, ki vplivajo na trajanje, in ne na dodaten čas, ki je potreben zaradi njih. Sicer imamo informacije o trajanju vsake faze, vendar podatki o tem, koliko dni dela, vključno s sodniki, generalnimi pravobranilci in njihovimi kabineti, je bilo dejansko potrebnih za dokončanje vsake faze, niso na voljo.

47

Odgovori na vprašalnike so prvi vir informacij, ki bi jih lahko Sodišče Evropske unije uporabilo za dodatne analize. Pregled najpogostejših dejavnikov, ki so vplivali na trajanje obravnavanja zadev in ki so jih navedli sodniki za posamezne zadeve (in, kadar je to primerno, generalni pravobranilci), je predstavljen na sliki 7 za Sodišče in na sliki 8 za Splošno sodišče. Celotna analiza dejavnikov, ki so vplivali na trajanje obravnavanja 60 zadev, je v Prilogi II.

48

Za Sodišče so v vprašalnikih kot najpogostejši dejavniki, ki so vplivali na trajanje obravnavanja zadev, navedeni sodne počitnice³⁶, delovna obremenitev strokovnih sodelavcev in njihova bolniška odsotnost, porodniški/starševski dopust ali odhod, delovna obremenitev sodnikov in generalnih pravobranilcev ter zapletenost in obsežna vsebina zadev.

49

Na Splošnem sodišču najpogostejši dejavnik, ki je vplival na trajanje obravnavanja zadev v vzorcu, izhaja iz časa, ki ga potrebuje enota redaktorjev sodb. Do tega je prišlo zaradi precejšnje delovne obremenitve te službe, ki je bila posledica prizadevanj za zmanjšanje sodnih zaostankov v letih 2014 in 2015. Kljub temu je treba opozoriti na to, da so bili notranji roki, določeni za to delo, na splošno upoštevani. Drugi pogosto navedeni dejavniki so bili delovna obremenitev sodnikov poročevalcev in njihovih strokovnih sodelavcev, sprememba sestave senata, ki je obravnaval zadevo, predodeljevanje zadev in ukrepi procesnega vodstva. Primerjava med pogostostjo specifičnih dejavnikov na Sodišču in Splošnem sodišču je predstavljena v okviru 3.

50

Pri naših razgovorih s sodniki in generalnimi pravobranilci se je pokazalo, da se zavedajo tega, da je treba zadeve po možnosti obravnavati v skladu z okvirnimi časovnimi okviri, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost dela. Poudarili so tudi vpliv nerazpoložljivosti strokovnega sodelavca, dodeljenega neki zadevi, na učinkovitost postopka, zlasti kadar ni ustreznega nadomeščanja. Tudi vprašanje negotovosti v zvezi s tem, da se mandat sodnikov zaključuje, in v zvezi s predajo delovne obremenitve sodnikov, ki odhajajo, je bilo poudarjeno kot področje, na katerem so mogoče izboljšave.

Spremljanje

51

Spremljanje obravnavanja zadev, vključno z razvojem spletnih orodij za spremljanje, se je skozi čas pozitivno razvijalo. Sodniki, s katerimi smo opravili razgovore, priznavajo njihov vpliv na učinkovitost obravnavanja zadev.

52

Pristop, ki ga Sodišče Evropske unije uporablja za spremljanje upoštevanja okvirnih časovnih okvirov, temelji na individualnih zadevah, zadeve, v katerih časovnih okvirov ni mogoče upoštevati, pa so poudarjene. Ker pa so časovni okviri okvirni, naj bi jih vsako Sodišče upoštevalo v povprečju, pri čemer bi lahko zadeve, za katere je potrebnega manj časa, izravnale predolgo trajanje dolgotrajnih zadev.

Sodišče

53

Spremljanje zadev je splošna odgovornost predsednika, ki s tedenskimi sestanki s predsedniki senatov in generalnimi pravobranilci spremlja tudi upoštevanje časovnih okvirov. Proces spremljanja se je razvijal več let in zdaj se pripravljajo vedno bolj podrobna poročila in analize za lažje spremljanje, ki ga podpirajo različna poročila in nekatera orodja IT, kot je Suivi des Affaires. V poročilu État des affaires so npr. z zvezdico označene zadeve, pri katerih sodnik poročevalec ni upošteval okvirnega časovnega okvira za pripravo predhodnega poročila, v novejšem³⁸ Fiche délai pa je navedenih več podrobnosti, poleg tega pa so v njem navedeni približni roki za naslednje faze postopka. Sodišče je leta 2016 uvedlo tudi Plan de rattrapage, ki ga je treba pripraviti za zadeve, pri katerih ni bil upoštevan okvirni časovni okvir.

54

Sodišče je postopno uvajalo vrsto ukrepov za skrajšanje trajanja obravnavanja zadev ter za ugotavljanje in odpravo podaljšanj v fazah postopka. Eden od njih je Échéancier, ki je bil leta 2004 sprejet kot del praktičnega vodnika³⁹ za obravnavanje zadev, predloženih Sodišču. Določa okvirne časovne okvire za različne faze vodenja in obdelave za večino zadev.

55

Sistem okvirnih časovnih okvirov sicer daje resnično spodbudo za zaključitev različnih faz postopka ob upoštevanju postavljenih rokov. Vendar je ta pristop enak za vse zadeve, zato pri postavljenih rokih niso upoštevane tipologija, zapletenost ali druge značilnosti posameznih zadev, zaradi česar so pri zapletenih zadevah verjetno prekratki, pri enostavnejših zadevah pa predolgi.

Splošno sodišče

56

Na Splošnem sodišču je predsednik splošno odgovoren za spremljanje zadev po dodelitvi sodnikom. Poleg tega obstaja še širša kolektivna odgovornost, ki vključuje predsednika, predsednika senata in sodnika poročevalca za vsako posamezno zadevo. Kot na Sodišču so tudi tu ugotovili potrebo po natančnejšem spremljanju in skozi čas razvili orodja zanj.

57

Splošno sodišče je razvilo in uporabilo analize podatkov in poročil za spodbujanje upoštevanja splošnih časovnih okvirov, določenih za nekatere ključne faze vodenja zadev⁴⁰, in zmanjšanje povprečnega trajanja obravnavanja zadev. Poleg Suivi des Affaires je Splošno sodišče leta 2011 uvedlo Tableau de productivité in tabelo s skupnimi zamudami, ki se na tri mesece pošlje vsakemu sodniku. O podrobnostih v zvezi s tem poročilom vsako četrtletje razpravljajo predsednik in predsedniki senatov, da bi ugotovili, v kateri fazi postopka so potrebna dodatna prizadevanja.

58

Poleg tega poročila obstajajo tudi orodja, ki se uporabljajo kot merilo za delovno uspešnost vsake tri mesece. Ta so memorandum zadev, v katerem je prikazana analiza podaljšanj, seznam zadev z bistvenim⁴¹ podaljšanjem in specifični opomniki, ki se po elektronski pošti pošljejo posameznim sodnikom in v katerih so navedene zadeve s podaljšanjem, za katere so odgovorni. Podrobne informacije na ravni posameznih sodnikov so povečale preglednost, izboljšale ozaveščenost in spodbudile pravočasnejše obravnavanje zadev.

59

Jasno je, da je v zadnjih letih bolj aktivno vodenje zadev višje na prioritetni lestvici, kar je na splošno prineslo pozitivne rezultate pred uvedbo reforme. Lastna analiza Splošnega sodišča na primer kaže, da je za vse nezaključene zadeve število dni, za kolikor je priprava predhodnih poročil presegla okvirni časovni okvir, s 130 000 leta 2010 padlo na 15 000 konec leta 2016, kar pomeni skoraj 90-odstotno zmanjšanje.⁴²

60

Za obe sodišči bi moral nadaljnji razvoj sistemov IT, kot so poročila Business Intelligence (prej Business Object) in sistem ARGOS, ki naj bi bil uveden leta 2017, zagotoviti bolj podrobne informacije s prilagojeno nadzorno ploščo z vsemi nezaključenimi nalogami in fazami v postopku za sodnike, generalne pravobranilce in strokovne sodelavce. Čeprav naj bi ta razvoj omogočil natančnejše spremljanje razmer v zvezi z morebitnimi podaljšanji pri obravnavanju zadev, s tem pregledom nismo mogli oceniti njegovega verjetnega učinka. Več sodnikov, s katerimi smo opravili razgovore, pa je razvilo svoje ad hoc sisteme (pogosto v obliki razpredelnic Excel) za spremljanje napredka zadev.

Premik od pravosodne statistike k prilagojenim časovnim okvirom in kazalnikom smotrnosti poslovanja

61

Sodišče Evropske unije za svojo smotrnost poslovanja odgovarja s pravosodno statistiko: natančneje s številom vloženih zadev, med letom zaključenih zadev in nezaključenih zadev na koncu leta skupaj s povprečnim trajanjem zaključenih postopkov med zadevnim letom. Institucija interno za informativne namene uporablja podrobnejšo razčlenitev števila zadev skupaj z bolj analitičnim povprečnim trajanjem.

62

Medtem ko podatki o povprečnem trajanju, ki jih objavi Sodišče Evropske unije, dajejo pregled nad skupno sodno dejavnostjo, združujejo zadeve z zelo različnimi stopnjami zapletenosti. To lahko daje le delen prikaz delovne uspešnosti Sodišča Evropske unije v smislu trajanja postopkov.

Razvoj pri merjenju smotrnosti sodnega poslovanja

63

Sodišče Evropske unije svojo učinkovitost meri predvsem z oceno števila zaključenih zadev in posebej za Sodišče s primerjavo povprečnega trajanja zaključenih zadev z okvirnimi časovnimi okviri za različne faze postopka, ki so enaki za vse zadeve. Pri tem Sodišče Evropske unije kot temelj za svoje merjenje smotrnosti poslovanja uporablja kazalnike izložkov brez navedbe uporabljenih virov (vložki).

64

S tem upravljavskim pristopom se ocenjuje smotrnost poslovanja na splošno. Sodišče Evropske unije ne spremlja svojih postopkov v primerjavi z uveljavljenimi standardi na podlagi trajanja zadev, prilagojenega zapletenosti in tipologiji. Ker ni informacij o zapletenosti zadev, povečanje števila zaključenih zadev in/ali skrajšanje povprečnega trajanja ne pomeni nujno večje učinkovitosti.

65

Pri pregledu smo upoštevali širši razvoj merjenja smotrnosti sodnega poslovanja. V zvezi s tem smo ugotovili, da je delo Evropske komisije za učinkovitost pravosodja⁴³, ki jo je ustanovil Svet Evrope, zelo relevantno.

66

Pregledali smo navodila Evropske komisije za izvajanje za učinkovitost pravosodja o časovnih okvirih⁴⁴ za sodne postopke. Določitev teh časovnih okvirov je osnovni korak k merjenju in primerjavi smotrnosti poslovanja pri obravnavanju zadev ter h konceptualni opredelitvi zaostanka kot števila ali odstotka nezaključenih zadev, pri katerih ni bil upoštevan načrtovani časovni okvir.

67

V skladu z navodili naj bi se časovni okviri uporabljali za kategorije postopkov, pri tem pa naj bi se upoštevala zapletenost zadev. Smotrnost poslovanja je na primer mogoče meriti z določitvijo časovnih okvirov, tj. zaključitev 90 % ali 95 % zadev v časovnem okviru od 12 do 36 mesecev, odvisno od vrste in zapletenosti postopka.

68

Analizirali smo tudi glavne smernice Evropske komisije za učinkovitost pravosodja o upravljanju časa,⁴⁵ da bi ugotovili najboljše prakse, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v postopkih na Sodišču Evropske unije. Ugotovili smo, da bi bil lahko zlasti kontrolni seznam za upravljanje časa Evropske komisije za učinkovitost pravosodja dobro orodje za oceno tega, koliko ima Sodišče Evropske unije na voljo ustrezne informacije in koliko analizira relevantne vidike sodnih postopkov. Kontrolni seznam je strukturiran na podlagi šestih kazalnikov upravljanja časa. Specifične točke na kontrolnem seznamu, ki se nanašajo na vsakega od teh kazalnikov, so predstavljene v Prilogi III. Naša ocena tega, koliko so razpoložljive informacije in analiza, ki jo kasneje pripravi Sodišče Evropske unije, v skladu z relevantnimi smernicami Evropske komisije za učinkovitost pravosodja, povezanimi s temi kazalniki, je predstavljena na sliki 9. Temelji na preučitvi sistemov Sodišča Evropske unije za vodenje zadev in na analizi vzorca 60 zaključenih zadev (glej odstavke 36 do 60). Čeprav je bil na večini področij, ki jih zajema šest kazalnikov Evropske komisije za učinkovitost pravosodja o upravljanju časa, dosežen bistven napredek, se je pri pregledu pokazalo, da je mogoče še izboljšati merjenje smotrnosti sodnega poslovanja.

69

Evropska komisija za učinkovitost pravosodja je poudarila potrebo po določitvi standardov za trajanje postopkov in navedla, da je treba v primerih, v katerih se opazijo ali predvidijo odstopanja od pravosodnih časovnih okvirov, hitro ukrepati za odpravo vzrokov za ta odstopanja.⁴⁶ Pri analizi odgovorov na vprašalnik o našem vzorcu zadev se je pokazalo, da do odstopanj od okvirnih časovnih okvirov pride na primer zaradi števila in zapletenosti zadev, dodeljenih sodniku, zaradi razlogov v zvezi s koncem mandata sodnikov in zaradi nerazpoložljivosti nekega strokovnega sodelavca (glej odstavka 48 in 49).

Analiza zapletenosti zadev: potencialen pristop k podpori procesa vodenja

70

Po navedbah Sodišča Evropske unije v odgovorih na vprašalnik o našem vzorcu zadev je zapletenost pomemben dejavnik, ki vpliva na celotno trajanje postopka (glej odstavka 47 in 48). Menimo, da bi bilo mogoče analizo zapletenosti zadev dodatno razviti z uporabo obstoječih podatkov za potencialno izboljšanje procesa vodenja zadev na Sodišču Evropske unije. Za preučitev tega potenciala smo izvedli analizo, s katero smo želeli ugotoviti, ali obstaja korelacija⁴⁷ med nekaterimi dejavniki⁴⁸, ki kažejo na zapletenost, in celotnim trajanjem obravnavanja zadev, zaključenih v letih 2014 in 2015.

71

Rezultati naše analize, ki so predstavljeni v Prilogi IV, kažejo relativno visoko pozitivno korelacijo⁴⁹ med temi dejavniki zapletenosti in trajanjem obravnavanja zadev. Vsak od uporabljenih dejavnikov lahko šteje za relevantnega za splošno trajanje obravnavanja zadev. Ta rezultat kaže na to, da bi bilo mogoče dodatno analizo podatkov v zvezi z zadevami iz preteklosti uporabiti za pridobitev podrobnejših upravljavskih informacij, kot so na voljo sedaj, saj bi bilo mogoče ugotoviti, pri katerih zadevah je bilo trajanje obravnavanja bistveno daljše ali krajše od pričakovanega glede na značilnosti zadeve. Te informacije bi se lahko nato uporabile na primer za ugotavljanje ponavljajočih se problemov, ki so privedli do prekomernega trajanja, in najboljših praks, s katerimi se zadeve zaključijo v krajšem času. To bi lahko uporabili tudi v podporo odločanju v celotnem življenjskem ciklusu zadev, poleg tega pa bi lahko prispevalo k izboljšanju splošne učinkovitosti vodenja zadev.

72

Ta analiza je bila prvi poskus uporabe obstoječih podatkov. Seveda bi jo bilo mogoče še izboljšati na podlagi izkušenj Sodišča Evropske unije in pri tem upoštevati več dejavnikov in prilagoditev ponderjev, ki se pripišejo različnim dejavnikom.

Podpora procesa vodenja zadev

73

Vloga podpornih storitev je olajšanje učinkovitega izvajanja ključnih faz pri vodenju zadev. Preučili smo vidika prevajalske dejavnosti (glej odstavke od 74 do 79) in sistemov IT (glej odstavke 80 do 85).

Prevajanje

74

Prevajanje dokumentov ima ključno vlogo pri tem, da podpira pravosodne dejavnosti Sodišča Evropske unije zaradi njegove obveznosti, da zadeve obravnava in razširja veliko število sodnih odločb v vseh uradnih jezikih EU. Razpoložljivost prevodov lahko v nekaterih ključnih delih postopka⁵⁰ neposredno vpliva na trajanje življenjskega ciklusa zadeve. Pri zadevah v našem vzorcu (glej odstavke 36 do 40 in 46 do 50) je bil ta učinek v primerjavi s splošnim časovnih potekom zadeve majhen.

75

V obdobju 2014–2016 je bilo na Sodišču Evropske unije vsako leto prevedenih skupaj 1,1 milijona strani. Med 26 % in 36 % strani so prevedli zunanji pravniki lingvisti, letni stroški za te prevode pa so znašali med 9 in 12 milijonov EUR.

Določitev rokov

76

Sodišče Evropske unije ima različne metode za določanje rokov za zagotovitev prevodov spisov. Za večino prevodov se določijo prilagojeni časovni okviri.⁵¹ Alternativno pa se lahko uporabljajo tudi fiksni časovni okviri, pri katerih se ne upoštevajo značilnosti zadeve.⁵² V tem primeru roki ne odražajo povprečne mogoče dnevne prevajalske zmogljivosti pravnika lingvista. Kombinacija prilagojenih in fiksnih časovnih okvirov omogoča nekolikšno prožnost pri upravljanju delovne obremenitve GD TRAD.

Centralno in lokalno načrtovanje

77

O rokih se dogovorita služba, ki odda zahtevek za prevod,⁵³ in centralni oddelek za načrtovanje. Obstajajo upravljavska orodja za tedensko načrtovanje dela in za spremljanje tega, ali se dokumenti prevajajo v skladu z roki. Toda dejanski čas, ki ga pravnik lingvist porabi za nek prevod, se ne evidentira. Če bi bile na voljo tudi te informacije, bi bilo mogoče ugotoviti področja, na katerih je mogoče izboljšati učinkovitost, ali najboljše prakse.

Upoštevanje rokov za prevod dokumentov

78

Ugotovili smo, da so se v letih 2014 in 2015 roki za prevod večinoma upoštevali. Datum razpoložljivosti prevoda zadnjih procesnih dokumentov v okviru pisnega postopka je ključni datum, saj z njim začne teči čas do okvirnega roka za predhodna poročila, ki jih morajo pripraviti sodniki. Ugotovili smo, da so bili v znatnem številu zadev (29 % za Sodišče in 57 % za Splošno sodišče) prevodi na voljo med 5,5 oz. 9 dni pred določenim fiksnim notranjim časovnim okvirom.

Primerjava smotrnosti z drugimi institucijami EU

79

Sodišče Evropske unije sodeluje v medinstitucionalnem izvršnem odboru za prevajanje, katerega namen je spodbujanje najboljših praks. Sodišče Evropske unije je doseglo napredek pri vzpostavljanju kazalnikov smotrnosti (znanih kot KIAPI), da bi uvedlo uporabo metodologije za merjenje prevajalske dejavnosti⁵⁴, ki bi omogočala primerjavo z drugimi institucijami EU.⁵⁵

Informacijski sistemi

80

Uporaba računalniških podpornih sistemov bi morala poleg drugih ciljev biti sredstvo za izboljšanje delovanja pravosodnega sistema in olajšanje dostopa uporabnikov do sodišč, da bi se postopki pospešili in s tem skrajšalo trajanje procesov.⁵⁶

Zapletenost in slaba povezanost

81

Za pravosodne in upravne dejavnosti Sodišča Evropske unije obstaja 95 različnih aplikacij IT. Po navedbah Sodišča Evropske unije je aplikacij toliko, ker obstajata dve sodišči in ker so procesi med seboj povezani na zapleten način. Polega tega se Sodišče Evropske unije še naprej zanaša na osrednjo podatkovno zbirko Litige, uvedeno leta 1995, medtem ko še razvija posamezne aplikacije za izpolnjevanje specifičnih potreb. Glavna prioriteta je bila potreba po zagotavljanju neprekinjenosti sodnega obravnavanja zadev.

Vmesniki z drugimi aplikacijami

82

Ker je Litige slabo povezan z drugimi aplikacijami, ki se uporabljajo za obravnavanje zadev, je v nekaterih primerih potrebno ročno vnašanje podatkov in podvajanje vnosov, kar je neučinkovito, poleg tega pa ustvarja tveganje ustvarjanja napačnih podatkov.

Izboljšanje strukture IT za vodenje zadev

83

V večletnem strateškem načrtu direktorata za informacijsko tehnologijo (DIT) za obdobje 2016–2020⁵⁷ je navedeno, da lahko razvoj IT prispeva k znatnim koristim v smislu uspešnosti, zmanjšanja zamud in potreb po sredstvih.

84

Sodišče Evropske unije je že večkrat poskusilo izboljšati obstoječe sisteme IT za vodenje zadev. Splošno sodišče je leta 2000 začelo izvajati ambiciozen projekt integriranega sistema IT za vodenje zadev Pro-Curia, da bi s poenostavljenimi in standardiziranimi funkcijami nadomestilo Litige. Zaradi težav pri izvajanju je bil razvoj tega sistema ustavljen.

85

Sodišče Evropske unije je zato obdržalo Litige in se odločilo izvesti dva druga projekta na podlagi tega sistema, program Enterprise Content Management (ECM) in posodobitev Litige, da bi izboljšalo podporo IT za vodenje zadev. V času našega pregleda se je ta razvoj še izvajal.

Jezikovne prakse

86

Jezikovne prakse neposredno vplivajo na sodne dejavnosti Sodišča Evropske unije. Zaradi uporabe francoskega jezika kot edinega jezika posvetovanja in de facto delovnega jezika (z izjemo mnenj generalnih pravobranilcev⁵⁸) morajo biti vsi procesni dokumenti iz uradnega jezika EU, v katerem so bili prejeti, prevedeni v francoščino, razen priloge k vlogam, ki se prevajajo samo na zahtevo.

87

Ugotovili smo, da je imel med letoma 2014 in 2016 v primerjavi s francoščino (13 %) znaten delež zadev, predloženih Sodišču Evropske unije, zlasti Splošnemu sodišču za jezik postopka angleščino (28 %) ali nemščino (20 %). Medtem ko priznavamo zapletenost, mogoče učinke in občutljivost zadev v zvezi z jezikovnimi praksami, na podlagi navedenega menimo, da bi bilo treba razmisliti o tem, da se na Sodišču Evropske unije, zlasti na Splošnem sodišču, poleg francoščine uvedeta še ta dva jezika posvetovanja. Ena od posledic bi bila, da bi bilo mogoče interne zaznamke, predhodna poročila, sodbe in sklepe pisati neposredno v teh jezikih. Poleg tega pa tudi procesnih dokumentov, predloženih v teh dveh jezikih, ne bi bilo treba prevesti v francoščino.

88

Pri razmisleku o spremembi jezikovnih praks pa je treba upoštevati prednosti, ki bi jih imelo to, da se kot edini jezik posvetovanja še naprej uporablja francoščina. Po navedbah Sodišča Evropske unije te prednosti vključujejo preprečevanje morebitnih odstopanj med pravnimi koncepti, uporabljenimi v vsakem jeziku, ki bi bil izbran za jezik posvetovanja, in usklajenost s sklicevanjem na predhodno sodno prakso EU.

89

Predsednik Splošnega sodišča je februarja 2016 sodnemu tajniku Sodišča poslal dopis, v katerem je zaprosil za oceno učinka spremembe jezika posvetovanja. Namen ocene učinka je bil opredeliti organizacijske pogoje in pripraviti analizo stroškov in koristi v smislu proračunskih stroškov in trajanja postopkov. Ta ocena še ni zaključena zaradi negotovosti v zvezi z izidom procesa za izstop Združenega kraljestva iz EU.

Zaključki

90

V zadnjih letih je Sodišče Evropske unije sprejelo pomembne organizacijske in postopkovne ukrepe za učinkovitejše obravnavanje zadev in poročanju o njem. Zlasti z uvedbo okvirnih časovnih okvirov za zaključek ključnih faz v življenjskem ciklusu zadeve in s progresivnim razvojem orodij za spremljanje in poročil se je povečala osredotočenost na pravočasnost. Sodišče Evropske unije objavlja statistične podatke in analize o izidu svojih pravosodnih dejavnosti. Ti statistični podatki kažejo, da se je povprečni čas za odločanje v zadevah skrajšal ali ostal nespremenjen, kljub temu da se je število vloženih zadev povečalo. Poleg tega je treba poudariti prizadevanja za zmanjšanje sodnih zaostankov na Splošnem sodišču in to, da je bil do konca leta 2016 dosežen napredek za znatno zmanjšanje skupnega števila dni podaljšanj, povezanih s ključno fazo sodnega postopka (glej odstavek 59). To je rezultat izboljšanih prizadevanj za vodenje in pobud, ne pa več virov. Reforma Sodišča, zlasti podvojitev števila sodnikov in njihovih kabinetov, bo imela učinek šele v prihodnosti (glej odstavke 8 do 10).

91

Pri sedanjem pristopu Sodišča Evropske unije k določanju okvirnih časovnih okvirov je predvideno, da se bodo ti upoštevali v povprečju. Zadeve, za katere je potrebnega manj časa, naj bi izravnale predolgo trajanje dolgotrajnih zadev. Zadeve se še vedno spremljajo posamično, opomini pa se izdajo, kadar se okvirni roki ne upoštevajo, s čimer se zagotavlja osredotočenost na zadeve, ki so jih presegle (glej odstavka 51 in 52).

92

Naš pregled prvega dela procesa vodenja zadev, ki je znan kot pisni postopek, je pokazal, da bi bilo trajanje te faze mogoče le malo skrajšati. Pisni postopek je v glavnem odgovornost sodnih tajništev, zajema pa sprejetje zadeve in pripravo spisa. Sodni tajništvi sta za zadeve, ki smo jih preučili, pojasnili, zakaj je bil postopek podaljšan, in v večini primerov navedli trajanje podaljšanja. Razlogi so večinoma izvirali iz uporabe poslovnika Sodišča Evropske unije, v katerem so določeni roki za nekatere primere, npr. za pravico strank do odgovora. Sodišče Evropske unije pa je pokazalo proaktiven pristop k obravnavanju nekaterih problemov s prilagoditvijo svojega poslovnika, na primer v zvezi z zaupnim obravnavanjem zadev in z uvajanjem uporabe aplikacije E-Curia za pospešitev postopka za vložitev zadeve (glej odstavke 36 do 40).

93

Faze po pisnem postopku, ki so v glavnem v rokah sodnikov v različnih sestavah, generalnih pravobranilcev in njihovih strokovnih sodelavcev, so običajno najdaljši elementi procesa vodenja zadev. Glede na omejitve obsega revizije, opisane v odstavkih 12 do 14, smo s poslovodskimi predstavitvami pridobili informacije o glavnih vzrokih za to, da okvirni časovni okviri niso bili vedno upoštevani. Ti so vključevali delovno obremenitev sodnikov, razpoložljivost strokovnih sodelavcev in zapletenost zadev. S to analizo smo pridobili uvid v glavne dejavnike, ki lahko vplivajo na trajanje te faze. Toda ni bilo dovolj informacij o točnem času, ki ga je mogoče pripisati ugotovljenim dejavnikom. Poleg tega je bilo zagotovljenih le malo informacij o razpoložljivosti in uporabi kadrovskih virov v zvezi s specifičnimi zadevami. Zato nismo mogli priti do zaključka o tem, ali in za koliko bi bilo mogoče skrajšati trajanje obravnavanja izbranih zadev (glej odstavke 33 do 35 in 46 do 50).

94

Pri svojem pregledu smo preučili vlogo prevajanja v procesu vodenja zadev. Ugotavljamo, da tudi prevajalska služba dela v skladu z vrsto fiksnih časovnih okvirov v kombinaciji s prilagojenimi roki. Pri naši analizi zadev se ni pokazalo, da bi element prevajanja bistveno podaljšal splošno trajanje obravnavanja zadev, saj je bistveno število prevajalskih nalog končanih do roka. Poleg tega se sedaj uvajajo ključni kazalniki smotrnosti, ki naj bi omogočili medinstitucionalne primerjave (glej odstavke 74 do 79).

95

Sistemi IT na Sodišču Evropske unije so zapleteni in odvisni od stare osrednje podatkovne zbirke, ki so ji bili skozi čas dodani številni podsistemi. Sodišče Evropske unije še ni razvilo popolnoma integriranega sistema IT za podporo vodenja zadev. Prišli smo do zaključka, da bi dolgoročnejši cilj razvoja bolj integriranega pristopa zagotovil izboljšanje učinkovitosti, omejil potrebo po podvajanju, minimiziral potrebo po ročnem vnašanju in zmanjšal potrebo po vzdrževanju velikega števila aplikacij (glej odstavke 80 do 85).

96

Sedanja ureditev, pri kateri je francoščina jezik posvetovanja in de facto delovni jezik institucije, ima prednosti in slabosti. Na Sodišču Evropske unije se je razmišljalo o izvedbi analize stroškov in koristi možnosti, da se na Splošnem sodišču poleg francoščine uvedejo še drugi jeziki posvetovanja. Na podlagi te analize bi bilo lažje oceniti stanje in zagotoviti podporo za morebitno odločitev v prihodnosti (glej odstavke 86 do 89).

97

Na splošno smo prišli do zaključka, da bi bilo mogoče dodatno izboljšati smotrnost z uvedbo aktivnejšega individualnega vodenja zadev. Sedanji pristop Sodišča Evropske unije k merjenju smotrnosti ne temelji na prilagojenih časovnih okvirih za posamezne zadeve, pri katerih bi se upoštevali zapletenost, delovna obremenitev, potrebni viri in razpoložljivost uslužbencev. Sedaj so okvirni časovni okviri, določeni za nekatere vrste zadev, zgolj splošen upravljavski cilj, ki ga je treba upoštevati v povprečju (glej odstavek 91). Medtem ko so bile s tem pristopom nedvomno dosežene izboljšave, časa, potrebnega za zaključitev nekaterih vrst zadev ali postopkov, ni mogoče enačiti s pojmom razumnega časa, potrebnega za obravnavanje vsake posamezne zadeve.

Glosar

ARGOS: Sistem IT, ki bo kmalu uveden na obeh sodiščih in s katerim se bodo zagotavljale podrobnejše informacije o zadevah s prilagojeno nadzorno ploščo za sodnike, generalne pravobranilce in njihove kabinete.

Business object in Business intelligence: Ta sistema IT se uporabljata na Sodišču Evropske unije za poročanje in pripravo pravosodne statistike.

Cellule des lecteurs d’arrêts (enota redaktorjev sodb): Pravniki, ki delajo za predsednika vsakega sodišča in preverjajo formalno usklajenost ter medsebojno povezanost osnutkov sodb in v nekaterih primerih sklepov.

E-Curia: To je aplikacija IT Sodišča Evropske unije za pravnike in agente držav članic in institucij, organov, uradov in agencij EU. Omogoča izmenjavo procesnih dokumentov s sodnimi tajništvi v elektronski obliki.

Evropska komisija za učinkovitost pravosodja: Evropska komisija za učinkovitost pravosodja si prizadeva za izboljšanje učinkovitosti in delovanja pravosodja v državah članicah in izvajanje instrumentov, ki jih je razvil Svet Evrope.

Generalni pravobranilec: Sodišče ima 11 generalnih pravobranilcev, ki podpirajo delo Sodišča in so odgovorni za predložitev pravnih mnenj, kadar je to potrebno. Ta mnenja pripravijo v jeziku po svoji izbiri.

Hitri postopek: Sodišču omogoča hitro odločanje v izredno nujnih zadevah s skrajšanjem časa in dajanjem prednosti tem zadevam. Ta postopek je predviden tudi za sprejetje predhodnih odločb.

Litige: Osrednja podatkovna zbirka Sodišča Evropske unije, ki vsebuje informacije o posameznih zadevah.

Ničnostne tožbe: Zahtevek za razglasitev ničnosti akta institucije, organa ali agencije Evropske unije.

Nujni postopek predhodnega odločanja: Sodišču omogoča, da v bistveno skrajšanem časovnem okviru obravnava najnujnejša vprašanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (na primer policijsko sodelovanje in pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah).

Obravnava (ustni postopek): Ustni postopek zajema zaslišanje agentov, svetovalcev in odvetnikov, ki ga opravita sodišči, kadar je ustrezno pa tudi zaslišanje prič in izvedencev.

Odlog (prekinitev postopka): Postopek se lahko prekine, če Sodišče in Splošno sodišče obravnavata zadeve, ki imajo isto vsebino, v katerih se obravnava isto vprašanje ali v katerih obstaja dvom o veljavnosti istega akta. Prekinitev je mogoča tudi v drugih posebnih primerih, navedenih v poslovniku.

Pisni postopek: Ta postopek, ki sledi prejetju zadeve in vključuje pripravo in prevod spisa, vodita sodni tajništvi.

Poročilo za obravnavo: Ta dokument, ki ga sestavi sodnik poročevalec Splošnega sodišča, je povzetek zatrjevanih dejstev, argumentov vsake stranke in, kadar je to potrebno, drugih strank. Pred obravnavo se pošlje strankam in objavi.

Poslovnik: Obe sodišči sta objavili svoj poslovnik za obravnavanje zadev na vsaki stopnji postopka.

Poslovodske predstavitve: Pisne predstavitve, ki jih izda poslovodstvo za potrditev nekaterih zadev. Čeprav so v njih zagotovljene informacije, same po sebi ne dajejo dovolj ustreznih revizijskih dokazov o zadevah, ki se v njih obravnavajo.

Posvetovanje in razglasitve odločbe: Sodniki odločajo na podlagi osnutka sodbe, ki ga sestavi sodnik poročevalec. Vsak sodnik zadevnega senata lahko predlaga spremembe. Odločbe se sprejemajo z večino, evidenca morebitnih nasprotnih mnenj pa se ne objavi. Sodbe podpišejo vsi sodniki, ki so sodelovali pri posvetovanju, sodba pa se razglasi na javni obravnavi.

Pravnik lingvist: Prevajalec v generalnem direktoratu za prevajanje, ki mora imeti pravno kvalifikacijo.

Predhodno poročilo: Zaupen interni dokument, ki ga pripravi sodnik poročevalec po koncu pisnega postopka ter ki vsebuje analizo relevantnih dejanskih in pravnih vprašanj, ki so obravnavana v okviru zadeve, kadar je primerno, ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe. V njem je predlagana tudi sestava, ki bo obravnavala zadevo, in določeno, ali bo potekala obravnava in ali se bo generalni pravobranilec zaprosil za izdajo mnenja.

Predlog za intervencijo: Intervencija je dejanje, s katerim se institucija ali fizična ali pravna oseba pridruži zadevi, ki jo je vložila tretja stranka.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe: Za zagotovitev uspešne in enotne uporabe zakonodaje Evropske unije (EU) ter za preprečevanje različnih razlag lahko nacionalna sodišča Sodišče prosijo za pojasnitev zadeve v zvezi z razlago ali veljavnostjo prava Unije, včasih pa to celo morajo storiti.

Pritožba: Sodišču se lahko predložijo pritožbe zoper sodbe in sklepe Splošnega sodišča, če so povezane s pravnimi vprašanji.

Procesni dokument: Procesni dokumenti so vsi dokumenti, ki so si jih izmenjali stranke in sodno tajništvo med postopkom (vloge, priloge, korespondenca itd.).

Pro-Curia: Projekt za integriran sistem IT za obravnavanje zadev na Splošnem sodišču, ki je ustavljen zaradi težav pri izvajanju.

Prvi generalni pravobranilec: Prvi generalni pravobranilec prevzema splošno odgovornost za spremljanje napredka pri mnenjih, ki jih pripravljajo generalni pravobranilci.

Raziskave in dokumentacija: Direktorat za raziskave in dokumentacijo obema sodiščema zagotavlja informacije o primerjalnem pravu in sodni praksi.

Référendaire (strokovni sodelavec): Strokovni sodelavci pod nadzorom sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije. Članom zagotavljajo podporo pri pripravi poročil za obravnavo, predhodnih poročil, sodb, sklepov in/ali mnenj in podlag zanje, poleg tega tudi zagotavljajo podporo na obravnavi.

Senat: Senat je sestavljen iz različnega števila sodnikov, ki na skupnih sejah odločajo o posameznih zadevah.

Sestava Sodišča: Sestava senata (število sodnikov), v katerem se odloča o posameznih zadevah.

Sklep: Kadar sodišči menita, da imata na voljo dovolj informacij, da lahko odločita na podlagi pisnega postopka, ali če zadeva šteje za očitno nedopustno ali očitno neutemeljeno, v primeru ustavitve postopka, ali če stranke umaknejo tožbo, se zadeva lahko zaključi s sklepom.

Sodba: Odločbe Sodišča in Splošnega sodišča se sprejmejo na podlagi osnutka sodbe, ki ga pripravi sodnik poročevalec. Te sodbe se javno razglasijo.

Sodne počitnice: Sodišče Evropske unije stalno zaseda, vendar določi obdobja sodnih počitnic, to so obdobja, v katerih ni obravnav in posvetovanj. Sodišči in njune službe pa v teh obdobjih, v katerih lahko obravnave in posvetovanja potekajo izjemoma, delujejo kot običajno.

Sodnik ocenjevalec: Sodnik ocenjevalec je eden od sodnikov, ki sestavljajo senat, vendar ne sodnik poročevalec.

Sodnik poročevalec: Sodnik poročevalec je sodnik, ki mu predsednik dodeli zadevo. Njegova glavna naloga je, da predloži predhodno poročilo za upravno sejo Sodišča ali za zasedanje senata Splošnega sodišča, vključno z analizo pravnih vprašanj v zvezi z zadevo in predlaganimi postopkovnimi koraki. Poleg tega pripravi osnutek sodbe.

Sodno tajništvo: Vsako od obeh sodišč, ki sestavljata Sodišče Evropske unije, ima svoje sodno tajništvo. To je odgovorno za sprejemanje, vročanje in hranjenje vseh procesnih dokumentov. Sodni tajnik Sodišča je enakovreden generalnemu sekretarju institucije.

Suivi des Affaires: Suivi des affaires je računalniško orodje na Sodišču Evropske unije, ki omogoča spremljanje napredka pri upravljanju odprtih zadev.

Tajnost postopka posvetovanja: Posvetovanje na Sodišču Evropske unije poteka med sodniki ter je in mora ostati tajno. Vedno poteka v francoščini, brez tolmačenja.

Tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti: Te tožbe Sodišču omogočajo ugotoviti, ali je država članica izpolnila svoje obveznosti v skladu s pravom Unije.

Upravna seja: Upravna seja je tedenska seja, na kateri se sestanejo predsednik Sodišča, sodniki, generalni pravobranilci in sodni tajnik. Na njej se odloča o sestavi za posamezne zadeve in o tem, ali je potrebno mnenje generalnega pravobranilca.

Veliki senat: Sodišče ali Splošno sodišče lahko zaseda v velikem senatu (petnajst sodnikov), kadar je to utemeljeno s pravno zahtevnostjo ali pomembnostjo zadeve ali posebnimi okoliščinami.

Vloge: Dokumenti, v katerih stranke sodiščema predstavijo svoje argumente (tožba/odgovor na tožbo ter, kadar je to primerno, replika in duplika). Prevedeni morajo biti v francoščino.

Vrstni red: Na Splošnem sodišču predsednik zadeve izmenično dodeljuje devetim senatom, na podlagi štirih ločenih vrstnih redov.

Zasedanje senata: Vsak senat Splošnega sodišča se redno sestaja, večinoma za razpravo o predhodnih poročilih, ki jih pošlje sodnik poročevalec.

Združitev zadev: Dve ali več istovrstnih zadev z istim predmetom se lahko zaradi medsebojne povezanosti kadar koli združi za pisni ali ustni postopek ali za izdajo skupne končne sodbe.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik EU in programov ali upravljavskih tem, ki se nanašajo na posamezna področja proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

Ta pregled smotrnosti poslovanja je opravil senat V, ki ga vodi član Evropskega sodišča Lazaros S. Lazarou in ki je pristojen za področja financiranja in upravljanja Unije. Pregled je vodil član Evropskega sodišča Kevin Cardiff, pri njem pa so sodelovali glavni svetovalec Gabriele Cipriani, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, vodja naloge in vodilni upravni uslužbenec Alberto Gasperoni, vodilni upravni uslužbenec (za pravne zadeve) Christophe Lesauvage, glavni revizor João Nuno Coelho dos Santos, revizorka Diana Voinea ter pravniki Birgit Schaefer, Ide Ni Riagain, Georgios-Marios Prantzos in Marine Mina.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel.: +352 4398-1
E-mail: eca-info@eca.europa.eu
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

PDF	ISBN 978-92-872-8128-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/743235	QJ-AB-17-014-SL-N
HTML	ISBN 978-92-872-8113-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/7560	QJ-AB-17-014-SL-Q

© Evropska unija, 2017.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: http://europa.eu/contact.

Po telefonu ali elektronski pošti

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: http://europa.eu/contact.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (http://op.europa.eu/eubookshop) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (http://europa.eu/contact).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl/data). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.