Unija kapitalskih trgov: počasen začetek izvajanja pobude z ambicioznim ciljem

Povzetek

I

Unija kapitalskih trgov je obsežna pobuda Evropske unije, ki se je uradno začela izvajati z akcijskim načrtom Komisije leta 2015. Glavni cilj unije kapitalskih trgov je vzpostaviti enotni trg kapitala, na katerem bodo imela podjetja, predvsem MSP, boljši dostop do nebančnega financiranja, lokalni kapitalski trgi pa se bodo razvili in bolje povezali. Unija kapitalskih trgov naj bi z dopolnjevanjem bančnega financiranja, krepitvijo delitve tveganja z zasebnim sektorjem in zagotavljanjem splošnega zmanjšanja tveganja privedla do bolj stabilnega finančnega sistema, ki je primernejši za spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečevanje privlačnosti Evrope za tuje naložbe.

II

V akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 in vmesnem pregledu iz leta 2017 je veliko ukrepov, ki naj bi imeli kumulativni učinek vzpostavitve temelja za unijo kapitalskih trgov do konca leta 2019. Ker je za Komisijo in deležnike ta vodilna pobuda ena glavnih prioritet, bo to poročilo po mnenju Sodišča objavljeno ob pravem času, da se bo z njim lahko podprl nadaljnji razvoj unije kapitalskih trgov. V poročilu Sodišča je obravnavano, kako dobro je Komisija opravljala svojo vlogo, poleg tega pa so v njem poudarjene zadeve, ki bi lahko vplivale na uspešnost unije kapitalskih trgov zdaj in v prihodnosti.

III

Pri reviziji je bilo preučeno, ali je bila Komisija uspešna s svojimi ukrepi za oblikovanje uspešne unije kapitalskih trgov. Za obravnavo tega splošnega vprašanja je Sodišče ocenilo, ali je Komisija dosegla svoj cilj povečanja raznolikosti virov financiranja podjetij, sprejela uspešne ukrepe za zadostno spodbujanje bolj povezanih in razvitejših kapitalskih trgov, odpravila čezmejne ovire za udeležence na trgu ter ustrezno zasnovala in spremljala projekt unije kapitalskih trgov.

IV

Splošen zaključek Sodišča je, da si je Komisija prizadevala, da bi dosegla zahteven cilj vzpostavitve unije kapitalskih trgov, vendar se bodo rezultati pokazali šele v prihodnosti. Z mnogimi od ukrepov, ki jih je Komisija lahko sprejela v okviru svojih pristojnosti, so bila obravnavana samo ozka področja v okviru prizadevanj za doseganje ciljev unije kapitalskih trgov. S temi ukrepi (npr. mehkimi ukrepi, kot je izvajanje analiz za spodbujanje najboljših praks) zaradi njihove narave ni bilo mogoče spodbuditi znatnega napredka pri uresničevanju unije kapitalskih trgov. Dodatna omejitev za Komisijo je bila ta, da mnogo ključnih ukrepov lahko izvedejo samo države članice, ali pa je za izvedbo potrebna njihova popolna podpora.

V

Z ukrepi za diverzifikacijo virov financiranja za podjetja so se obravnavale zadeve, ki so bile preozke, da bi se lahko zaradi njih začel in se z njimi spodbujal strukturni premik v smeri povečanja tržnega financiranja v EU, poleg tega pa je bil njihov učinek omejen. Čeprav je zakonodaja o listinjenju pozitivna sprememba, zaradi nje še ni prišlo do pričakovanega okrevanja na evropskem trgu listinjenja po finančni krizi, poleg tega pa se z njo bankam ni pomagalo povečati njihove posojilne zmogljivosti, od česar bi imela koristi tudi MSP. Posli so še naprej osredotočeni v tradicionalnih razredih sredstev (tj. hipoteke, posojila za avtomobile) in v nekaterih državah članicah.

VI

V zvezi z razvojem lokalnih kapitalskih trgov je Komisija v procesu evropskega semestra uporabila svojo usklajevalno vlogo. Vendar ni razvila izčrpne in jasne strategije EU ter ni priporočila, naj vse države članice z manj razvitimi kapitalskimi trgi izvedejo relevantne reforme. Komisija je uporabila program za podporo strukturnim reformam, ki temelji na povpraševanju, med drugim tudi za projekte, povezane z unijo kapitalskih trgov. Čeprav intervencijska logika programa za podporo strukturnim reformam ni bila formalno usmerjena v specifične potrebe kapitalskih trgov EU, so bili cilji unije kapitalskih trgov obravnavani na ravni projektov. Vendar pristop, ki temelji na povpraševanju, ni bil spodbuden za zagotavljanje take podpore vsem državam članicam, ki bi ustrezala njihovim potrebam, rezultati pa se bodo pokazali šele v prihodnosti.

VII

Sodišče ugotavlja, da akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov ni privedel do velikih dosežkov pri odpravljanju glavnih ovir, ki ovirajo čezmejne kapitalske tokove. Te ovire so pogosto posledica nacionalnih zakonodaj, npr. prava na področju insolventnosti in davčnega odtegljaja, ali slabe finančne izobrazbe. Napredek pri odpravljanju ovir je bil omejen, delno zaradi pomanjkanja podpore držav članic.

VIII

Kar zadeva zasnovo unije kapitalskih trgov, njeni cilji niso bili vedno dovolj specifični ali merljivi. Poleg tega prioritete niso bile določene pred začetkom projekta. Spremljanje, ki ga je izvajala Komisija, je bilo omejeno na napredek pri zakonodajnih ukrepih. Komisija ni redno in dosledno spremljala napredka pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov.

IX

Za izboljšanje uspešnosti projekta unije kapitalskih trgov Sodišče priporoča, naj Komisija:

1. predlaga dobro ciljno usmerjene ukrepe za dodatno olajšanje dostopa MSP do kapitalskih trgov,
2. spodbuja razvitejše in bolje povezane lokalne kapitalske trge,
3. obravnava ključne čezmejne ovire za naložbe,
4. razvije specifične cilje, kritične ukrepe in spremljanje unije kapitalskih trgov.

X

Poleg tega pa Sodišče poziva Svet, naj preuči, kako bi lahko na podlagi predloga Komisije za obravnavo nesimetrične davčne obravnave lastniškega in dolžniškega kapitala nadalje ukrepal.

Uvod

01

Prosti pretok kapitala je ena od štirih svoboščin – skupaj s prostim pretokom blaga, storitev in dela – in eden od ključnih ciljev Evropske unije. O pomembnosti in koristih oblikovanja evropskega kapitalskega trga se že dolgo razpravlja, med drugim v Segréjevem poročilu iz leta 1966, Lamfalussyjevem poročilu iz leta 2001 in starejših sporočilih Komisije (npr. iz let 1996, 1998 in 2011). Čeprav so se poudarek, razsežnosti in izzivi v zvezi z razvojem in povezovanjem kapitalskih trgov spremenili, EU nikoli ni uresničila dobro delujočih povezanih kapitalskih trgov.

02

Med državami članicami obstajajo geografske razlike glede kapitalizacije, likvidnosti in razvitosti njihovih lokalnih kapitalskih trgov. Države članice na zahodu in severu imajo pogosto razvite kapitalske trge in samospodbujevalna kapitalska vozlišča, medtem ko države članice na vzhodu in jugu zaostajajo (glej sliko 1). Do zdaj je bil London najpomembnejše finančno vozlišče EU. Izstop Združenega kraljestva iz EU pomeni izziv za projekt unije kapitalskih trgov.

03

Kljub prizadevanjem po finančni krizi se večina gospodarstev držav članic EU še vedno bolj zanaša na bančno financiranje kot na financiranje na kapitalskih trgih (npr. zasebni kapital, tvegani kapital, obveznice). MSP v Evropi izbirajo razmeroma poceni bančno financiranje, saj tako lahko ohranijo popolno lastništvo. Čeprav je nebančno financiranje v zadnjem desetletju vedno pomembnejše, so bančna posojila še vedno pomenila približno 45 % celotnega financiranja dolga nefinančnih podjetij v euroobmočju v letu 2018, kar je manj kot 60 % leta 2007¹. Tradicija in kultura sta v tem pogledu pomemben dejavnik, kot kaže pristranskost v korist domače države (tj. težnje po vlaganju večine portfelja v domača sredstva). To, da ni zlahka dostopnih informacij o podjetjih, pa tudi nezadostne ravni finančne pismenosti so dodatne ovire, ki omejujejo povpraševanje vlagateljev po instrumentih kapitalskih trgov.

04

Unija kapitalskih trgov je obsežna pobuda Komisije. Uradno se je začela izvajati z akcijskim načrtom Komisije leta 2015. Ta vodilni projekt je bil napovedan kot del desetih prioritet politike Komisije in je element tretjega stebra naložbenega načrta za Evropo, ki je namenjen izboljšanju naložbenega okolja. Z unijo kapitalskih trgov naj bi se dopolnila bančna unija s krepitvijo delitve tveganja z zasebnim sektorjem in zagotavljanjem splošnega zmanjšanja tveganja ter nazadnje tudi z okrepitvijo ekonomske in monetarne unije (EMU).

05

Potreba po uniji kapitalskih trgov še nikoli ni bila tako velika, kot je danes. Zaradi brexita je politična potreba po vzpostavitvi razvitejših in bolj povezanih kapitalskih trgov v EU bolj poudarjena, saj je Združeno kraljestvo, ki je največji in najrazvitejši kapitalski trg ter najpomembnejše evropsko vozlišče za financiranje zagonskih podjetij, 31. januarja 2020 uradno izstopilo iz EU. Poleg tega se svetovna konkurenca povečuje, kar je razvidno iz tega, da inovativna evropska MSP zapuščajo EU, da bi poiskala boljše financiranje in okolje, ki je bolj spodbudno za financiranje hitrorastočih podjetij. V zadnjih mesecih je Komisija v svoja sporočila kot dodaten dejavnik v prid uniji kapitalskih trgov, ki bi lahko spodbudila zasebno financiranje in pospešila okrevanje gospodarstva, vključila gospodarsko negotovost, do katere je prišlo zaradi pandemije COVID-19.

Cilji unije kapitalskih trgov

06

Pomemben cilj unije kapitalskih trgov je pripomoči k zmanjšanju velike odvisnosti od bančnega financiranja in znižati stroške zbiranja kapitala, zlasti za MSP. Po navedbah Komisije bi bilo treba ta cilj doseči z vzpostavitvijo stabilnega finančnega sistema, v katerem bodo razvitejši in bolj povezani kapitalski trgi črpali več prihrankov državljanov in imeli večjo vlogo pri financiranju podjetij. Tudi bančni sektor EU bi imel koristi od unije kapitalskih trgov, ki vključuje ukrepe za oživitev evropskega trga listinjenja.

07

Unija kapitalskih trgov naj bi z dopolnjevanjem bančne unije in porazdelitvijo tveganja med udeležence na trgu prispevala k bolj stabilnemu finančnemu sistemu, ki je primernejši za spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečevanje privlačnosti Evrope za tuje naložbe. Poleg tega bolj povezani, likvidni in razvitejši finančni trgi v Evropi ne bi samo povečali čezmejnih naložbenih tokov, ampak bi podprli tudi večjo mednarodno vlogo eura.

08

V akcijski načrt iz leta 2015 in njegov vmesni pregled iz leta 2017 je bil vključen sklop zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, razdeljenih na sedem področij interveniranja, ki bi morali med drugim imeti kumulativni učinek združitve razdrobljenih aktov finančne zakonodaje v povezan regulativni okvir. Z zakonodajnim okvirom in nezakonodajnimi ukrepi naj bi se vzpostavil naložbeni ekosistem, v katerem bi se spodbujala dostop do kapitalskih trgov in gospodarska rast. Vendar uredba lahko olajša delovanje trga, ne more pa ga sama diktirati.

09

Unija kapitalskih trgov je nedokončana agenda, v zvezi s katero delo še poteka. Zakonodajni akti do zdaj večinoma še niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni šele pred kratkim. Komisija je za začetek pripravljalnega dela za nov načrt ustanovila forum na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov, ki ga sestavlja 28 strokovnjakov na visoki ravni na področju kapitalskih trgov. Končno poročilo foruma je bilo objavljeno junija 2020, vanj pa je vključen sklop priporočil v zvezi s politiko na tem področju². Komisija je svoj nov akcijski načrt³ objavila septembra 2020.

Vloge in odgovornosti v zvezi z unijo kapitalskih trgov

10

V skladu z načelom subsidiarnosti so za nekatera področja, ki so ključna za unijo kapitalskih trgov (npr. obdavčitev, pravo na področju insolventnosti in finančno izobraževanje), odgovorne države članice. Uspeh pobude unije kapitalskih trgov zato ni odvisen le od Komisije, ampak tudi od politične volje in ambicij Evropskega parlamenta, Sveta in držav članic.

11

V okviru Komisije je za načrtovanje, splošno izvajanje in usklajevanje projekta unije kapitalskih trgov odgovoren Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (GD FISMA), sodelujejo pa tudi druge službe Komisije. Generalni direktorat Komisije za podporo strukturnim reformam (GD REFORM), ki je bil ustanovljen leta 2020, da bi nadomestil podporno službo za strukturne reforme, med drugim s programom za podporo strukturnim reformam zagotavlja tehnično podporo⁴, da bi se okrepile zmogljivosti domačih kapitalskih trgov držav članic. Za delovanje unije kapitalskih trgov ni specifičnega proračuna.

12

Drugi organi, ključni za delovanje unije kapitalskih trgov, so trije evropski nadzorni organi:

• Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je regulativni organ EU za trg vrednostnih papirjev, ki predlaga izvedbene ukrepe in določa tehnična pravila,
• Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in
• Evropski bančni organ (EBA).

Obseg revizije in revizijski pristop

13

Sodišče je zaradi pomembnosti unije kapitalskih trgov revidiralo njeno zasnovo, izvajanje in uspešnost. Poročilo Sodišča je namenjeno informiranju deležnikov in dajanju priporočil Komisiji v podporo pri nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov.

14

Ukrepi, ki jih je Sodišče preučilo, se nanašajo na štiri od sedmih področij interveniranja v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, in sicer: (i) financiranje za inovacije, zagonska podjetja in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, (ii) olajševanje vstopa podjetij na javne trge in njihovega zbiranja kapitala na teh trgih, (iii) spodbujanje bančnih zmogljivosti za podporo širšega gospodarstva in (iv) spodbujanje čezmejnih naložb.

15

Splošno revizijsko vprašanje je bilo, ali je bila Komisija uspešna s svojimi ukrepi za oblikovanje uspešne unije kapitalskih trgov. Za obravnavo tega vprašanja je Sodišče ocenilo, ali je Komisija:

1. pomagala diverzificirati financiranje podjetij, zlasti MSP;
2. pomagala doseči razvitejše in bolje povezane lokalne kapitalske trge;
3. sprejela uspešne ukrepe za odpravo ključnih čezmejnih ovir ter
4. zagotovila, da ima unija kapitalskih trgov prepričljiv okvir smotrnosti.

16

Sodišče je za potrebe svoje revizije preučilo dokumentacijo, ki je dostopna na Komisiji, in opravilo pogovore z relevantnimi uslužbenci Komisije. Pregledalo je vzorec desetih od 54 projektov, relevantnih za unijo kapitalskih trgov, ki so bili financirani iz programa za podporo strukturnim reformam, in njegov pripravljalni ukrep v obdobju 2016–2019. Za izbiro tega vzorca je Sodišče uporabilo svojo strokovno presojo (za seznam projektov glej Prilogo I), osredotočilo pa se je na projekte, ki so se izvajali v državah članicah z manj razvitimi kapitalskimi trgi (glej sliko 1). Izbrani projekti so bili v razmeroma pozni fazi izvajanja, zato je bilo bolj verjetno, da bodo njihovi rezultati vidni.

17

Poleg tega se je Sodišče, da bi zbralo informacije, sestalo z organi in deležniki iz devetih izbranih držav članic, tj. Bolgarije, Češke, Estonije, Italije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Poljske in Romunije. Opravilo je tudi pogovore z uslužbenci organa ESMA, Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada ter strokovnjaki in predstavniki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), več poslovnih združenj in združenj vlagateljev ter borz.

18

Sodišče je opravilo anketo med organi, pristojnimi za urejanje in nadzor lokalnih kapitalskih trgov v vseh državah članicah (finančnimi ministrstvi, pristojnimi nacionalnimi organi in centralnimi bankami), evropskim in nacionalnimi poslovnimi združenji, združenji vlagateljev in bančnimi združenji ter borzami v EU.

19

Sodišče je svoje revizijsko delo opravilo med septembrom 2019 in februarjem 2020. Revizijsko delo je bilo dokončano pred izbruhom COVID-19, zato se v tem poročilu ne upoštevajo razvoj dogodkov in spremembe politike, ki so posledica pandemije.

Opažanja

Ukrepi Komisije za diverzifikacijo možnosti financiranja MSP do zdaj niso imeli spodbujevalnega učinka

20

V EU so bila bančna posojila vedno glavni vir sredstev za financiranje podjetij, zlasti MSP. V središču pobude unije kapitalskih trgov je bil dostop do novih virov financiranja za MSP, in sicer z dopolnjevanjem bančnega financiranja s tržnim financiranjem (tj. tveganim kapitalom, zasebnim kapitalom).

21

V zadnjih desetletjih je bilo v Evropi ustanovljenih veliko inovativnih zagonskih podjetij, t. i. samorogov, ki so hitro rastoča zagonska podjetja, katerih vrednost je ocenjena na več kot 1 milijardo USD (glej sliko 2). Vse večje število tovrstnih podjetij se po zgodnji fazi rasti zaradi priložnosti za rast odseli iz EU. Komisija je ta trend poskusila ustaviti, in sicer s podpiranjem dejavnosti kotiranja na borzi MSP z več ukrepi v okviru unije kapitalskih trgov.

22

Populacija MSP je zelo heterogena v smislu velikosti, industrije, starosti, dejavnosti in lastništva, pa tudi zaradi mnogih čezmejnih razlik. Hitrorastoča MSP predstavljajo približno 11 % od 25 milijonov podjetij⁵ v EU. Olajšanje dostopa do različnih virov financiranja za hitrorastoča MSP je dolgoročna politika Komisije, ki se je začela izvajati leta 1998 z akcijskim načrtom Komisije za tvegani kapital⁶. Problemi MSP v zvezi s financiranjem, ki se razlikujejo glede na fazo rasti (glej sliko 3), so bili tudi v središču številnih politik Komisije, kot je akcijski načrt iz leta 2011 za izboljšanje dostopa MSP do financiranja⁷. Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 je nadaljevanje omenjenih pobud (glej Prilogo II).

23

Komisija si je v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 in v njegovi posodobitvi iz leta 2017 prizadevala za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, pri čemer se je osredotočila na dve področji interveniranja: (i) financiranje inovacij, zagonskih podjetij in podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ter (ii) olajševanje vstopa podjetij na javne trge in njihovega zbiranja kapitala na teh trgih. Predlagane regulativne spremembe so bile predvsem revizije prejšnjih pravil (prospekt, zagonski trgi MSP, evropski skladi tveganega kapitala (EuVECA)).

24

Drugo področje interveniranja Komisije je bilo (iii) krepitev bančnih zmogljivosti za podporo širšega gospodarstva, kar je vključevalo krite obveznice in listinjenje. Ta ukrep politike ni neposredno povezan s financiranjem MSP, temveč se z njim obravnava možnost, da se banke razdolžijo (tj. zmanjšajo svoje bilance stanja), ne da bi zmanjšale zagotavljanje posojil za zasebni sektor.

25

Da bi preučilo, ali je bil dosežen cilj ukrepov v okviru unije kapitalskih trgov, in sicer diverzifikacija financiranja za MSP, je Sodišče ocenilo, ali je Komisija:

1. izboljšala možnosti financiranja širitve podjetij v fazah rasti pred kotiranjem na borzi (glej sliko 3, vključno s tveganim kapitalom in zasebnim kapitalom);
2. izboljšala dostop MSP do javnih trgov (tj. faza vstopa na borzo);
3. zmanjšala ovire za pridobivanje informacij, zaradi katerih MSP ne morejo opredeliti virov financiranja in potencialnih vlagateljev ter zato ne morejo izkoristiti naložbenih priložnosti;
4. omogočila bankam, da sprostijo svojo posojilno zmogljivost za podporo MSP.

Delni rezultati podpiranja financiranja s tveganim in lastniškim kapitalom

26

Komisija je v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov uvedla sveženj ukrepov za podporo financiranju s tveganim in lastniškim kapitalom v EU. Ukrepi vključujejo regulativno reformo, vzpostavitev vseevropskih skladov skladov in spodbujanje najboljših praks v zvezi z davčnimi spodbudami (glej tabelo 1).

27

Za trge tveganega kapitala in zasebnega kapitala v EU so še vedno značilne velike razlike med državami članicami, tako glede velikosti vrzeli v financiranju MSP kot tudi glede razpoložljivosti virov financiranja, zlasti v zvezi z institucionalnimi vlagatelji. In res so trgi v smislu naložb tveganega kapitala in zasebnega kapitala razdrobljeni med središči in obrobnimi deli EU (tj. lokacija podjetij v portfelju, ki prejemajo sredstva). Ti trgi so skoncentrirani v le nekaj državah članicah (tj. v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in Švedskem).

28

Pregled uredb o evropskih skladih tveganega kapitala (EuVECA) in evropskih skladih za socialno podjetništvo (ESSP) je bil prvi zakonodajni ukrep, vključen v akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov za spodbujanje podjetij s tveganim kapitalom s čezmejno usmeritvijo in podpiranje razvoja manj razvitih območij evropskega trga tveganega kapitala. S tem ukrepom pa se je število registracij evropskih skladov tveganega kapitala dejansko povečalo le v tistih državah članicah, ki imajo dobro razvite trge tveganega kapitala (npr. Francija in Nizozemska).

29

Pri analizi podatkov o novoregistriranih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo, ki jo je opravilo Sodišče, ter razgovorih z udeleženci na trgu in deležniki se je pokazalo, da večina skladov tveganega kapitala še vedno ne uporablja oznak EuVECA in ESSP in da ti nista odločilni za širitev trga in financiranje MSP. Glede na rezultate ankete, ki jo je Sodišče opravilo med javnimi organi EU, 22 % sodelujočih meni, da se zaradi sprememb uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala iz leta 2017 ni povečala raven naložb v podjetja s tveganim kapitalom v EU, 45 % pa jih meni, da je prezgodaj za oceno.

30

Ustanovitev vseevropskih skladov skladov tveganega kapitala pomeni potencialen vložek v višini 410 milijonov EUR v trg prek proračuna EU⁸. To je edini ukrep financiranja v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov. Komisija je poleg akcijskega načrta dejavna tudi na področju financiranja MSP, saj zagotavlja znatna finančna sredstva v okviru programov s centralnim in deljenim upravljanjem. Čeprav se pričakovanje, da bodo zasebni ali javni vlagatelji prispevali 2,1 milijarde EUR (tj. da bi se znesek, ki se v sklad vloži, povečali za petkrat), še ni uresničilo, zbiranje sredstev in naložbene operacije pri treh skladih skladov napredujejo, s tem se privabljajo zasebne naložbe, poleg tega pa se povečuje trg tveganega kapitala EU.

31

Da bi podprla trge zasebnega kapitala in tveganega kapitala, je Komisija objavila tudi poročilo o davčnih spodbudah za naložbe tveganega kapitala in poslovnih angelov, vključno z najboljšo prakso, ter to poročilo predstavila na dveh delavnicah. V državah članicah v zvezi s tem ni bilo izvedeno nadaljnje spremljanje.

32

Komisija je predložila zakonodajni predlog, s katerim je želela obravnavati t. i. neenako obravnavanje dolžniškega in lastniškega kapitala. V večini držav članic se obresti na dolgove in donos lastniškega kapitala obravnavajo različno, kar preprečuje razvoj in povezovanje trgov. Ker se obresti odbijejo od davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb, donos lastniškega kapitala pa ne, obstaja davčna ugodnost za dolžniško financiranje, ki vpliva na finančne odločitve podjetij in vlagateljev. Zato je bilo ocenjeno, da so stroški kapitala za lastniški kapital 45 % višji od stroškov kapitala za dolg⁹.

33

Komisija je poskušala to vprašanje v okviru unije kapitalskih trgov obravnavati tako, da je predlagala uvedbo olajšave za davke od dohodkov pravnih oseb za izdajanje lastniških vrednostnih papirjev kot del predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB). Vendar predlagana rešitev še ni bila izvedena, ker Svet, ki je izključno odgovoren za davčne zadeve, ni dal soglasja.

Dostop MSP do javnih trgov je treba izboljšati

34

Zbiranje lastniškega financiranja na javnem trgu je za MSP težje kot za večja podjetja, saj se bojijo izgube lastništva ter nimajo enakih zmogljivosti za izpolnitev zahtev po razkritju in kritje s tem povezanih stroškov (celo do 15 % zbranega zneska). Komisija je določila cilj, da je treba olajšati in poceniti izdajo obveznic in lastniških vrednostnih papirjev na javnih trgih, hkrati pa zagotoviti zaščito vlagateljev. Zato je začela izvajati sveženj ukrepov (glej tabelo 2).

35

Makroekonomski pogoji, kot so likvidnost na trgu, zanimanje vlagateljev, stopnja obrestnih mer, pričakovana stopnja gospodarske rasti, pričakovana davčna stopnja in stopnja inflacije, imajo lahko večji učinek kot stroški objave prospekta in so odločilni pri odločitvi podjetja za prvo javno ponudbo. Po finančni krizi je število prvih javnih ponudb v EU nihalo in leta 2019 doseglo 90, vendar se od leta 2009 ni vrnilo na prvotno raven (glej sliko 4). Največje skupno število prvih javnih ponudb v EU je bilo zabeleženo leta 2011, ko je število evidentiranih prvih javnih ponudb doseglo 415¹⁰.

36

Dostop MSP do javnih trgov se do zdaj ni znatno izboljšal ali pocenil, kot je razvidno iz razgovorov in anket, ki jih je opravilo Sodišče. Stroški, povezani z objavo prospekta, so se le malo zmanjšali, postopek pa je še vedno naporen in dolgotrajen. Poleg tega je od stroškov svetovalnih storitev v zvezi z izdajo prospekta odvisna večina stroškov objave, na to pa se z ukrepi Komisije težko vpliva.

37

Poleg tega zaradi sprememb predpisov in zato, ker nacionalna pravila glede izdaje pod pragom, pod katerim se prospekt ne zahteva, niso usklajena, obstaja možnost regulativne arbitraže. Tako lahko podjetja, ki nameravajo zbrati do 8 milijonov EUR in imajo sedež v državi, v kateri je prospekt obvezen od 1 milijona EUR naprej, izvedejo čezmejno izdajo lastniških vrednostnih papirjev na spletu (tj. množično financiranje z lastniškim kapitalom) na platformi, ki ima sedež v drugi državi, v kateri objava prospekta do 8 milijonov EUR ni obvezna.

38

Sodišče je ugotovilo tudi, da Komisija pri pripravi akcijskega načrta iz leta 2015 ni razmišljala o zagotovitvi financiranja za podporo prvih javnih ponudb MSP, na primer v obliki javno-zasebnega sklada. Marca 2020 pa je Komisija napovedala, da namerava vzpostaviti javno-zasebni sklad za vlaganje v javne ponudbe¹¹.

39

Spremembe uredbe o zlorabi trga in dodatne spremembe pravil o prospektih so bile vključene v še en ukrep akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, in sicer v uredbo o zagonskih trgih MSP, da bi se MSP olajšalo izdajanje lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev na zagonskih trgih MSP. Poleg tega je Komisija predlagala dodatna pravila za olajšanje registracije večstranskih sistemov trgovanja kot zagonskih trgov MSP in za spodbujanje likvidnosti delnic MSP, ki kotirajo na borzi, da bi ti trgi postali privlačnejši za vlagatelje, izdajatelje in posrednike. Zakonodajni ukrep je bil sprejet leta 2019 in začel veljati januarja 2020. Sprejetje tega ukrepa je bilo pozitivno sporočilo za ekosistem MSP, da so bili oblikovalci politik EU pripravljeni uvesti spremembe v korist MSP.

Omejen učinek pri odpravi ovir za pridobivanje informacij

40

Ovire za pridobivanje informacij so ena od glavnih ovir, ki vplivajo na povpraševanje in ponudbo na trgu financiranja MSP. Kar zadeva povpraševanje, MSP težko ugotovijo, katere možnosti financiranja so na voljo. Kar zadeva ponudbo, vlagatelji težko ocenijo kreditno sposobnost MSP. Komisija je poskušala obravnavati obe zadevi (glej tabelo 3).

41

Kar zadeva povpraševanje, je Komisija spodbujala nezavezujoč dogovor med bančnimi združenji in združenji MSP o načelih na visoki ravni, da banke ob zavrnitvi vlog MSP za posojilo zagotovijo povratne informacije. Sodišče ugotavlja, da je pobuda v celoti odvisna od tega, kako jo bo panoga sprejela. Načel še vedno ne pozna celotni bančni sektor, take povratne informacije pa ne bi imele velikega učinka na vloge MSP za posojila, saj jih je bilo v letu 2019 v euroobmočju zavrnjenih samo 6 %.

42

Kar zadeva ponudbo, so bili poskusi razvoja vseevropskega informacijskega sistema z informacijami o MSP opuščeni, ker zaradi pomanjkanja finančnih in strokovnih virov niso bili izvedljivi. Komisija je prišla do zaključka, da intervencija EU ne bi imela dodane vrednosti, razen če bi lokalni in nacionalni organi prvi našli rešitve.

43

Sodišče ugotavlja, da se o vzpostavitvi platforme za digitalni dostop do javnih finančnih in nefinančnih informacij o podjetjih za celo EU, evropski enotni točki dostopa, razpravlja že od sprejetja direktive o preglednosti leta 2013. Čeprav bi bil lahko projekt zelo relevanten za to, da bi se v okviru unije kapitalskih trgov odpravile ovire za pridobivanje informacij, ga Komisija ni vključila v svoj akcijski načrt, ampak ga je prenesla na organ ESMA. Organ ESMA je leta 2017 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, neprimerljivosti podatkov držav članic o podjetjih in zato, ker ni imel pooblastila za potrjevanje podatkov o podjetjih, ki jih predložijo države članice, ta projekt nehal obravnavati kot prioriteto.

Ukrepi za spodbujanje novih bančnih posojil za MSP niso imeli opaznega učinka

44

Komisija je s svojimi ukrepi za unijo kapitalskih trgov v okviru področja interveniranja za spodbujanje bančnih zmogljivosti želela olajšati bančno financiranje podjetij in širšega gospodarstva. Sodišče je preučilo, ali so bili ukrepi Komisije v zvezi z okvirom za listinjenje, kritimi obveznicami in evropskimi zavarovanimi obveznicami uspešni pri podpiranju bančnih zmogljivosti za podporo podjetjem v EU (glej tabelo 4).

45

Ker MSP običajno nimajo neposrednega dostopa do kapitalskih trgov, delujoč trg listinjenja omogoča pretvorbo nelikvidnih posojil v likvidne vrednostne papirje. Zato lahko šteje za posredni instrument financiranja za MSP. Ukrep v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, novi okvir za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (STS), je bil pobuda, ki sta jo vodila regulator in panoga, da bi ustvarila „zlati standard” za najkakovostnejša listinjenja.

46

Čeprav je Komisija menila, da je njen predlog v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov lahko dosegljiv cilj, je zakonodajni postopek trajal več kot dve leti. Uredba o listinjenju STS je sicer začela veljati januarja 2019, vendar je večina sekundarne zakonodaje in smernic, ki so potrebne za razlago te uredbe in zagotavljanje skladnosti z njo, začela veljati šele septembra 2020.

47

Sodišče ugotavlja, da Komisija v svoji oceni učinka uredbe o listinjenju ni zagotovila nobenih podatkov ali ocene v zvezi s tem, kateri delež evropskega trga listinjenja bi izpolnjeval nova merila STS. To, da zaradi zamud pri sprejemanju sekundarne zakonodaje in smernic ni pravne jasnosti, je kratkoročno negativno vplivalo na posle STS¹² (prvi posel STS je bil namreč izveden 21. marca 2019, to je skoraj tri mesece po začetku veljavnosti), vendar se je stanje postopoma izboljšalo s 143 listinjenji v istem letu. Do junija 2020 je bilo predloženih dodatnih 165 obvestil, torej je bilo vseh listinjenj 308.

48

Leta 2019 je oznaka za listinjenje STS pomenila skoraj polovico tržnega deleža EU (46 % s približno 100 milijardami EUR; glej sliko 5), vendar na splošno ni bilo videti, da trg listinjenja raste. Posli listinjenja ostajajo večinoma osredotočeni v tradicionalnih razredih sredstev, kot so hipoteke in posojila za avtomobile.

49

Sodišče v zvezi z doseženimi rezultati ugotavlja, da na izdajo listinjenih vrednostnih papirjev MSP še vedno vpliva finančna kriza iz let 2007 in 2008 ter da izdaja ostaja na nizki ravni (10,6 % vseh izdaj leta 2019, glej sliko 6). Leta 2019 je bil skupni obseg izdanih vrednostnih papirjev za MSP (23 milijard EUR) pod ravnjo iz let 2007 in 2008 ter let 2014 in 2015 pred unijo kapitalskih trgov, listinjenje posojil MSP pa je junija 2020 pomenilo samo 1 % poslov STS. Poleg tega je listinjenje MSP skoncentrirano v le nekaj državah članicah (Belgiji, Italiji in Španiji, na podlagi obsega neporavnanih izdaj do junija 2020).

50

Sodišče ugotavlja, da je Svet decembra 2019 Komisijo pozval, naj oceni, ali naj se za izboljšanje pogojev financiranja za MSP uvedejo oznake EU, vključno z oznakami „listinjenje MSP”, „evropske zavarovane obveznice za MSP”, „investicijski skladi za MSP” in posojilna sredstva¹³. Poleg tega je Komisija v sodelovanju s skupino EIB uvedla pravne osebe s posebnim namenom listinjenja, da bi pomagala financirati MSP predvsem v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vendar ti posli niso spodbudili povečanja zasebne udeležbe.

V prizadevanjih za razvoj lokalnih kapitalskih trgov so pomanjkljivosti

51

Dobro delujoči lokalni trgi lahko podpirajo financiranje in naložbe zasebnega sektorja, kar nazadnje privede do gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest¹⁴. Kapitalski trgi EU so še vedno heterogeni in skoncentrirani v zahodni in severni Evropi (glej sliko 1).

52

Cilj akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je razvoj lokalnih kapitalskih trgov s krepitvijo njihovih specifičnih zmogljivosti in omogočanjem njihovega povezovanja. Vendar je treba pri sprejetih ukrepih politike v celoti upoštevati načelo subsidiarnosti. Nacionalni in regionalni organi so prvenstveno odgovorni za razvoj lokalnih trgov.

53

Komisija zagotavlja tudi vire financiranja (kot so tvegani kapital ali jamstva za posojila) za podporo MSP v okviru programov, ki jih centralno upravlja Evropska komisija (kot npr. program za konkurenčnost podjetij in MSP – COSME) ali v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za katere se uporablja deljeno upravljanje (tj. upravljanje si delijo EU in države članice). Ti ukrepi niso vključeni v akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov. Podpora EU zajema vrsto različnih finančnih instrumentov (lastniški in dolžniški kapital, jamstva za posojila in tvegani kapital, razvoj zmogljivosti in instrumenti na podlagi delitve tveganja)¹⁵.

54

Komisija razvoj lokalnih kapitalskih trgov spodbuja tudi v okviru evropskega semestra, ki je letni ciklus usklajevanja ekonomske in fiskalne politike, ki je bil uveden leta 2010, da bi se izboljšala gospodarska in socialna trajnostnost EU. Komisija vsako leto opravi analizo načrtov posameznih držav v zvezi s proračunskimi, makroekonomskimi in strukturnimi reformami, nato pa državam članicam predloži priporočila za posamezne države za naslednjih 12–18 mesecev, ki jih podpre in uradno sprejme Svet.

55

EU v okviru programa za podporo strukturnim reformam zagotavlja tehnično podporo državam članicam EU za institucionalne in upravne reforme ter reforme za spodbujanje rasti, vključno z razvojem njihovih kapitalskih trgov. Program za podporo strukturnim reformam temelji na povpraševanju, kar pomeni, da se države članice odločijo, ali bodo Komisiji predložile predloge projektov za financiranje ali ne.

56

Sodišče je ocenilo, ali:

1. ima Komisija celovito strategijo za spodbujanje razvoja lokalnih kapitalskih trgov;
2. so se v okviru evropskega semestra v državah članicah podprle reforme, povezane z unijo kapitalskih trgov, in
3. se je s tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam res pripomoglo k razvoju kapitalskih trgov.

Ni celovite strategije za obravnavo potreb lokalnih kapitalskih trgov

57

Komisija je v vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov iz leta 2017 načrtovala pripravo celovite strategije EU za razvoj lokalnih in regionalnih kapitalskih trgov po celi EU. To je bil eden od devetih novih prednostnih ukrepov v agendi unije kapitalskih trgov. Komisija ni izdala posebnega strateškega poročila, kot na primer marca 2018 za trajnostne finance in finančno tehnologijo¹⁶. Namesto tega je z devetmesečno zamudo poročala¹⁷ o ukrepih, ki bi se za razvoj kapitalskih trgov lahko sprejeli na nacionalni in regionalni ravni. Zato pričakovanja na podlagi vmesnega pregleda niso bila izpolnjena (glej Prilogo III). To ni bila strategija v smislu predstavitve dolgoročne perspektive, v katero bi bili izčrpno vključeni vsi segmenti kapitalskega trga, poleg tega pa niso bili vključeni konkretni ukrepi, ki naj bi jih sprejela Komisija.

58

Večina organov držav članic, ki je sodelovala v anketi Sodišča, je menila, da se v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov večinoma uporablja enak pristop za vse in da se z njim ne spodbuja specifično razvoj lokalnih trgov (glej tabelo 5).

Ne izkorišča se celoten potencial evropskega semestra za spodbujanje reform kapitalskih trgov

59

Sodišče je preučilo, ali so bila v poročilih o posameznih državah ugotovljena pomembna tveganja v zvezi z razvojem kapitalskih trgov in ali je Komisija za države članice s premalo razvitimi kapitalskimi trgi, pripravila priporočila za posamezne države.

60

V svojem vzorcu je ugotovilo, da so bila v poročilih o posameznih državah ugotovljena pomembna tveganja in da so bila ta poročila dobra podlaga za oblikovanje priporočil za posamezne države, katerih namen je razvoj kapitalskih trgov in boljši dostop podjetij do alternativnih virov financiranja. Vendar v nekaterih primerih bi bili lahko izzivi na področjih, kot so razvoj trga, upravljanje in nadzor, bolje upoštevani v poročilih o posameznih državah za leto 2018 ali 2019. Poleg tega v nobenem poročilu o posameznih državah v vzorcu Sodišča ni bilo specifičnih kazalnikov, ki bi se nanašali na domače kapitalske trge.

61

Sodišče je opazilo, da je bilo devet držav članic v obdobju 2016–2019, tj. po sprejetju akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, pozvanih, naj izvedejo reforme v zvezi s kapitalskimi trgi in boljšim dostopom do nebančnega financiranja. Seznam priporočil, ki jih je Sodišče upoštevalo, je v Prilogi IV.

62

Pri analizi manj razvitih kapitalskih trgov v EU, ki jo je opravilo Sodišče, se je pokazalo (glej Prilogo V), da Komisija vsaj štiri zaporedna leta desetim državam članicam ni priporočila izvajanja neposredno povezanih reform, čeprav imajo te države članice še vedno manj razvit kapitalski trg kot je povprečje EU. Za pet od teh držav (Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Latvijo in Slovaško) je Komisija dala priporočila o širših izzivih, ki vplivajo na finančni sektor, kot so nadzor finančnih storitev ali pravosodni sistem, ki lahko, čeprav večinoma posredno, vplivajo na lokalni kapitalski trg. Tako za pet držav članic z manj razvitimi kapitalskimi trgi niso bila izdana priporočila za posamezne države, ki bi bila neposredno ali posredno relevantna za cilje unije kapitalskih trgov¹⁸.

63

Sodišče sicer priznava da so kapitalski trgi le eden od mnogih izzivov politike, ki se obravnavajo v procesu evropskega semestra, vendar Komisija ni jasno dokumentirala meril in utemeljitve za dajanje prednosti področjem, na katerih je dala priporočila za posamezne države¹⁹. Poleg tega Sodišče ni našlo specifičnih priporočil v zvezi s spodbujanjem čezmejnega povezovanja lokalnih kapitalskih trgov pri zasnovi in izvajanju relevantnih reform.

64

Kot je bilo ugotovljeno v posebnem poročilu Sodišča o evropskem semestru²⁰, je Sodišče ugotovilo, da so bile v okviru enega priporočila za posamezno državo reforme, povezane z unijo kapitalskih trgov, pomešane z drugimi področji, tudi nepovezanimi (npr. zaposlovanje ali socialno vključevanje). Poleg tega v priporočilih za posamezne države, povezanih s kapitalskimi trgi, ni bilo ciljev, na podlagi katerih bi bilo mogoče meriti napredek na podlagi jasnega časovnega načrta za izvajanje²¹.

65

V zvezi s priporočili za posamezne države iz let 2016, 2017 in 2018, ki so povezana z unijo kapitalskih trgov, je Sodišče ugotovilo, da je bil po oceni Komisije napredek, dosežen do konca leta 2019, delen. Nobena od sodelujočih držav članic ni v celoti ali večinoma izvedla priporočenih reform, kar kaže na to, da je bil časovni okvir prekratek, ali pa je bilo to povezano z nacionalno odgovornostjo držav članic za izvajanje priporočil za posamezne države.

Tehnična podpora je zelo cenjena, vendar rezultati še niso doseženi

66

Sodišče je ocenilo, ali so imele države članice z manj razvitimi trgi koristi od projektov v okviru programa za podporo strukturnim reformam ter ali so bili s projekti doseženi dodana vrednost in pozitivni rezultati v državah članicah.

67

Komisija se je v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov zavezala, da bo razvila strategijo za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam za podporo zmogljivosti kapitalskih trgov do tretjega četrtletja leta 2016, ki bo dodaten ukrep poleg celovite strategije EU za lokalne in regionalne kapitalske trge (glej odstavek 57). Vendar je Komisija septembra 2016 pred sprejetjem uredbe o programu za podporo strukturnim reformam poročala, da je razvila zmogljivosti za zagotavljanje tehnične podpore in da bo skupaj z državami članicami opredelila prednostna področja, vendar da ni objavila nobenega strateškega dokumenta.

68

Program za podporo strukturnim reformam temelji na povpraševanju, zanj pa ni potrebno sofinanciranje držav članic. Zajema celoten ciklus procesov od priprave in zasnove do izvajanja projektov. V obdobju 2016–2019 se je v okviru programa za podporo strukturnim reformam in njegovega pripravljalnega ukrepa financiralo 54 projektov, povezanih z unijo kapitalskih trgov, s proračunom 14,31 milijona EUR v 20 državah članicah.

69

Nacionalni organi so kot utemeljitev za to, da so zaprosili za tehnično podporo, v vseh desetih primerih v vzorcu Sodišča navedli izvajanje unije kapitalskih trgov kot prioriteto Unije. V polovici primerov (pet prošenj) so organi trdili, da je bila prošnja v skladu z njihovo agendo reform. Samo ena država članica iz vzorca (Litva) je dobila priporočilo za posamezno državo, povezano z unijo kapitalskih trgov, v prošnji pa je bilo to priporočilo omenjeno kot relevantna okoliščina. Dve drugi državi članici (Bolgarija in Italija) sta dobili širši priporočili za posamezne države (v zvezi z insolventnostjo in nadzorom), vendar njuni prošnji nista bili povezani s tema priporočiloma.

70

Na sliki 7 je predstavljeno število odobrenih projektov in njihov proračun v vsaki državi članici. Iz slike je razvidno, da med državami z manj razvitimi kapitalskimi trgi obstajajo znatne razlike (npr. Hrvaška in Romunija v primerjavi z Bolgarijo, Madžarsko in Slovaško).

71

Podporni službi za strukturne reforme je v devetih državah članicah uspelo podpreti po več kot en projekt, povezan z unijo kapitalskih trgov. Vendar je Sodišče ugotovilo, da šest držav članic (Slovaška, Bolgarija, Madžarska, Grčija, Ciper in Avstrija) z manj razvitimi kapitalskimi trgi ni izvedlo nobenega projekta, povezanega z unijo kapitalskih trgov, ali pa enega. Tri od njih so predložile majhno število prošenj (Slovaška in Bolgarija po eno) ali pa nobene (Avstrija).

72

Čeprav intervencijska logika programa za podporo strukturnim reformam ni bila formalno usmerjena v specifične potrebe kapitalskih trgov EU, so bili cilji unije kapitalskih trgov obravnavani pri vsakem posameznem projektu. Poleg tega je bila pri izbranih projektih jasno razvidna povezava z ugotovljenimi nacionalnimi potrebami. Z njimi je bila obravnavana večina prioritet za ukrepe politike, opredeljene v okviru dunajske pobude leta 2018²². Sodišče je ugotovilo, da je bil v skupini držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, izbran samo en projekt (Češka) od šestih predloženih prošenj, ki so se nanašale na finančno pismenost, ki je ključna težava za manj razvite kapitalske trge (glej odstavek 82). Drugi so bili zavrnjeni delno zaradi premajhne izdelanosti projektov.

73

Podporna služba za strukturne reforme je nameravala sprejeti tristopenjski/postopni pristop z zaporedjem intervencij, in sicer je nameravala najprej celovito analizirati takratno stanje razvoja kapitalskih trgov, nato pomagati izboljšati dostop do tržne infrastrukture in nazadnje podpreti prizadevanja za razvoj in razširitev dostopa do kapitalskih trgov. V ta namen je podporna služba za strukturne reforme določila sedem obsežnih področij in 26 vrst projektov, povezanih z unijo kapitalskih trgov, ki bi se lahko podprli²³. Dokument, v katerem je opisan ta pristop, je bil zagotovljen izbranim državam članicam, v katerih so bili izvedeni obiski na kraju samem v letih 2017 in 2018.

74

V šestih od 13 držav članic z relativno manj razvitimi kapitalskimi trgi (Litva, Slovenija, Slovaška, Madžarska, Grčija in Ciper) podporna služba za strukturne reforme tega pristopa ni dosledno uporabljala, kar pa ne pomeni, da izbrani projekti niso bili relevantni, niti da se z njimi ni spodbujal razvoj kapitalskih trgov. Medtem ko za te države članice ni bilo diagnostike ali strategije za kapitalske trge, je podporna služba za strukturne reforme odobrila projekte, ki so jih predložile in s katerimi so se obravnavali posamezni sektorji njihovih kapitalskih trgov.

75

Do marca 2020 so države članice predložile samo dve večdržavni prošnji, in sicer obe Estonija, Latvija in Litva (glej okvir 1). Ti prošnji sta bili odobreni v okviru programa za podporo strukturnim reformam. Kljub velikim izzivom zaradi usklajevanja takih projektov v vseh sodelujočih državah članicah, so lahko njihovi potencialni rezultati in učinek na regijo zelo veliki.

76

Sodišče je pri projektih v svojem vzorcu ugotovilo več pomanjkljivosti v zvezi s pravočasnim izvajanjem in upoštevanjem mejnikov. Pri skoraj vseh teh projektih sta fazi sklepanja pogodb in izvajanja trajali dlje, kot je bilo sprva ocenjeno, poleg tega pa je glede na prvotni časovni razpored v analizi podporne službe za strukturne reforme prišlo do zamud pri predložitvi končnih rezultatov. Pet projektov je od predložitve prošnje do dokončanja potrebovalo (ali pa se zanje pričakuje, da bodo potrebovali) veliko časa (od 30 do 40 mesecev), predvsem zaradi omenjenih zamud.

77

Kar zadeva dosežene rezultate, še ni mogoče oblikovati zaključkov, saj se je ob koncu revizije večina projektov še vedno izvajala. Podobno večina organov držav članic, ki so sodelovali v anketi Sodišča (57 %), ni želela navesti pripomb o pomembnosti tehnične podpore, ki jim je bila zagotovljena, ker menijo, da je za zanesljivo oceno potrebnega več časa. Kljub temu je Sodišče ugotovilo, da so bili rezultati v okviru vzorca do zdaj mešani. Pri polovici od osmih zaključenih projektov (i) v končno poročilo nazadnje niso bila vključena vsa prvotna priporočila izvajalca, nacionalni organi pa niso v zvezi z vsemi razmišljali, da bi jih izvedli, (ii) raven izvajanja priporočil, vključenih v študije, pa je na splošno precej nizka.

78

Kot se zahteva v uredbi o programu za podporo strukturnim reformam, podporna služba za strukturne reforme spremlja rezultate tehnične podpore, ki jo zagotavlja. V tem kontekstu podporna služba za strukturne reforme upravičenim organom pošlje dva vprašalnika. Udeležencev na trgu, ki niso vključeni v izvajanje projekta, ne povabi k sodelovanju, čeprav lahko zagotovijo neodvisne, praktične in širše povratne informacije.

Komisija je sprejela nekatere ukrepe v okviru svojih pristojnosti, vendar ni v celoti odpravila ključnih čezmejnih ovir

79

Ovira za čezmejne naložbe je razdrobljenost evropskega trga na različnih straneh nacionalnih meja. Slabo povezanost trga odraža nizek delež sredstev v kolektivnih investicijskih skladih (KNPVP in alternativnih investicijskih skladih), ki so registrirani za prodajo v več kot treh državah. Iz statističnih podatkov je sicer razvidno, da je trg za kolektivne investicijske sklade v Evropi sicer zrasel, vendar je tržna dejavnost skoncentrirana v le nekaj državah²⁴. Junija 2017 je bilo 70 % vseh upravljanih sredstev v investicijskih skladih, ki so registrirani za prodajo izključno na domačem trgu²⁵.

80

Komisija in države članice so v svojem poročilu z dne 24. marca 2017²⁶ opredelile tri vrste ovir, ki ovirajo čezmejne kapitalske tokove v različnih fazah naložbenega ciklusa. Na podlagi poročila je bil pripravljen skupni načrt ukrepov, v katerega so bile vključene samo tiste ovire, ki so jih bile države članice pripravljene obravnavati. Komisija je v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov leta 2016 ustanovila strokovno skupino, imenovano evropski potrgovalni forum, da bi izvedla obširen pregled napredka, doseženega na področju potrgovalnih dejavnostih v zvezi z vrednostnimi papirji in pri odpravi Giovanninijevih ovir (neučinkovitosti čezmejnih ureditev kliringa in poravnave, ki so bile ugotovljene v letih 2001 in 2003)²⁷. Na nekatere ovire, ki so jih ugotovile Komisija in države članice, je v kasnejšem poročilu z dne 15. maja 2017²⁸ opozoril tudi evropski potrgovalni forum. V obeh poročilih je navedeno, da mnogo ovir za čezmejne kapitalske tokove obstaja že več desetletij in da še niso bile odpravljene.

81

Komisija je na podlagi teh dveh poročil predlagala zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za odpravo ovir za čezmejne kapitalske tokove. Sodišče je revidiralo ukrepe v okviru unije kapitalskih trgov, povezane s finančno pismenostjo vlagateljev, zlasti MSP, pravom na področju insolventnosti in davčnimi odtegljaji (glej sliko 8).

Komisija bi lahko storila več za spodbujanje finančne pismenosti MSP

82

Z raziskavami OECD o finančni pismenosti se je potrdilo, da so ravni finančne pismenosti, ki se merijo v smislu finančnega znanja, ravnanja in odnosa, po EU še vedno heterogene. Pokazalo se je tudi, da so za finančno pismenost pomembni spol, starost, digitalna usposobljenost in finančna odpornost²⁹. Omenjena heterogenost v stopnjah finančne pismenosti je očitna tudi med MSP. Pri raziskavi SAFE³⁰, ki jo je pripravila Evropska centralna banka, se je pokazalo, da vodje podjetij večinoma niso dovolj samozavestni, da bi se o financiranju namesto z bankami pogovarjali s ponudniki lastniškega in tveganega kapitala. To se zdi bolj izrazito v srednji in vzhodni Evropi kot v preostali EU.

83

Čeprav v akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov ni bila vključena posebna zaveza za obravnavo finančne pismenosti, so Komisija in države članice ugotovile, da so nezadostne ravni finančne pismenosti ovira, ki vlagatelje odvrača od ohranjanja ali povečanja njihove čezmejne izpostavljenosti. V skupnem načrtu ukrepov so se zavezale, da si bodo začele izmenjavati najboljše prakse v zvezi s programi za finančno pismenost, pri tem pa upoštevale čezmejno razsežnost.

84

V skladu s to zavezo je podskupina 18 držav članic, ki ji je predsedovala Hrvaška, prevzela to nalogo in leta 2018 pripravila delovni dokument, ki ga je podprla skupna strokovna skupina Komisije in držav članic za obravnavo ovir za prosti pretok kapitala. V delovnem dokumentu je med drugim priporočeno, naj države članice merijo ravni finančne pismenosti ter izvajajo na dokazih temelječe in dostopne programe finančnega izobraževanja. Poleg tega je navedeno, da ni pobud za obravnavo čezmejne razsežnosti MSP in da bi bilo čezmejno razsežnost finančne pismenosti MSP težko obravnavati, saj je treba najprej veliko storiti na nacionalni ravni. Nekatere države članice so EU pozvale, naj obravnava to pomembno zadevo.

85

Za področje finančnega izobraževanja so primarno pristojne države članice. V priporočilih iz delovnega dokumenta ni jasno navedeno, kako naj EU izvaja svojo pristojnost za podporo državam članicam pri spodbujanju finančne pismenosti, tudi med MSP. Komisija se še ni odločila, kako bo ukrepala. V anketi med javnimi organi, ki jo je izvedlo Sodišče, je 73 % sodelujočih menilo, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami v okviru pobude za unijo kapitalskih trgov predlagati in financirati konkretne ukrepe za izboljšanje finančne pismenosti med malimi vlagatelji in podjetniki. Vendar države članice tega niso dovolj podpirale, zato je bilo delovanje strokovne skupine za odpravo ovir za prosti pretok kapitala leta 2018 prekinjeno³¹.

86

Sodišče ugotavlja, da v delovnem dokumentu strokovne skupine o finančni pismenosti ni sistematično obravnavano, kako se obstoječi programi in platforme financiranja EU, vključno z evropsko podjetniško mrežo in Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe, že uporabljajo za spodbujanje finančne pismenosti in kako bi jih lahko v ta namen učinkoviteje uporabili. Evropska podjetniška mreža, ki jo je Komisija vzpostavila leta 2008, je na primer namenjena pomoči podjetjem pri inovacijah in rasti na mednarodni ravni, med drugim s svetovanjem o financah in financiranju. Podobno tudi storitve, ki so na voljo prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, vključujejo finančno svetovanje za povečanje zmožnosti podjetij za dostop do ustreznih virov financiranja³².

Za ukrepe Komisije ni verjetno, da bodo privedli do znatne konvergence postopkov v primeru insolventnosti

87

S trdnimi in učinkovitimi insolvenčnimi okviri se spodbujajo čezmejni posli na kapitalskih trgih. Glede na navedbe v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, neučinkovitost in različnost prava na področju insolventnosti vlagateljem sedaj otežuje oceno kreditnega tveganja, zlasti pri čezmejnih naložbah. Komisija navaja, da bi se s konvergenco postopkov v primeru insolventnosti in postopkov prestrukturiranja zagotovila večja pravna varnost za čezmejne vlagatelje, s čimer bi se lahko spodbudilo povečanje čezmejnih dejavnosti.

88

Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov in njegovem vmesnem pregledu, je Komisija predlagala dve zakonodajni pobudi in en nezakonodajni ukrep za obravnavo insolventnosti:

• v direktivi o zgodnjem prestrukturiranju in drugih priložnostih³³ so določeni predvsem minimalni standardi za postopke, s katerimi se prestrukturirajo podjetja, ki so sposobna preživeti, preden postanejo insolventna, in za postopke, ki vodijo do odpusta dolgov,
• namen predloga za uredbo o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe³⁴, je uvedba enotnih kolizijskih pravil, na podlagi katerih bi bilo za prevzemnike jasno, katere zakone morajo upoštevati za pridobitev pravnega naslova nad odstopljenimi terjatvami,
• v sporočilu³⁵ o pravu, ki se uporablja za lastniške učinke poslov z vrednostnimi papirji je pojasnjeno, da obstajajo različni načini za določitev, kje se račun vrednostnih papirjev vodi ali nahaja, in da so vse opredelitve enako veljavne za namene določanja, katera kolizijska pravila veljajo v primeru insolventnosti ali drugega spora.

89

Svet teh dveh zakonodajnih aktov sicer še ni sprejel, poleg tega pa še nista bila prenesena v nacionalno zakonodajo, vendar noben od njiju ni primeren za dosego znatne konvergence postopkov v primeru insolventnosti, saj se z njima večinoma obravnavajo zadeve, s katerimi se udeleženci na trgu srečujejo pred uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, kot so prestrukturiranje podjetij, ki so sposobna preživeti, in pojasnitev lastniških pravic. Poleg tega se z njima udeleženci na trgu podpirajo pri posledicah insolventnosti, kot sta presežek dolga in težave pri začetku novega poslovnega projekta. Čeprav konvergenca postopkov v primeru insolventnosti ni eden od glavnih ciljev unije kapitalskih trgov, je Komisija v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov izrazila namero, da jo bo spodbujala³⁶.

90

Komisija do zdaj ni uvedla dodatnih ukrepov za uskladitev osrednjih elementov postopkov v primeru insolventnosti. Razlog za to je, da je materialno pravo na področju insolventnosti še vedno v izključni pristojnosti držav članic, vloga EU pa je omejena na razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi učinki. Glede na pogovore s Komisijo je bilo med pogajanji Sveta o predlogu za direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti ter že na predhodnih sestankih z državami članicami pred pripravo predloga očitno, da države članice niso pripravljene obravnavati osrednjih področij prava na področju insolventnosti.

91

V primerjalni študiji o materialnem pravu na področju insolventnosti v EU³⁷, ki jo je leta 2016 naročila Komisija, pa je bilo navedeno, da je mogoče dodatno uskladiti vidike postopkov v primeru insolventnosti. Po eni strani se je pri študiji pokazalo, da obstajajo velike razlike v nacionalnih insolvenčnih okvirih, zaradi česar je težko oblikovati skupen pristop za uskladitev. Po drugi strani pa so bile v študiji navedene zadeve, o katerih naj bi zakonodajalec EU razmislil, vključno s kvalifikacijami in usposabljanjem stečajnih upraviteljev, razvrščanjem terjatev v primeru insolventnosti in prioritetnim vrstnim redom, ukrepi za preprečevanje in prilagajanje ter postopkovnimi zadevami v zvezi s formalnimi postopki v primeru insolventnosti.

92

Glede na rezultate ankete, ki jo je Sodišče izvedlo med javnimi organi, več kot 50 % sodelujočih meni, da bi morala Komisija dajati prednost doseganju dogovora zlasti o: a) pogojih za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, b) opredelitvi insolventnosti in c) razvrščanju terjatev v primeru insolventnosti (glej sliko 9) 23 % sodelujočih je navedlo, da bi morala Komisija doseči dogovor o izpodbojnih tožbah.

Komisija je izdala dober kodeks ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem, ki pa ni zavezujoč

93

Davčni odtegljaj je neposredni davek na pasivni dohodek, vključno z obrestmi, dividendami, licenčninami in kapitalskimi dobički. Davčni odtegljaj se izvede v državi prebivališča ali v državi izvora ali v obeh, vlagatelj pa mora zahtevati vračilo davka ali dobiti vračilo denarja. Komisija in države članice so v svojem poročilu o čezmejnih ovirah (glej odstavek 80) ugotovile, da diskriminatorni in naporni postopki za uveljavljanje oprostitve davčnega odtegljaja ovirajo čezmejne naložbe. Podobno je evropski potrgovalni forum opozoril na neučinkovite postopke za pobiranje davčnega odtegljaja, v zvezi s katerimi je treba prednostno ukrepati, da se bo izboljšalo potrgovalno okolje v EU³⁸.

94

Za obravnavo teh zadev je Komisija 11. decembra 2017 objavila kodeks ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem. V njem predvsem priporoča, naj vlade sprejmejo ukrepe za izvajanje poenostavljenih postopkov za vračilo davka, v okviru katerih naj vzpostavijo standardiziran in usklajen sistem za zagotavljanje davčne olajšave pri viru, tako da se pravice in izjeme iz konvencije neposredno upoštevajo. Vendar kodeks ni zavezujoč in v zvezi z nekaterimi zadevami ni dovolj strog, na primer v zvezi z roki, do katerih morajo davčni organi v državah članicah obdelati zahtevke za vračilo.

95

Komisija je bila sicer dejavna, saj je spodbujala poenostavljene postopke za davčni odtegljaj v EU, vendar je do zdaj predlagala samo nezavezujoč kodeks ravnanja, saj bi bile pravne in politične ovire, če bi predlagala kaj drugega, velike. Tudi zaradi težavnih razprav na mednarodni ravni npr. ni predlagala direktive na podlagi člena 115 PDEU, saj:

• bi za to morala Komisija dokazati, da njeno neukrepanje neposredno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga,
• poleg tega pa bi bilo potrebno soglasje v Svetu in poseben zakonodajni postopek.

96

Komisija si od leta 1975 prizadeva za iskanje skupne rešitve glede davčnega odtegljaja na dividende na podlagi člena 115 PDEU, vendar ni bila uspešna. Večina držav članic je zavrnila nedavno sporočilo Komisije, v katerem ta predlaga postopen prehod na glasovanje s kvalificirano večino na področju davkov³⁹.

97

Namesto tega je Komisija z vprašalnikom in delavnicami z državami članicami spremljala izvajanje kodeksa ravnanja. Pri obojem sta bili med drugim ugotovljeni naslednji področji, na katerih bi bile mogoče dodatne izboljšave:

• digitalizacija predložitve zahtevkov za vračilo in
• uvedba možnosti sprejetja alternativnih dokazil o davčnem rezidentstvu.

98

Poleg tega so se davčne uprave držav članic v okviru vrha EU o davčnih upravah maja 2020 dogovorile, da bo Komisija organizirala preučitev zakonodajnih in nezakonodajnih pobud za obravnavo sedanjih izzivov v zvezi s postopki davčnega odtegljaja, vključno z morebitno oprostitvijo pri viru.

99

Komisija je 15. julija 2020 objavila akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev⁴⁰. Ker kljub kodeksu ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem davčne ovire za čezmejne naložbe še vedno obstajajo, je Komisija napovedala, da bo predlagala zakonodajno pobudo za uvedbo skupnega in standardiziranega vseevropskega sistema za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru ter izmenjave informacij in mehanizma sodelovanja med davčnimi upravami. Komisija namerava leta 2022 pripraviti oceno učinka, na podlagi katere bi lahko pripravila predlog Komisije za direktivo Sveta o uvedbi sistema oprostitve pri viru.

Unija kapitalskih trgov nima prepričljivega okvira smotrnosti

100

Sodišče je preučilo, ali je Komisija:

1. določila specifične, merljive, dosegljive, realistične in časovno določene cilje ter dovolj prednostno razvrščala ukrepe;
2. jasno komunicirala z javnostjo o uniji kapitalskih trgov ter
3. vzpostavila celovit sistem spremljanja.

Cilji unije kapitalskih trgov so bili precej nejasni in prioritete so bile določene pozno

101

Akcijskemu načrtu za unijo kapitalskih trgov in njegovemu vmesnemu pregledu je bila priložena podrobna ekonomska analiza. Komisija je postopek posvetovanja za zeleno knjigo Komisije o uniji kapitalskih trgov iz leta 2015 in njeno posodobitev iz leta 2017 dobro organizirala in dobro poročala o rezultatih. To je bilo potrjeno tudi v okviru ankete Sodišča. Unija kapitalskih trgov je zbudila v glavnem zanimanje finančnega sektorja in štirih velikih držav članic, manj pa drugih podjetij/MSP in držav članic z manj razvitimi kapitalskimi trgi.

102

Cilji akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov so organizirani v treh ravneh: dva sta krovna, trije so strateški, trije pa operativni. Pri operativnih ciljih je akcijski načrt razdeljen na sedem področij interveniranja, ki so razdeljena na 25 specifičnih ciljev. Prizadevanja za dosego specifičnih ciljev se izvajajo v okviru skupaj 71 ukrepov. Intervencijska logika na splošno (tj. diagram s cilji, glej sliko 10) je bila predstavljena samo v vmesnem pregledu. Povezave med štirimi revidiranimi področji interveniranja, njihovimi številnimi specifičnimi cilji, povezanimi ukrepi in njihovimi medsebojnimi učinki niso bile pojasnjene v nobenem dokumentu Komisije, čeprav se to zahteva v skladu z okvirom za boljše pravno urejanje⁴¹.

103

Prednostna razvrstitev in določitev zaporedja ukrepov bi bili zelo pomembni za projekt že od samega začetka, saj je bilo tako v akcijski načrt kot tudi v vmesni pregled vključeno veliko število ukrepov. Vsi ukrepi niso bili enako pomembni: nekateri so bili pripravljalni ali upravni ukrepi ali ukrepi za spremljanje, drugi pa so se nanašali na zakonodajne predloge ali druge nezakonodajne ukrepe, ki naj bi bili strateški. Komisija ni izrecno določila prioritet med ukrepi iz akcijskega načrta iz leta 2015. Prednostna razvrstitev je bila nekoliko razvidna le iz časovne razporeditve različnih ukrepov, ki je odražala izvedljivost in potrebo po pripravljalnem delu.

104

Do tega je prišlo, ker je bil akcijski načrt zaradi nujnosti pripravljen zelo hitro, zato ni bilo predhodne analize tega, ali bi imel kateri od ukrepov večji učinek kot drugi. Devet prednostnih ukrepov je bilo uvedenih šele v okviru vmesnega pregleda leta 2017. Pri anketah in pogovorih, ki jih je opravilo Sodišče, se je pokazalo, da naracija projekta unije kapitalskih trgov ni bila popolnoma jasna in da je bila prepoznavnost projekta omejena na specializirano občinstvo. Poleg tega so bili tudi specifični cilji za vsako področje interveniranja nejasni in nemerljivi.

105

Za podporo ciljev unije kapitalskih trgov je Komisija v nekaterih primerih uporabila splošne ocene (glej okvir 2).

106

V akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov niso bili navedeni vsi ukrepi, ki so se že izvajali ali o katerih je Komisija razmišljala in ki so bili skladni s cilji projektov. Tak primer je evropska enotna točka dostopa (glej odstavek 43).

Ni realistično, da bi se lahko z ukrepi za unijo kapitalskih trgov izpolnila visoka pričakovanja, ki jih je vzbudila Komisija

107

Udeleženci na trgu so menili, da je uvedba unije kapitalskih trgov in komunikacija v zvezi s tem vodilnim projektom velika zaveza Komisije, da bi spodbudila pomemben pozitiven učinek. Zaradi komunikacije o projektu so bila pričakovanja večja, kot bi bila lahko realistično dosežena s predlaganimi ukrepi in v okviru pristojnosti Komisije.

108

Komisija je nameravala z akcijskim načrtom iz leta 2015 pripraviti temelje za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov do leta 2019. Zanašanje podjetij EU na bančno financiranje in pomanjkljivosti v razvoju kapitalskih trgov EU so odraz različnih strukturnih dejavnikov, ki jih ni mogoče ublažiti z akcijskim načrtom ali v nekaj letih. Komisija pa je marca 2019 v svojem poročilu o napredku napovedala, da bo v predvidenem časovnem okviru izpolnila obljubo.

109

Toda iz analiz javnih organov (Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke), zasebnih združenj (Združenja za finančne trge v Evropi, Evropske bančne federacije), pobud iz panoge (Market4Europe) in možganskih trustov (Bruegel, Center za evropske politične študije, Eurofi) je razvidno, da unija kapitalskih trgov še zdaleč ni dokončana in da je treba storiti še veliko. Ta navedba je podprta s tržnimi kazalniki na visoki ravni, kot so kazalniki finančne integracije, ki jih uporablja Evropska centralna banka, razmerje med dolgovi in bančnimi posojili ali sestava finančnih sredstev gospodinjstev. Ti kazalniki se niso bistveno spremenili v primerjavi z obdobjem pred uvedbo akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov.

110

Mnenja sodelujočih v anketah Sodišča so bila deljena glede tega, ali sta bila akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov in njegova posodobitev preveč ambiciozna, ne dovolj zahtevna ali dobro premišljena in v skladu s cilji akcijskega načrta. Tisti, ki so unijo kapitalskih trgov kritizirali kot preveč ambiciozno, so navajali predvsem njeno kompleksnost, ki je negativno vplivala na njeno izvedljivost, in to, da je Komisija podcenila čas, potreben za to, da bosta sozakonodajalca odobrila ukrepa unije kapitalskih trgov in vmesnega pregleda. Kot so deležniki, s katerimi je Sodišče opravilo pogovore, večkrat omenili, bi morale biti ambicije za unijo kapitalskih trgov visoke in Komisija bi morala spodbujati njihovo doseganje, hkrati pa bi moral biti projekt dovolj realističen in izvedljiv, da bi se lahko dosegel napredek.

111

Ključni ukrepi in vzvodi so odvisni od drugih akterjev, zlasti sozakonodajalcev in držav članic. Kot je omenjeno zgoraj (npr. odstavki 85, 90 in 96), je podpora držav članic bistvena za področja, ki so v nacionalni pristojnosti. Komisija je v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov in vmesnem pregledu navedla, da ne more sama vzpostaviti unije kapitalskih trgov in da je uspeh projekta odvisen tudi od politične volje držav članic in od tega, kako jo bo sprejela panoga.

112

Kar zadeva zakonodajne ukrepe, se je Komisija osredotočila na precej omejen zakonodajni program, ki obsega 13 pobud (glej Prilogo VI). Vendar je morala Komisija v več primerih bistveno zmanjšati svoje prvotne ambicije, da bi dosegla dogovor med sozakonodajalcema, kot npr. v primeru pregleda evropskih nadzornih organov, ali pa iz unije kapitalskih trgov izključiti politično sporne zadeve, kot je npr. evropski varni vrednostni papir.

113

V nekaterih drugih primerih, tudi kadar je Komisija svoje zakonodajne predloge za ukrepe unije kapitalskih trgov predložila več kot pravočasno, je zakonodajni postopek trajal dlje, kot je bilo pričakovano (glej odstavek 46). Podobno je predlog Komisije za direktivo o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, ki je pomemben za odpravo neenakega obravnavanja dolžniškega in lastniškega kapitala, obtičal v Svetu (glej odstavek 33). Skupaj je bilo do zdaj sprejetih 12 (od 13) zakonodajnih ukrepov, ki so že začeli veljati, večinoma proti koncu časovnice unije kapitalskih trgov. Samo pet od zdaj veljavnih ukrepov se že v celoti ali delno uporablja, preostalih sedem pa se bo postopoma začelo uporabljati, v celoti pa se bodo uporabljali do sredine leta 2022 (glej Prilogo VI).

114

Večina nezakonodajnih ukrepov (tj. strokovnih študij, najboljših praks, posvetovanj) je bila koristna za krepitev in izmenjavo znanja o specifičnih segmentih trga, v nekaterih primerih pa so privedli do zakonodajnih predlogov (npr. množično financiranje, krite obveznice). Vendar zato, ker so pripravljalni in nezavezujoči, niso mogli privesti do resničnih sprememb. Primer je sporočilo Komisije o pravu, ki se uporablja za lastniške učinke poslov z vrednostnimi papirji, na podlagi katerega se ni bistveno izboljšala pravna varnost v primerjavi s stanjem pred sporočilom.

Komisija ni redno spremljala skupnega napredka pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov

115

Spremljanje je potrebno, da lahko oblikovalci politike in deležniki preverijo, ali izvajanje politike poteka po načrtih, in da se zberejo informacije, ki se lahko uporabijo za oceno, ali so bili doseženi cilji⁴⁴. Spremljanje se lahko izvaja na različnih ravneh (tj. na strateški ravni ali na ravni posameznih ukrepov politike), v različnih časovnih obdobjih (v času izvajanja, med izvajanjem politike ali po njem) in različno pogosto (vsako leto, vsako četrtletje itd.).

116

Sodišče je revidiralo, ali je Komisija vzpostavila ustrezne ureditve za spremljanje izvajanja unije kapitalskih trgov na splošno. To vključuje izbiro kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje razvoja unije kapitalskih trgov, in podatkov, ki se uporabljajo za poročanje o njih.

117

Komisija je do zdaj uporabila številna orodja (glej sliko 11) za pregled ukrepov za unijo kapitalskih trgov in poročanje o njih ter razvoj na kapitalskih trgih. Vendar nobeno od orodij ni bilo posebej namenjeno rednemu spremljanju splošnega napredka na sedmih področjih interveniranja v okviru unije kapitalskih trgov.

118

Komisija je sicer v izdaji Economic and Financial Stability and Integration Review (publikacija za splošne namene, prvič objavljena leta 2007) iz leta 2016 začela ocenjevati razvoj na kapitalskih trgih, ki je relevanten za sedem področij interveniranja v okviru unije kapitalskih trgov⁴⁵, vendar tega okvira zatem ni posodobila. Poleg tega mnogo ključnih kazalnikov za Economic and Financial Stability and Integration Review iz leta 2016 ni imelo izhodiščnih in ciljnih vrednosti.

119

Glavni razlog Komisije za to, da ni ohranila sistema spremljanja, vzpostavljenega z Economic and Financial Stability and Integration Review iz leta 2016, je bil, da je bila unija kapitalskih trgov v fazi nastajanja, pri čemer so bili mnogi ukrepi politike šele v postopku sprejemanja, spremembe v finančnih strukturah pa so bile iz kvantitativnih statističnih podatkov razvidne šele z znatnim časovnim zamikom. Toda te zadeve Komisiji ne bi smele onemogočiti vzpostavitve ureditev za spremljanje in njihovega nadaljnjega razvoja.

120

Leta 2020, tj. pet let po začetku unije kapitalskih trgov, je Komisija na pobudo Sveta naročila študijo, da bi razvila preglednico ključnih kazalnikov smotrnosti za spremljanje napredka pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov. Izvajalec je v skladu s predlogom poskušal oblikovati intervencijsko logiko, ki bi temeljila na dokazih. V skladu s tem pristopom je poskušal ugotoviti, kako spremembe bolj neposrednih izidov ukrepov politike unije kapitalskih trgov (npr. stroški kotiranja) vplivajo na glavne cilje unije kapitalskih trgov (npr. relativni delež lastniškega kapitala nefinančnih družb, ki kotira na borzi, in dolžniško financiranje glede na bančna posojila).

121

Svetovalec je v svojem osnutku končnega poročila predlagal več kot 50 kazalnikov na štirih področjih⁴⁶ za morebitno vključitev v preglednico in priporočil, naj Komisija pri oblikovanju svoje preglednice ključnih kazalnikov smotrnosti dodatno razmisli o namenu, skupini uporabnikov, strukturi in vzdrževanju. Medtem je Komisija sprejela ukrepe za razvoj dodatnih kazalnikov, na primer o povezovanju trgov, saj je izvajalec ugotovil, da mnogi bolj neposredni kazalniki izida, potrebni za intervencijsko logiko, niso na voljo ali niso primerni, ker bi se z njimi prestopila ena od treh skrajnih mej⁴⁷.

122

Za poročanje o kazalnikih so potrebni ustrezni podatki. Sodišče ugotavlja, da podatki, ki so potrebni za spremljanje napredka posameznih ukrepov politike v okviru unije kapitalskih trgov, včasih niso bili na voljo ali pa niso dovolj kakovostni in podrobni. To bi lahko tudi zmanjšalo možnosti za to, da bi se poskusilo izmeriti napredek pri izvajanju unije kapitalskih trgov na splošno. Zlasti pomanjkanje zanesljivih informacij o čezmejni distribuciji investicijskih skladov je dobro znana podatkovna vrzel, ki jo je organ ESMA priznal med revizijo Sodišča.

123

Komisija si je v fazi vzpostavitve unije kapitalskih trgov prizadevala, da bi kar najbolje izkoristila stanje z zbiranjem podatkov iz številnih virov, vključno z organom ESMA. Medtem ko organ ESMA hrani informacije o številu registriranih skladov tveganega kapitala in evropskih skladov za socialno podjetništvo, je Sodišče druge podatke, npr. o zbranih sredstvih in izvedenih naložbah, pridobilo iz virov izven Komisije, npr. Invest Europe. Poleg tega se organ ESMA pri svojih ocenah trga listinjenja, ki ni STS, večinoma zanaša na zasebne vire (npr. BAML). Zanašanje na zunanje vire podatkov je lahko problematično, saj je zbiranje podatkov zamudno, pogosto drago, Komisija pa morda ne more oceniti njihove kakovosti.

124

Komisija je sprejela ukrepe za vključitev klavzul o podatkih v ustrezno zakonodajo o uniji kapitalskih trgov, da bi zagotovila, da se zbirajo informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje – če niso na voljo in dostopne pri drugih virih. Organ ESMA mora npr. na podlagi nove zakonodaje o uniji kapitalskih trgov⁴⁸ od leta 2022 naprej voditi register s podatki o čezmejni distribuciji za KNPVP, direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ter za druge sklade za celo EU. Komisija je poudarila, da je treba dodatne zahteve glede poročanja za panogo skrbno utemeljiti.

Zaključki in priporočila

125

Finančni sistem v EU temelji predvsem na posojilih, zato se močno zanaša na bančno financiranje. Komisija si je prizadevala za preusmeritev proti bolj tržnemu financiranju in za dopolnitev bančne unije z unijo kapitalskih trgov. Glavni cilji unije kapitalskih trgov so bili spodbujanje razvoja in povezovanja kapitalskih trgov EU ter povečanje alternativnih virov financiranja za MSP. Splošen zaključek Sodišča je, da je Komisija sprejela prve ukrepe, da bi dosegla ta zahteven cilj, vendar se bodo rezultati pokazali šele v prihodnosti.

126

Mnogi od ukrepov, ki jih je Komisija lahko sprejela v okviru svojih pristojnosti, so majhni koraki za doseganje ciljev, vendar z njimi do zdaj ni bilo mogoče spodbuditi sprememb v EU. Čeprav so nezavezujoči mehki ukrepi, kot so poročila ali najboljše prakse, prispevali h krepitvi znanja o specifičnih segmentih kapitalskih trgov, so imeli mnogi zaradi svoje narave precej omejen učinek. Ena od omejitev za Komisijo je bila tudi ta, da mnogo ključnih ukrepov lahko izvedejo samo države članice, ali pa je za izvedbo potrebna njihova popolna podpora.

127

Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 je bil pripravljen kot nadaljevanje predhodnih načrtov, saj so v njem večinoma uporabljene stare zamisli, vanj pa so vključeni ukrepi, ki so bili že v pripravi ali s katerimi se predlaga umerjanje obstoječih uredb (tj. prospekt, EuVECA), da bi se dosegel napredek v specifičnih segmentih kapitalskih trgov. Z mnogimi od ukrepov za doseganje cilja diverzifikacije virov financiranja za MSP so se obravnavale zadeve, ki so bile preozke, da bi se lahko zaradi njih začel in se z njimi spodbujal strukturni premik v smeri povečanja tržnega financiranja v Evropi (glej odstavke 20–39).

128

Kljub prizadevanjem Komisije v okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je bil na področju lajšanja usklajevanja interesov udeležencev na trgu učinek njenih ukrepov za odpravo ovir za pridobivanje informacij o trgu financiranja za MSP zelo omejen. Komisija relevantnega projekta, in sicer evropske enotne točke dostopa, o katerem se je razpravljalo pred akcijskim načrtom za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015, ni vključila v akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov. Zato ovire za pridobivanje informacij še vedno obstajajo tako na strani povpraševanja in kot tudi ponudbe (glej odstavke 40–43).

129

Komisija je v zvezi z izzivom bančnega financiranja dala pobude za izboljšanje njihovih zmogljivosti za zagotavljanje posojil podjetjem EU. Pobuda STS je bila sicer pozitivna sprememba, vendar zaradi nje še ni prišlo do pričakovanega učinka na evropskem trgu listinjenja, financiranje MSP pa ni bilo olajšano. Posli listinjenja so še naprej večinoma osredotočeni v tradicionalnih razredih sredstev (tj. hipoteke, posojila za avtomobile) in v nekaterih državah članicah (glej odstavke 44–50).

Priporočilo 1 – Predlagati dobro ciljno usmerjene ukrepe za dodatno olajšanje dostopa MSP do kapitalskih trgov

Komisija naj zagotovi:

1. ukrepe za povečanje privlačnosti lastniškega kapitala in javnega izdajanja za podjetja, zlasti MSP;
2. ukrepe za zmanjšanje vpliva asimetričnosti informacij med dobavitelji in uporabniki kapitala, zlasti MSP (npr. z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa);
3. spremembe pravnega okvira, da bi postala izdaja listinjenih vrednostnih papirjev MSP privlačnejša, ob ustreznem upoštevanju morebitnih tveganj.

Časovni okvir: 1. četrtletje leta 2022.

130

Komisija je razglasila svoj cilj, da bo spodbujala razvoj kapitalskih trgov držav članic, zlasti v državah, v katerih je treba še veliko nadoknaditi. Za to je uporabila širše usklajevalne postopke EU (evropski semester) in finančna orodja, kot je program za podporo strukturnim reformam, vendar ne v okviru specifične, celovite in jasne strategije EU (glej odstavke 51–58).

131

V okviru evropskega semestra se večinoma opredeljujejo izzivi, povezani z unijo kapitalskih trgov. Vendar Komisija kljub sprejetju akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov leta 2015 in vse večje relevantnosti te zadeve po brexitu desetim državam članicam z manj razvitimi kapitalskimi trgi ni priporočila, naj izvedejo neposredno relevantne reforme (glej odstavke 59–65).

132

Komisija sicer zagotavlja tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam z nizko stopnjo finančnega in upravnega bremena za države članice, vendar ta podpora ni vključena v specifično strategijo. Model tehnične podpore, ki temelji na povpraševanju, ni bil spodbuden za zagotavljanje podpore državam članicam, ki bi ustrezala njihovim potrebam. Poleg tega so večdržavni projekti še vedno izjema v okviru programa za podporo strukturnim reformam. Večina projektov je še vedno potekala ali pa so bili dokončani nedavno. V zvezi z vzorcem Sodišča so bili ugotovljeni mešani rezultati v smislu obsega in napredka reform. Poleg tega v večini primerov prvotni časovni razpored izvajanja ni bil upoštevan, analiza podporne službe za strukturne reforme pa ni ustrezno odražala tveganj v zvezi z izvajanjem (glej odstavke 66–78).

Priporočilo 2 – Spodbujati razvitejše in bolje povezane lokalne kapitalske trge

Komisija naj:

1. razvije celovito strategijo za obravnavo potreb lokalnih kapitalskih trgov;
2. izda priporočila za posamezne države za države članice, ki morajo napredovati na področju tržnega financiranja, in
3. okrepi sedanji model tehnične podpore, ki temelji na povpraševanju, da bi dosegla tiste države članice, ki imajo največje potrebe, pri tem pa naj se osredotoča na rezultate.

Časovni okvir: 4. četrtletje leta 2022.

133

Mnogo ovir za čezmejne kapitalske tokove obstaja že več desetletij in še niso bile odpravljene. Komisija je ugotovila, da so take ovire pogosto posledica nacionalnih zakonodaj, vključno s področjema insolventnosti in davčnega odtegljaja, ali slabe finančne izobrazbe. V skladu s tem in na podlagi zahteve Sveta je skupaj z državami članicami pripravila načrt za obravnavo teh ovir, kar je pomenilo, da so bile vključene samo tiste ovire, ki so jih bile države članice pripravljene odpraviti (glej odstavke 79–81).

134

Strokovna skupina za odpravo nacionalnih ovir za pretok kapitala je leta 2018 priporočila, naj države članice merijo ravni finančne pismenosti in izvajajo programe finančnega izobraževanja v skladu z načeli OECD. Komisija še ni povedala, ali in kako bo podpirala države članice pri njihovih prizadevanjih, na primer s pregledom relevantnih programov financiranja EU, da bi bolje spodbujala finančno pismenost potrošnikov, vlagateljev in MSP po vsej Evropi (glej odstavke 82–86).

135

Z ukrepi Komisije v zvezi z insolventnostjo bi se lahko pojasnile lastninske pravice, omogočilo zgodnje prestrukturiranje in podjetnikom zagotovila druga priložnost. Vendar zanje ni verjetno, da bodo privedli do konvergence postopkov v primeru insolventnosti. Ker je materialno pravo na področju insolventnosti še vedno v izključni pristojnosti držav članic, Komisija brez njihove podpore nima veliko možnosti za nadaljnje ukrepanje (glej odstavke 87–92).

136

V kodeksu ravnanja Komisije v zvezi z davčnim odtegljajem so predlagane najboljše prakse za odpravo napornih postopkov za oprostitev in vračilo. Vendar se zanaša na prostovoljne zaveze držav članic, za bolj zavezujoče približevanje nacionalnih praks na podlagi priporočil iz kodeksa pa je potrebno soglasje v Svetu. Prejšnji poskusi reforme postopkov za davčni odtegljaj na tej podlagi niso bili uspešni (glej odstavke 93–99).

Priporočilo 3 – Obravnavati ključne čezmejne ovire za naložbe

Komisija naj:

1. oceni, kako bi lahko bolj spodbujala finančno pismenost, tudi med MSP, in podpirala prizadevanja držav članic na tem področju;
2. oceni možnosti za konvergenco ali uskladitev elementov nacionalnih postopkov v primeru insolventnosti, kot so merila za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, hierarhija razvrščanja zahtevkov za insolventnost, prioritetni vrstni red in izpodbojne tožbe, ter spodbuja hkratne reforme;
3. glede na rezultate ocene učinka Svetu predlaga direktivo o sistemu za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru.

Časovni okvir: 4. četrtletje leta 2022.

137

Cilji Komisije za unijo kapitalskih trgov so bili v številnih primerih nejasni. Prioritete so bile določene šele pozno v postopku. Zaradi komunikacije Komisije o tem projektu so bila pričakovanja večja, kot bi jih Komisija lahko dosegla s svojimi ukrepi. V nekaterih primerih sta sozakonodajalca znatno zmanjšala ambicioznost prvotnih predlogov Komisije ali pa so predlogi obtičali v Svetu, ker ni bilo doseženo soglasje (glej odstavke 100–114).

138

Spremljanje, ki ga je izvajala Komisija, je bilo omejeno na napredek z zakonodajnimi ukrepi, vendar Komisija ni redno in dosledno spremljala, ali napreduje pri doseganju glavnih ciljev unije kapitalskih trgov. Poleg tega sedaj ne more oceniti, koliko njeni ukrepi politike – tako zakonodajni kot nezakonodajni ukrepi – prispevajo k napredku pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov. Poleg tega je zbiranje podatkov, potrebnih za spremljanje napredka pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov, zamudno, pogosto drago, Komisija pa morda ne more oceniti njihove kakovosti. Dostopni podatki niso vedno dovolj kakovostni in podrobni. Te pomanjkljivosti so še posebej škodljive zaradi objave drugega akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov septembra leta 2020 (glej odstavke 115–119).

139

Komisija je pet let po začetku unije kapitalskih trgov začela razvijati preglednico kazalnikov. Tako preglednico je mogoče uporabiti za oceno uspešnosti unije kapitalskih trgov kot celote. Pripraviti bi jo bilo treba na podlagi logike interveniranja, ki temelji na dokazih, in izboru ustreznih kazalnikov. Podatke za zbiranje kazalnikov bi bilo treba dati na voljo, hkrati pa upoštevati potrebo po tem, da obremenitev zaradi poročanja za panogo ostane minimalna (glej odstavke 120–124).

Priporočilo 4 – Razviti specifične cilje, kritične ukrepe in spremljanje unije kapitalskih trgov

Komisija naj:

1. opredeli specifične cilje in obravnava ključne ukrepe, s katerimi bodo uspešno in zgodaj doseženi cilji unije kapitalskih trgov;
2. redno spremlja napredek pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov in poroča o njem ter
3. izbere kazalnike, ki so primerni in temeljijo na zanesljivih, pravočasnih in razpoložljivih podatkih.

Časovni okvir: 4. četrtletje leta 2021.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Alex Brenninkmeijer, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 20. oktobra 2020.

Priloge

Priloga I – Pregled revidiranih projektov programa za podporo strukturnim reformam, relevantnih za unijo kapitalskih trgov, 2017–2018

Država članica	IDENTIFIKACIJSKA ŠEVILKA PODPORNE SLUŽBE ZA STRUKTURNE REFORME	Projekt programa za podporo strukturnim reformam	Glavni izložki, stanje marca 2020	Proračun v EUR
Bolgarija	SRSP2017/445	razvoj enotne vstopne točke za razkritje in razširjanje informacij udeležencev na trgu („enotna vstopna točka”)	načrt tehničnih specifikacij in operativni načrt za sistem enotne vstopne točke (21. februar 2020)	425 000
Češka	SRSP2017/360	analiza čeških poslovnih angelov in spodbujanje poslovnih angelov	študija o stanju naložbenih dejavnosti poslovnih angelov v državi (16. oktober 2018)	70 000
Češka	SRSP2017/446	priprava nacionalne strategije za razvoj češkega kapitalskega trga	poročilo s komentarjem o nacionalni strategiji za razvoj češkega kapitalskega trga 2019–2023 (odobreno marca 2019)	62 000
Estonija	SRSP2017/344	diagnostika kapitalskih trgov	diagnostično poročilo o estonskem kapitalskem trgu (15. februar 2019)	100 000
Estonija	SRSP2017/39	pravna in regulativna reforma okvira za krite obveznice in listinjenje	osnutek zakona o kritih obveznicah in obrazložitveni memorandum (sprejet 13. februarja 2019)	150 000
Italija	SRSP2017/508	italijanski kapitalski trgi in unija kapitalskih trgov – dostop do financiranja – diagnostika	pregled kapitalskih trgov v Italiji iz leta 2020 (31. januar 2020)	550 000
Litva	SRSP2017/444	izboljšanje naložbenega okolja za institucionalne vlagatelje	diagnostična študija (julij 2018) in predstavitev (september 2018)	150 000
Poljska	SRSP2017/42	priprava strategije za razvoj kapitalskih trgov	strategija za razvoj kapitalskih trgov za Poljsko (sprejeto 1. oktobra 2019)	150 000
Romunija	SRSP2017/44	ustanovitev romunske nacionalne spodbujevalne banke – romunske banke za razvoj – EximBank S.A.	študija o izvajanju za romunsko razvojno banko (18. julij 2019)	448 125
Litva	SRSP2018/31	instrument podpore za lastniški kapital MSP	osnutek zakonodaje in načrt izvajanja, vključno z operativnimi spremembami (7. avgust 2019)	65 000

Opomba: Upravičenec je bil v vseh primerih nacionalno ministrstvo za finance ali podobno ministrstvo (Italija: ministrstvo za gospodarstvo in finance, Romunija: ministrstvo za javne finance).

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov podporne službe za strukturne reforme

Priloga II – Akcijski načrt Komisije za unijo kapitalskih trgov iz leta 2015 in njegovi predhodniki – izbrani ukrepi, osredotočeni na dostop do financiranja

Akcijski načrt za tvegani kapital (1998)	Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP (2011)	Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov (2015)
prospekt – postopek z enim potnim listom za velika podjetja in MSP	sprememba direktive o prospektu glede sorazmerne obveznosti razkritja za MSP	uredba EU o prospektu (veljavna od julija 2019)
podroben pregled stroškov, ki jih imajo podjetja zaradi zbiranja dolžniškega in lastniškega financiranja po vsej Evropi	oznaka trgi rasti MSP v direktivi MiFID	uredba o trgih rasti MSP, s katero je bila spremenjena uredba o zlorabi trga
skladi tveganega kapitala: zakonodaja Skupnosti, s katero se pokrivajo specifični zaprti naložbeni skladi	prvi zakonodajni predlog za uredbo o skladih EuVECA/EuSEF (ni sprejet)	pregled uredbe o skladih EuVECA/EuSEF (sprejet in veljaven od leta 2018)
obdavčitev skladov tveganega kapitala – pojasnitev davčnega okolja	preučitev davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital	študija o davčnih spodbudah za tvegani kapital in poslovne angele
preučitev obdavčitve dolžniškega in lastniškega kapitala	nobenega ukrepa	zakonodajni predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, s katerim se obravnava neenaka obravnava dolžniškega in lastniškega kapitala
nobenega ukrepa	enotna točka dostopa do predpisanih informacij na ravni EU	raziskava, kako razviti vseevropske informacijske sisteme
nobenega ukrepa	lastniško financiranje za MSP: lastniški finančni instrumenti v okviru programov COSME in Obzorje 2020 – skladi skladov, listinjenje dolžniških portfeljev MSP, ki ga izvajata EIB/EIF	vseevropski program skladov skladov tveganega kapitala, Venture EU, v okviru EIB/EIF
nobenega ukrepa	okrepiti evropsko podjetniško mrežo, da bi se MSP zagotovile boljše informacije
nobenega ukrepa	pregled trga posojil za MSP, vključno z mehanizmom preglednosti	evropska načela na visoki ravni o povratnih informacijah, ki naj jih banke zagotovijo MSP ob zavrnitvi njihovih vlog za posojilo

Vir: Evropsko računsko sodišče

Priloga III – Ukrepi unije kapitalskih trgov za razvoj lokalnih kapitalskih trgov

Priloga IV – Pregled neposrednih priporočil za posamezne države, izdanih vsem državam članicam, 2014–2019

Pred unijo kapitalskih trgov		Po sprejetju akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (september 2015)
2014	2015	Država članica	2016	2017	2018	2019
		Belgija	x	x
		Bolgarija
		Češka
		Danska
	x	Nemčija	x	x	x
		Estonija
x		Irska			x
program	program	Grčija	program	program	program
x		Španija
x		Francija
		Hrvaška
x		Italija			x	x
program	program	Ciper	x	x	x	x
		Latvija
		Litva	x
		Luksemburg
x	x	Madžarska
x	x	Malta
x	x	Nizozemska
		Avstrija		x	x	x
		Poljska
x	x	Portugalska	x	x	x
		Romunija
	x	Slovenija	x	x	x	x
		Slovaška
		Finska
x	x	Švedska
x		Združeno kraljestvo
10 od 26 38 %	7 od 26 27 %	Država članica s priporočilom za posamezno državo, relevantnim za unijo kapitalskih trgov	6 od 27 22 %	6 od 27 22 %	7 od 27 26 %	4 od 28 14 %
157	102	Priporočila za posamezne države skupaj	89	78	73	97

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkovne zbirke CESAR, informativnega sestanka oddelka Evropskega parlamenta za podporo ekonomskemu upravljanju, pregled priporočil za posamezne države, september 2019

Priloga V – Pregled neposrednih in širših priporočil za posamezne države, izdanih manj razvitim državam članicam, 2016–2019

Uvrstitev	Država članica	Neposredna priporočila za posamezne države	Širša priporočila za posamezne države
28	Litva	dostop do financiranja (2016)	JIH NI
27	Romunija	JIH NI
26	Slovenija	dostop do financiranja (2016–2019)	JIH NI
25	Slovaška	JIH NI	pravosodje (2017)
24	Bolgarija	JIH NI	nadzor (2016, 2017, 2019), insolventnost (2016–2019)
23	Latvija	JIH NI	insolventnost (2016)
22	Estonija	JIH NI
21	Madžarska	JIH NI
20	Hrvaška	JIH NI	insolventnost (2017)
19	Grčija	JIH NI	insolventnost (2019)
18	Poljska	JIH NI
17	Češka	JIH NI
16	Ciper	dostop do financiranja (2016–2019)	insolventnost (2016–2018), nadzor (2019)
15	Avstrija	dostop do financiranja (2017–2019)	JIH NI

Opomba: (1) Razvrstitev temelji na razvitosti lokalnih kapitalskih trgov na podlagi Asimakopoulos in Wright, A new sense of urgency: The future of Capital Markets Union, New Financial, november 2019. (2) Sodišče je kot neposredna priporočila za posamezne države upoštevalo interno taksonomijo Komisije, večinoma dostop do financ in zmanjšanje neenake obravnave dolžniškega in lastniškega kapitala. Sodišče je, da bi preprečilo prekomerno uporabo oznak unije kapitalskih trgov, priporočila, s katerimi se obravnavajo zadeve, ki so usmerjene tudi v bančni sektor, klasificiralo kot širša priporočila za posamezne države, npr. ureditve v primeru insolventnosti, nadzor finančnega sektorja in prodaja slabih posojil. (3) Grčija je zaradi programov za ekonomsko prilagoditev do leta 2018 priporočila za posamezno državo dobila šele leta 2019.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkovne zbirke Komisije CESAR

Priloga VI – Pregled zakonodajnih ukrepov za unijo kapitalskih trgov do julija 2020

	Ukrep	Rok	Komisija	Evropski parlament	Svet	Sprejetje	V veljavi od
1	Pregled EuVECA/ EuSEF	3. četrtletje leta 2016	julij 2016			oktober 2017	marec 2018
2	Uredba o prospektu (pregled)	4. četrtletje leta 2015	november 2015			junij 2017	julij 2019
3	Uredba o listinjenju STS	3. četrtletje leta 2015	september 2015			december 2017	januar 2019
4	Vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP)	2. četrtletje leta 2017	junij 2017			junij 2019	12 mesecev po objavi delegiranih aktov
5	Pregled evropskih nadzornih organov, vključno s pravili o preprečevanju pranja denarja	3. četrtletje leta 2017	sprejeto 20. 9. 2017	pogajalski mandat pridobljen decembra 2018	pogajalski mandat pridobljen februarja 2019	december 2019	januar 2020 in januar 2022
6	Pregled investicijskih podjetij	2. četrtletje leta 2018	sprejeto 20. 12. 2017			november 2019	junij 2021
7	Množično financiranje	4. četrtletje leta 2017 (ocena učinka) 1. četrtletje leta 2018	sprejeto 8. 3. 2018	pogajalski mandat pridobljen novembra 2018	pogajalski mandat pridobljen junija 2019	4. četrtletje leta 2020	4. četrtletje leta 2021
8	Krite obveznice	1. četrtletje leta 2018	sprejeto 12. 3. 2018	pogajalski mandat pridobljen novembra 2018	pogajalski mandat pridobljen novembra 2018	november 2019	julij 2022
9	Čezmejna distribucija investicijskih skladov	1. četrtletje leta 2018 (ocena učinka) 2. četrtletje leta 2018	sprejeto 12. 3. 2018			junij 2019	avgust 2021
10	Pravila za lažji dostop MSP do trgov rasti	2. četrtletje leta 2018 (ocena učinka) 3. četrtletje leta 2018	sprejeto 24. 5. 2018			november 2019	december 2019 ali januar 2021
11	Uredba o infrastrukturi evropskega trga (nadzor)	2. četrtletje leta 2017	sprejeto 13. 6. 2017	pogajalski mandat pridobljen maja 2018	pogajalski mandat pridobljen decembra 2018	maj 2019	junij 2019–december 2019– junij 2020 ali junij 2021
12	Okviri preventivnega prestrukturiranja, druga priložnost ter ukrepi za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov (GD JUST)	4. četrtletje leta 2016	sprejeto 22. 11. 2016			junij 2019	julij 2021, julij 2024 in julij 2026
13	Pravo, ki se uporablja za učinke transakcij s terjatvami za tretje osebe (GD JUST)	4. četrtletje 2017	sprejeto 12. 3. 2018	pogajalski mandat pridobljen februarja 2019	še ni dogovora

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropske komisije

Kratice in okrajšave

AIS: alternativni investicijski sklad

CCCTB: skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb

EFAMA: Evropsko združenje družb za upravljanje skladov in premoženja

ESMA: Evropski organ za vrednostne papirje in trge

EuSEF: evropski sklad za socialno podjetništvo

EuVECA: evropski sklad tveganega kapitala

KNPVP: kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje

Listinjenje STS: enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

MSP: mala in srednja podjetja

Glosar

Alternativni investicijski skladi (AIS): Vsi investicijski skladi, ki niso vključeni v direktivo EU o KNPVP in sodijo v okvir direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov. To vključuje hedge sklade, sklade tveganega kapitala, sklade zasebnega kapitala in nepremičninske sklade.

Davčni odtegljaj pri viru: Oblika davčne olajšave, ki se uporabi v trenutku, v katerem se davek odtegne pri viru.

Delovna skupina za unijo kapitalskih trgov: Platforma, vzpostavljena v okviru dunajske pobude, za podpiranje izmenjave informacij o finančnih trendih v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter s tem podpiranje razvoja lokalnih kapitalskih trgov. Sestavljena je iz predstavnikov iz javnega in zasebnega sektorja v zadevnih državah ter predstavnikov mednarodnih institucij, Komisija pa je koordinator.

Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID): Pravni okvir EU za urejanje finančnih trgov in izboljšanje varstva vlagateljev. Leta 2018 je bila prvotna direktiva nadomeščena z direktivo MiFID II.

Dunajska pobuda: Forum, ustanovljen januarja 2009, na katerem so združeni vsi glavni javni in zasebni deležniki v bančnem sektorju EU, da bi se evropskim gospodarstvom v vzponu pomagalo prestati svetovno gospodarski krizo.

Evropska enotna točka dostopa: Načrtovan spletni portal EU za hiter in preprost dostop do predpisanih informacij o podjetjih, ki kotirajo na borzi.

Evropski semester: Letni ciklus za zagotavljanje okvira za koordinacijo ekonomskih politik držav članic EU in spremljanje napredka.

Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP): Naložbeni produkt, s katerim se zbira kapital vlagateljev in se kolektivno vlaga prek portfelja finančnih instrumentov, kot so delnice, obveznice in drugi vrednosti papirji. KNPVP, ki so zajeti v direktivi EU, se lahko javno razdelijo malim vlagateljem po vsej EU na podlagi enotnega dovoljenja, ki ga izda ena država članica.

Krite obveznice: Vrsta zavarovane obveznice, ki jo izda banka ali druga kreditna institucija, ki je običajno zavarovana s hipotekami ali posojili v javnem sektorju.

Listinjenje: Praksa združevanja različnih vrst nelikvidnih finančnih sredstev, kot so hipoteke, posojila in zakupi, ter prodajanja teh sredstev vlagateljem kot likvidnih vrednostnih papirjev, kot so obveznice.

Neenako obravnavanje dolžniškega in lastniškega kapitala: Gospodarsko izkrivljanje, do katerega pride zato, ker se plačila obresti za dolg v večini sistemov davka od dohodkov pravnih oseb odštejejo pred plačilom davka, izplačila dividend za lastniško financiranje pa ne.

Program za podporo strukturnim reformam:Program EU, s katerim se državam članicam EU zagotavlja prilagojena podpora za njihove institucionalne in upravne reforme ter reforme, s katerimi se spodbuja rast, pri katerem nacionalno sofinanciranje ni potrebno.

Prva javna ponudba: Prva javna prodaja delnic podjetja.

Razvit kapitalski trg: Trg, na katerem se trguje z veliko količino vrednostnih papirjev z le majhno razliko med nakupno in prodajno ceno.

Razvitost trga: Kazalnik obsega trgovanja na nekem trgu.

Samorog: Zasebno zagonsko podjetje, vredno več kot 1 milijardo USD, ki se tako imenuje zaradi redkosti takih primerov.

Sklad skladov: Kolektivni naložbeni sklad, ki vlaga v druge sklade in ne neposredno v vrednostne papirje.

Sklad tveganega kapitala: Naložbeni sklad, ki upravlja sredstva profesionalnih vlagateljev, ki želijo vlagati v MSP z velikim potencialom za rast.

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb: Enoten sklop pravil za izračun v EU obdavčljivih dohodkov podjetij.

Uredba o evropskih skladih tveganega kapitala (EuVECA): Uredba, s katero se zagotavlja podlaga za prostovoljni vseevropski potni list za kvalificirane sklade tveganega kapitala in njihove upravitelje.

Uredba o evropskih skladih za socialno podjetništvo (EuSEF): Uredba, s katero se zagotavlja podlaga za prostovoljni vseevropski potni list za kvalificirane alternativne naložbene sheme, ki so osredotočene na socialna podjetja.

Večstranski sistem trgovanja: Samoregulirajoč sistem za trgovanje s finančnimi instrumenti, ki je alternativa tradicionalnim borzam in ki ga za razliko od borz lahko poleg pooblaščenega upravljavca trga upravlja tudi investicijsko podjetje.

Zagonski trg MSP: Vrsta večstranskega sistema trgovanja za delnice, ki so jih v predhodnih treh letih izdala podjetja s povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 200 milijonov EUR.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Alex Brenninkmeijer. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Rimantas Šadžius, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Mindaugas Pakštys, ataše v njegovem kabinetu Tomas Mackevičius, vodilna upravna uslužbenka Marion Colonerus, vodja naloge Anna Ludwikowska ter revizorji Athanasios Koustoulidis, Ezio Guglielmi, Nadiya Sultan in Karolina Beneš. Jezikovno podporo sta zagotovila Victoria Gilson in Richard Moore.

Končne opombe

¹ Evropsko računsko sodišče na podlagi Letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2017, str. 36.

² Final report of the High Level Forum on the Capital Markets Union, A New Vision for Europe’s Capital Markets Union, 10. junij 2020.

³ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt, COM(2020) 590 final z dne 24.9.2020.

⁴ Uredba (EU) 2017/825 in Uredba (EU) 2018/1671.

⁵ Vir podatkov: www.statista.com.

⁶ SEC(1998) 552 final, 31. marec 1998.

⁷ COM(2011) 870 final.

⁸ Posebno poročilo Sodišča št. 17/2019, odstavek 20.

⁹ SWD(2015) 183 final.

¹⁰ IPO Watch Europe 2011 in IPO Watch Europe 2019.

¹¹ Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024.

¹² EUROFI Regulatory Update – April 2020, Relaunching securitisation in the EU, str. 21.

¹³ Sklepi Sveta o poglobitvi unije kapitalskih trgov z dne 5. decembra 2019.

¹⁴ OECD Report to G20 Finance Ministers and Central Bank Governors – september 2015; Report by the Vienna Initiative Working Group on Capital Markets Union.

¹⁵ Posebno poročilo Sodišča št. 17/2019 in Posebno poročilo Sodišča št. 2/2020.

¹⁶ Financing a sustainable European Economy – Final report 2018.

¹⁷ SWD(2019) 99 final.

¹⁸ Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Romunija.

¹⁹ Posebno poročilo Sodišča št. 16/2020, odstavka 49 in 50.

²⁰ Posebno poročilo Sodišča št. 16/2020, okvir 5.

²¹ Posebno poročilo Sodišče 16/2020, odstavka 51 in 63 ter priporočilo 4.

²² Report by the Vienna Initiative Working Group on Capital Markets Union str. 67.

²³ Podporna služba za strukturne reforme, Evropska komisija: Technical assistance in the area of Capital Markets Union, 1. različica, april 2017.

²⁴ Glej na primer EFAMA Quarterly Statistical Release (marec 2019), št 76, ESMA Annual Statistical Report 2020 in ALFI, Global Fund Distribution 2019.

²⁵ COM(2018) 92 final.

²⁶ COM(2017) 147 final.

²⁷ The Giovannini Group (november 2001), Cross-Border Clearing and Settlement Arrangements in the European Union.

²⁸ COM(2015) 468 final.

²⁹ OECD/INFE (2020), International Survey of Adult Financial Literacy.

³⁰ Vienna Initiative (12. marec 2018). Report by the Working Group on Capital Markets Union. http://vienna-initiative.com/resources/themes/vienna/wp-content/uploads/2018/03/VI-CMU-Working-Group-Final-Report-March-2018.pdf.

³¹ Zapisnik Odbora za finančne storitve z dne 3. maja 2018.

³² https://eiah.eib.org/about/index.

³³ Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (UL L 172, 26.6.2019).

³⁴ COM(2018) 96 final.

³⁵ COM(2018) 89 final.

³⁶ COM(2015) 468 final, str. 30.

³⁷ Publikacija EU, Study on a new approach to business failure and insolvency, 2016.

³⁸ EPTF Report, 15. maj 2017.

³⁹ COM(2019) 8 final z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU, 15. januar 2019.

⁴⁰ COM(2020) 312 final.

⁴¹ Dokument št. 16 – Določitev ciljev – gradiva za boljše pravno urejanje.

⁴² Zelena knjiga o uniji kapitalskih trgov in https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/MEMO_15_5733.

⁴³ Ian Bell in drugi, Relaunching securitisation in the EU in the Eurofi, Regulatory Update, april 2020, str. 20, 22–24.

⁴⁴ Evropska komisija, dokument za boljše pravno urejanje št. 41 – Ureditev in kazalniki spremljanja. https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/better-regulation-toolbox-41_en_0.pdf.

⁴⁵ Sedmo področje interveniranja – „krepitev nadzora” – je bilo ločeno od področja „spodbujanje čezmejnih naložb” v vmesnem pregledu leta 2017.

⁴⁶ Ta štiri področja so: 1) financiranje podjetij na javnih trgih lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev, 2) financiranje inovacij, zagonskih podjetij in podjetij, ki ne kotirajo na borzi, 3) uporaba kapitalskih trgov za okrepitev bančne zmogljivosti, 4) spodbujanje udeležbe malih vlagateljev.

⁴⁷ Kazalniki so bili zavrnjeni, če bi se z njimi prestopila ena od treh skrajnih mej: neponovljivost, slaba geografska pokritost, to, da ni časovne vrste, in razlike med državami.

⁴⁸ Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 2019/1156.

⁴⁹ Za spodbudo javnih in zasebnih udeležencev na trgu k nadaljnji rasti in povezovanju kapitalskih trgov v njihovih državah članicah in regijah.

⁵⁰ Ugotovitev EFSIR iz leta 2018, da države srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pomenijo 8 % BDP EU, vendar le 3 % kapitalskega trga EU, je omenjena zgolj na splošno.

⁵¹ Pri reviziji švedskega nacionalnega revizijskega urada iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da bi lahko ti računi povzročili za skoraj 4 milijarde EUR (42 milijard SEK) primanjkljaja potencialnih davčnih prihodkov.

⁵² Anketa o dostopu do financiranja podjetij v euroobmočju, https://www.ecb.europa.eu/stats/ecb_surveys/safe/html/index.en.html.

⁵³ COM(2020) 281 final in COM(2020) 280 final.

⁵⁴ COM(2020) 282 final.

⁵⁵ COM(2020) 590.

⁵⁶ Vir: InvestEurope, 2020.

⁵⁷ COM(2020) 281 final.

⁵⁸ Uredba (EU) 2017/1129.

⁵⁹ Uredba (EU) 2017/1129.

⁶⁰ COM(2019) 136 final in SWD(2019) 99 final.

⁶¹ Uredba (EU) 2017/825.

⁶² Uredbe (EU) 2017/1991, 2017/2402, 2019/1238 in 2019/1156 ter direktivi (EU) 2019/1160 in 2019/2162.

⁶³ COM(2018) 113.

⁶⁴ Direktiva (EU) 2019/1023.

⁶⁵ COM(2020) 590.

⁶⁶ https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009H0784&from=SL.

⁶⁷ COM(2020) 282 final.

⁶⁸ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo (COM(2020) 409 final z dne 28. maja 2020).

⁶⁹ COM(2020) 590.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma/začetek revizije	16. 7. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	5. 8. 2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	20. 10. 2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	9. 11. 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-5444-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/566981	QJ-AB-20-023-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-5406-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/029608	QJ-AB-20-023-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

Slika 8: Icons © 2010–2020 Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.