Stabilizacija dohodkov kmetov: celovit sklop orodij, toda treba je obravnavati to, da so se instrumenti malo uporabljali in da so bila izplačana prekomerna nadomestila

Povzetek

I

Kot je navedla Evropska komisija, je tveganje neločljivo povezano s kmetijskim sektorjem, zato morajo kmetje pripraviti strategije za obravnavanje izgub pri proizvodnji (ki so na primer posledica izjemnih podnebnih dogodkov ali bolezni rastlin in živali) in volatilnosti cen. Skupna kmetijska politika (SKP) zajema instrumente za podporo kmetom pri obvladovanju tveganj in odzivanje na krize. Namen nedavnih predlogov za reformo SKP je povečati osredotočenost na obvladovanje tveganj.

II

Sodišče je preučilo popolnost in skladnost instrumentov EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz. Pregledalo je, ali so se orodja za obvladovanje tveganj in kriz učinkovito izvajala in ali so prinašala rezultate. Osredotočilo se je na to, kako kmetje uporabljajo podporo EU za zavarovanje in izredne ukrepe, ki so bili uvedeni za sektor sadja in zelenjave, potem ko je vlada Ruske federacije leta 2014 prepovedala uvoz nekaterih proizvodov iz EU („ruska prepoved”). Na splošno je ugotovilo, da so bili cilji instrumentov EU za obvladovanje tveganj v kmetijstvu in kriznih ukrepov delno izpolnjeni, čeprav ne vedno učinkovito.

III

Sodišče je ugotovilo, da SKP ponuja celovit nabor instrumentov za povečanje odpornosti kmetov. Neposredna plačila (41 milijard EUR letno) bistveno vplivajo na stabilizacijo dohodkov nekaterih kmetov. SKP vključuje preventivne instrumente za pomoč kmetom pri okrepitvi njihove odpornosti, vendar dokazi kažejo, da je njihov učinek na ravnanje kmetov majhen.

IV

Način uporabe naknadnih ukrepov za odzivanje na nekatera tveganja v zvezi z ekstremnimi podnebnimi razmerami morda ni usklajen s strategijo za podporo večji uporabi instrumentov, kot je zavarovanje. Med različnimi instrumenti EU za podporo za zavarovanje letine obstajajo nekatera prekrivanja.

V

Podpora EU za zavarovanje se še vedno slabo uporablja in je koristila le majhnemu delu kmetov. Večina kmetov, ki so zavarovani, se zavaruje brez podpore EU, zaradi česar se porajajo dvomi o dodani vrednosti podpore EU. Sodišče je ugotovilo, da Komisija ne zbira ustreznih informacij za spremljanje uporabe instrumentov za obvladovanje tveganj. Velik delež podpore EU za zavarovanje se porabi v sektorju vina v dveh državah članicah, ki to podporo največ uporabljata. Pri njej obstaja tveganje mrtvih izgub. Zavarovani kmetje so lahko manj naklonjeni uporabi poslovnih strategij za povečanje odpornosti in prilagoditev na nove podnebne razmere.

VI

Sodišče je v zvezi z izrednimi ukrepi, ki so bili uvedeni po ruski prepovedi, ugotovilo, da do tretjega leta prepovedi za preučitev uporabe tega ukrepa niso bila uporabljena nobena posebna merila ter da je stopnja podpore temeljila predvsem na izgubi ruskega trga, brez upoštevanja obstoja alternativnih možnosti. Ti ukrepi so se izvajali štiri leta in so se uporabljali tudi za obravnavo osnovnih problemov strukturnega presežka pri nekaterih vrstah sadja, ne da bi bili utemeljeni z izrednimi okoliščinami, navedenimi v uredbi.

VII

Sodišče je ugotovilo, da je podpora EU za trg jabolk presegla ustrezne povprečne tržne cene. Umik breskev in nektarin s trga za predelavo je bil za EU drag, večina soka pa je končala v predelovalni industriji kot prispevek v naravi. Poleg tega Sodišče ni moglo potrditi, da so bili proizvodi, umaknjeni s trga, dejansko odstranjeni iz prodaje, ker je bila njihova sledljivost pomanjkljiva ali ker so se ti proizvodi vrnili na trg v drugačni obliki, na primer predelani v sok.

VIII

Priporočila, ki jih Sodišče izreka Komisiji, zajemajo: spodbujanje kmetov, da se bolje pripravijo na krize, zasnovo in spremljanje podpore za zavarovanje, merila za uporabo izrednih ukrepov ter nadomestila za ukrepe umikov s trga.

Uvod

Tveganje je s kmetijstvom neločljivo povezano

01

Kot je navedla Evropska komisija, je tveganje s kmetijskim sektorjem neločljivo povezano. Kmetje morajo zato pripraviti strategije za obravnavanje izgub pri proizvodnji (ki so na primer posledica izjemnih podnebnih dogodkov ali bolezni rastlin in živali) in volatilnosti cen (ki so na primer posledica geopolitičnih tveganj). Skupna kmetijska politika (SKP) zajema mehanizme za podporo kmetom pri obvladovanju tveganj in odzivanje na krize. Namen nedavnih predlogov za reformo SKP je povečati osredotočenost na obvladovanje tveganj.

02

Kmetijske dejavnosti so močno povezane s podnebjem. Vremenske razmere lahko kmetijsko proizvodnjo pospešijo ali ovirajo. Po mnenju Evropske agencije za okolje obstaja nevarnost, da se bodo zaradi ekstremnih vremenskih razmer izgube pridelkov v EU še povečale¹. Na sliki 1 so prikazani ekstremni vremenski dogodki, kot so obilno deževje, vročinski valovi in suše, ki so poleti 2018 prizadeli EU. Sodišče je nedavno poročalo o tveganjih poplav² in dezertifikacije³.

03

Drugi pomembni dejavniki tveganja, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, so posledice bolezni rastlin in živali. Izbruhi teh so bili v zadnjih letih pogosti, deloma zaradi povečane trgovine in gibanja ljudi (oba vodita v povečano tveganje za nove patogene).

04

Kako se obravnavajo tveganja, kot so izgube pri proizvodnji in volatilnost cen, je odvisno od njihove pogostosti in učinka. Komisija v svoji analizi navaja razvrstitev tveganj, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in opredeljuje, v katerih primerih naj bi tveganja obravnavali kmetje sami, na primer z mehanizmi zavarovanja, in v katerih naj bi se tveganja obvladovala z javno intervencijo (glej sliko 2).

05

Na ravni kmetij lahko kmetje svojo izpostavljenost tveganjem zmanjšajo z različnimi strategijami. Večina teh strategij se lahko šteje za preventivne. Kmetje lahko diverzificirajo svojo kmetijsko proizvodnjo ali vire dohodka in tako v eni od svojih kmetijskih dejavnosti razpršijo tveganje izgub. Lahko tudi uvedejo prakse na kmetijah, kot so uporaba odpornejših kmetijskih rastlin/živali, okrepljeni sanitarni ukrepi, lokalno prilagojene kmetijske metode in ustrezne preventivne naložbe (na primer mreže proti toči ali trajnostno namakanje). Te lahko dopolnijo z uporabo zasebnih/javnih orodij, kot so zavarovanje in vzajemni skladi.

Uporaba skupne kmetijske politike za spodbujanje odpornega kmetijskega sektorja

06

Podpora iz proračuna EU za kmetijstvo v EU se upravlja v okviru SKP. Komisija je v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (2017)⁴ navedla, da želi „še razvi[t]i integriran in dosleden pristop za preprečevanje in obvladovanje tveganj ter odpornost, v katerem bi se pri reševanju vprašanj stabilnosti dohodkov in podnebnih tveganj dopolnjevale združene intervencije na ravni EU, strategije držav članic in instrumenti zasebnega sektorja”.

07

Namen sedanje SKP in zakonodajnih predlogov za SKP po letu 2020 je povečati odpornost evropskega kmetijstva (glej primere na sliki 3), in sicer predvsem z okrepitvijo trdnosti (sposobnosti kmetov za odpornost pred zunanjimi motnjami in ohranitev obstoječih stopenj delovanja), v manjši meri pa tudi z okrepitvijo prilagodljivosti (sposobnosti za odzivanje na spreminjajoče se zunanje razmere)⁵.

08

EU v okviru SKP zagotavlja podporo za instrumente v okviru posameznih kategorij tveganja. V tabeli 1 sta prikazana podpora EU za orodja za obvladovanje tveganj (podpora za zavarovalne premije in vzajemne sklade) in izredne ukrepe ter način njihovega financiranja iz proračuna EU. V tabelo ni vključena splošna podpora, kot so neposredna plačila kmetom, ki ima prav tako pomembno vlogo pri načinu za obvladovanje tveganj na ravni kmetij.

09

Podpora iz SKP se financira v okviru dveh stebrov. V okviru prvega EU financira tržne ukrepe, ukrepe za obvladovanje tveganj in preprečevanje kriz v nekaterih sektorjih (vina, sadja in zelenjave) ter izredne ukrepe, v okviru drugega pa državam članicam daje možnost podpore treh instrumentov za obvladovanje tveganj (M17): zavarovanja (M17.1), vzajemnega sklada (M17.2) in orodja za stabilizacijo dohodkov (M17.3). Vlada Ruske federacije je 7. avgusta 2014 prepovedala uvoz proizvodov, vključno s sadjem in zelenjavo, iz številnih držav, tudi iz držav članic EU. Po ruski prepovedi so bili uvedeni izredni ukrepi proti motnjam na trgu za sektor živinoreje (vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi) ter za sektor sadja in zelenjave. Izredni ukrepi so bili sprejeti tudi ob pojavu afriške prašičje kuge in izbruhih ptičje gripe, z njimi pa se je skušalo rešiti tudi posebne probleme, kot so poplave v baltskih državah.

	Drugi steber	PilPrvi steber
	Orodja za obvladovanje tveganj		Izredni ukrepi
Ukrepi	podpora za orodja za obvladovanje tveganj (M17) 2015–2018	podpora za zavarovalne premije (sektorja vina ter sadja in zelenjave) 2015–2018	ukrepi proti motnjam na trgu 2014–2018	ukrepi za podporo trgu, ki so povezani z boleznimi živali in uvedeni zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin 2014–2018	ukrepi za reševanje specifičnih problemov 2017–2018
Odhodki EU (v milijonih EUR)	682	174	1 454	51	24

Vir: podatki Komisije

10

Na nacionalni ravni so države članice pripravile različne strategije za obvladovanje tveganj in kriz v kmetijstvu. Sedem držav članic financira svoje nacionalne sisteme za podporo za zavarovanje (Avstrija, Bolgarija, Češka, Španija, Luksemburg, Poljska in Slovenija). Ob katastrofalnih dogodkih vse države članice zagotavljajo naknadno podporo. Kot odziv na sušo leta 2018 so na primer Nemčija, Francija, Poljska in Švedska svojim kmetom izplačale nadomestila iz nacionalnih sredstev.  

Obseg revizije in revizijski pristop

11

Sodišče je glede na izjavo Komisije iz leta 2017 v zvezi z njenim namenom, da poveča sposobnost kmetov za obvladovanje tveganj, pregledalo uvedene instrumente za obvladovanje tveganj in kriz. Glede na vse večja tveganja kriz zaradi ekstremnih vremenskih razmer, bolezni živali in rastlin ter volatilnosti cen je namen analize Sodišča prispevati k boljši uporabi podpore EU za izboljšanje spodobnosti kmetov za obvladovanje tveganj.

12

Sodišče je preučilo popolnost in skladnost nabora orodij EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz ter pregledalo, ali so se orodja za obvladovanje tveganj in kriz učinkovito izvajala ter ali so prinašala rezultate. Pri preučitvi orodij za obvladovanje tveganj se je osredotočilo na podporo EU za zavarovalne premije. Posebno pozornost je namenilo tudi uporabi izrednih ukrepov v sektorju sadja in zelenjave po ruski prepovedi. Pri reviziji ni preučilo izrednih ukrepov, ki so bili uvedeni za sektorja mesa in mleka.

13

Glavno revizijsko vprašanje je bilo: Ali so bili cilji ukrepov EU za obvladovanje tveganj in krizno upravljanje učinkovito doseženi? K odgovoru na to vprašanje so pripomogla tri podvprašanja:

• Ali je nabor orodij EU, ki je na voljo za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz, popolna in skladna?
• Ali so bili z instrumenti EU za obvladovanje tveganj učinkovito doseženi njihovi cilji?
• Ali so bili cilji izrednih ukrepov EU za sektor sadja in zelenjave učinkovito doseženi?

14

Revizija Sodišča je zajemala ukrepe v obdobju 2014–2018. Revizijske dokaze je Sodišče pridobilo:

• s pregledi podatkov in dokumentov in/ali razgovori z uslužbenci treh generalnih direktoratov Komisije (AGRI, SANTE, ESTAT) ter s strokovnimi uslužbenci OECD,
• z obiski štirih držav članic, izbranih za preučitev uporabe podpore za zavarovanje (Italija, Francija in Nemčija) in izrednih ukrepov (Poljska, Italija in Francija).
• V teh državah članicah so se revizorji Sodišča srečali s predstavniki nacionalnih organov, zavarovalnic, zavarovalniških združenj, pozavarovalnic, združenj kmetov ter sindikatov in dobrodelnih organizacij,
• s preučitvijo 80 spisov upravičencev (ki so jih poslali nacionalni organi), ki zajemajo orodja za obvladovanje tveganj in izredne ukrepe, ter z obiski 16 upravičencev na kraju samem (v Franciji, na Poljskem, v Nemčiji, Italiji in Grčiji). Grčija je bila vzorcu Sodišča dodana zaradi transakcije, pregledane v okviru revizije zakonitosti in pravilnosti (letno poročilo), ki jo je opravilo Sodišče,
• z razgovori s 105 kmeti iz 17 držav članic o njihovih strategijah za obvladovanje tveganj (glej Prilogo);
• z anketo o nacionalnih strategijah za obvladovanje tveganj in kriz v kmetijstvu, ki so jo izpolnili nacionalni organi vseh držav članic.

Opažanja

EU podpira širok nabor ukrepov za izboljšanje odpornosti kmetov

15

V tem oddelku je ocenjeno, ali je nabor orodij EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz celovit in skladen sveženj. Sodišče je preučilo, ali splošna zasnova sistema pripomore k uspešnemu povečanju odpornosti kmetov na tveganja in krize, do katerih bi lahko prišlo.

Z instrumenti EU se obravnavajo vse vrste tveganj, s katerimi se srečujejo kmetje, pri čemer imajo pomembno vlogo neposredna plačila

16

SKP vsebuje številne mehanizme za obravnavanje tveganj, ki vplivajo na kmete (čeprav niso vsi na voljo vsem kmetom). Neposredna plačila zmanjšujejo razlike v dohodkih večine kmetov, vendar jih ni mogoče enostavno določiti glede na razvrstitev tveganj, ki jo je pripravila OECD (glej sliko 2). Instrumenti, ki jih je lažje določiti glede na plasti tveganja, vključujejo tiste iz tabele 2.

17

Iz tabele 2 je razvidno, da dve skupini instrumentov izrecno obravnavata tveganja in krize ter s tem prispevata k povečanju odpornosti kmetov:

• orodja za obvladovanje tveganj, kot so zavarovanje in vzajemni skladi, namenjeni zagotavljanju nadomestil kmetom v primeru nekaterih opredeljenih tveganj,
• izredni ukrepi, namenjeni stabilizaciji trga ob resnih motnjah⁶.

	Obravnavana plast tveganja	Steber	Instrumenti
	običajna	I	neposredna plačila
Instrumenti za preprečevanje in obvladovanje tveganj predhodni ukrepi	tržljiva	I	podpora organizacijam proizvajalcev sadja in zelenjave, vključno s podporo za premije za zavarovanje letine in vzajemne sklade
	tržljiva		podpora za premije za zavarovanje letine in vzajemne sklade v sektorju vina
	tržljiva	II	"orodja za obvladovanje tveganj: podpora za zavarovalne premije podpora za vzajemne sklade (vključuje orodja za stabilizacijo dohodkov)"
	običajna		podpora za preventivne in obnovitvene naložbe
	običajna		podpora za naložbe v osnovna sredstva
	običajna		storitve svetovanja, tj. storitve kmetijskega svetovanja
	običajna		ukrepi prenosa znanja in informiranja
	tržljiva		podpora pri ustanavljanju skupin in organizacij proizvajalcev, podpora za spodbujanje sodelovanja
Izredni ukrepi naknadni ukrepi	tveganje katastrof	I	javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje
	tveganje katastrof		ukrepi proti motnjam na trgu
	tveganje katastrof		ukrepi v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin
	tveganje katastrof		ukrepi za reševanje specifičnih problemov

Opomba: Razporeditev instrumentov v različne plasti tveganj je le okvirna, saj so instrumenti lahko pomembni tudi za druge plasti.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi uredb EU št. 1307/2013, 1307/2013 in 1308/2013

18

S povečanjem podpore za dohodke kmetov bi se lahko nekatera tržljiva tveganja prestavila v kategorijo običajnih tveganj, saj imajo kmetje večjo zaščito dohodkov, s tem pa se njihova sposobnost obvladovanja tveganj na kmetiji poveča (glej odstavke v nadaljevanju)⁷. Nasprotno pa lahko zagotovitev tega dohodkovnega blažilnika kmete spodbuja k temu, da kmetujejo na način, ki je manj nenaklonjen tveganju (da se na primer osredotočijo na eno samo kmetijsko rastlino).

19

Neposredna plačila (ki pomenijo letne stroške v višini več kot 41 milijard EUR) predstavljajo stalni element prihodkov kmetov in s tem povečujejo njihovo odpornost. Neposredna plačila delujejo kot blažilec za kmete v primeru padanja cen ali manjše proizvodnje. Nevezana plačila (89 % neposrednih plačil) niso vezana na proizvodnjo. Preostalih 11 % neposrednih plačil je povezanih s proizvodnjo. Ti dodatni dohodki po ocenah Komisije predstavljajo približno 26 % dohodkov kmetov⁸. Na sliki 4 je prikazan samo delež neposrednih nevezanih plačil v kmetijskih dohodkih kmetov. Delež nevezanih plačil v kmetijskih dohodkih kmetov je pogosto večji od 20 %.

20

Neposredna plačila so bila leta 2017 zagotovljena 6,4 milijona kmetom v EU⁹. Anketa, ki jo je Sodišče opravilo v vseh državah članicah, je pokazala, da devet držav članic meni, da so neposredna plačila pomemben del strategije kmetij za obvladovanje tveganj (tj. neposredna plačila delujejo kot „varnostna mreža” in zagotavljajo „zaščito dohodkov”).

21

Na sliki 4 je prikazano, da se delež neposrednih plačil v kmetijskih dohodkih kmetov, razvrščenih po ekonomski velikosti, giblje od manj kot 20 % do več kot 30 %. Na sliki 5 je prikazano, da večja kot je ekonomska velikost kmetije, večja je verjetnost za sklenitev kmetijskega zavarovanja. Delež neposrednih plačil v kmetijskih dohodkih in uporaba zavarovanja sta v negativni korelaciji. Ta rezultat se odraža tudi v odgovorih na vprašalnik za kmete (glej sliko 24 v Prilogi). Ker neposredna plačila zagotavljajo blažilnik za absorpcijo izgub pri proizvodnji, se potreba po sklenitvi zavarovanja zmanjša, ker je tveganje mogoče kriti na ravni kmetij¹⁰. Vendar pa obstajajo drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na odločitev kmetov za sklenitev zavarovanja. Pomemben delež kmetov, ki prejemajo podporo EU, kmetuje s krajšim delovnim časom, kar še posebej velja za manjše kmete¹¹. To zmanjšuje izpostavljenost kmetij tveganjem, saj jim druge dejavnosti ponujajo vir dohodka, ki ni odvisen od vremenskih razmer in cen proizvodov.

22

Kmetije z večjo ekonomsko velikostjo imajo večji delež kmetijskih dohodkov v svojih skupnih dohodkih. Večji kot je delež kmetijstva v skupnih dohodkih (večina kmetov na kmetijah s površino nad 20 hektarjev kmetuje s polnim delovnim časom¹²), večja je uporaba zavarovanja (glej sliko 24 v Prilogi).

SKP vse bolj spodbuja preventivne ukrepe

23

Preventivni ukrepi (glej odstavek 05) lahko povečajo odpornost kmetov z zmanjšanjem njihove izpostavljenosti tveganjem in prilagoditvijo proizvodnje novim tveganjem. Strategije za preprečevanje in prilagajanje lahko olajšajo neprekinjeno proizvodnjo, na primer ob izjemnih podnebnih dogodkih.

Uspešni preventivni ukrepi lahko omejijo izgube pri proizvodnji

24

Glede na vpliv podnebnih sprememb so ukrepi za spodbujanje odpornosti, vključno z dolgoročno pripravljenostjo (prilagajanje novim razmeram), zelo pomembni. V okviru 1 je opisana sprememba dojemanja tveganja suše v Avstraliji.

25

Kolobarjenje, uporaba prilagojenih/odpornejših kmetijskih rastlin in prihranki so bili trije najpogostejši preventivni ukrepi, ki so jih navedli kmetje, s katerimi so bili opravljeni razgovori (glej sliko 22 v Prilogi). Kolobarjenje je del dobre kmetijske prakse, saj pozitivno vpliva na rodovitnost tal in pomaga pri obvladovanju plevela, bolezni in škodljivcev.

26

Neposredna plačila za večje kmete trenutno vključujejo zahtevo po diverzifikaciji kmetijskih rastlin (v okviru plačil za zeleno komponento, nove vrste neposrednih plačil, ki je bila uvedena leta 2013 za spodbujanje okoljske učinkovitosti SKP). Skladno z novimi predlogi za SKP bi se z neposrednimi plačili lahko spodbujalo kolobarjenje in posredno povečala odpornost kmetij, če:

• so nacionalni standardi, ki jih določijo države članice, dovolj ambiciozni¹⁵,
• kmetje upoštevajo zahteve dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev,
• se dosežejo dejanske spremembe v ravnanju.

Sodišče je že v preteklosti poročalo, da ozelenitev pogosto ne povzroči sprememb v ravnanju¹⁶.

27

Sanitarna tveganja so področje, na katerem se z uspešnim preprečevanjem zmanjšuje potreba po naknadnih intervencijah. Javni organi (EU in držav članic) zelo celovito obravnavajo tveganja v zvezi z boleznimi živali, in sicer z uporabo predhodnih ukrepov, kot so orodja za preprečevanje (vključno z izkoreninjenjem), spremljanje in obvladovanje tveganj. Za preprečevanje potencialno visokih stroškov in negativnih posledic naknadnih ukrepov (na primer krize zaradi bovine spongiformne encefalopatije, za katero je EU v obdobju 1996–1998 porabila več kot 5 milijard ECU) potekajo znatna prizadevanja. Ta so sicer imela bistven pozitiven učinek, vendar pa so po ocenah neodvisnih študij javni odhodki držav članic EU za nadomestila za bolezni živali in rastlin v obdobju 2010–2014 znašali pol milijarde EUR letno¹⁷.

Nekaterih vidikov novih orodij, ki so na voljo za povečanje odpornosti kmetov na cenovna tveganja, še ni mogoče oceniti

28

Komisija meni¹⁸, da so terminske pogodbe in terminski trgi orodja za obravnavanje cenovnih tveganj. Sklepanje pogodb (uporaba terminskih pogodb) je bilo med preventivnimi ukrepi, ki so jih navedli kmetje, s katerimi so bili opravljeni razgovori, četrti najpogostejši ukrep (glej sliko 22 v Prilogi).

29

V skladu s pravnim okvirom EU lahko države članice zahtevajo bodisi uporabo obveznih pogodb bodisi pisno ponudbo za pogodbo, ki jo prvi kupec da proizvajalcu¹⁹. S kmetijskim delom uredbe omnibus²⁰ so bile uvedene spremembe zakonodajnega okvira. Proizvajalci imajo zdaj pravico, da zahtevajo pisno pogodbo med strankama in/ali pisno ponudbo pogodbe od kupcev. Aprila 2019 je začela veljati direktiva, na podlagi katere se prepovedujejo nekatere nepoštene trgovinske prakse v prehranski verigi (tj. enostranska sprememba pogodbe s strani kupca)²¹. Za oceno učinka teh nedavnih sprememb je še prezgodaj.

30

V okviru drugega stebra SKP se lahko podpirajo orodja za stabilizacijo dohodkov, ki kmetom zagotavljajo nadomestila zaradi izrednega zmanjšanja dohodkov. Z uredbo omnibus se je znižal prag za nadomestila v okviru zavarovanja s 30 % izgub pri proizvodnji na 20 % in omogočila možnost sektorskega orodja za stabilizacijo dohodkov (na primer orodja za stabilizacijo dohodkov na področju žit). Vendar pa trenutno ne deluje nobeno orodje za stabilizacijo dohodkov, ki bi ga podpirala EU.

31

V primeru znatne volatilnosti cen so neposredna plačila, tržne intervencije in izredni ukrepi proti motnjam na trgu še vedno najpomembnejša orodja EU za podporo kmetom.

Instrumenti EU se nekoliko prekrivajo

32

Podporne sheme EU za zavarovanje obstajajo v okviru obeh stebrov, prvega in drugega. Prekrivajo se pri sektorjih vina ter sadja in zelenjave. Podpora za vzajemne sklade se s podporo za zavarovanje dopolnjuje le, kadar so krita različna tveganja. Izredni ukrepi, uvedeni za obravnavanje posebnih problemov, ki so posledica ekstremnih dogodkov, morda niso usklajeni s strategijo za podpiranje večje uporabe orodij za obvladovanje tveganja, kot je zavarovanje.

Dopolnjevanje med zavarovanjem in vzajemnim skladom obstaja le, kadar so krita različna tveganja

33

V okviru prvega stebra SKP je bila podpora za vzajemne sklade od leta 2009 upravičena do financiranja v okviru operativnih programov za sadje in zelenjavo ter nacionalnih programov za vino, vendar se to financiranje ni dejansko uporabljalo. V okviru drugega stebra se je financiranje, ki je bilo na voljo za vzajemne sklade, malo uporabljalo (glej odstavek 43).

34

Slaba dejanska uporaba vzajemnih skladov bi deloma lahko bila posledica večje kompleksnosti tega orodja. Deluje lahko le, če v njem sodeluje zadostno število kmetov. V Italiji je na primer najmanjše število kmetov, ki se pridružijo vzajemnemu skladu, 700. Ta kompleksnost lahko kmete spodbudi k temu, da sežejo po drugih razpoložljivih orodjih za obvladovanje tveganj, zlasti zavarovanju²². Ta dva instrumenta se dopolnjujeta samo v primeru, če vzajemni skladi krijejo tveganja, ki jih zavarovanje ne krije. V Franciji je podpora EU za zavarovanje omejena na zavarovanje letine, ki krije le podnebna tveganja za kmetijske rastline, nacionalni vzajemni sklad, ki prejema podporo EU, pa krije bolezni živali in rastlin ter primere onesnaženja.

Z neustrezno uporabo izrednih ukrepov se lahko zmanjšajo spodbude za uporabo orodij za obvladovanje tveganj

35

Negotovost glede okoliščin, zaradi katerih bi se lahko uvedli krizni ukrepi, vpliva na mnenje kmetov o tem, kje so meje njihovih odgovornosti za obvladovanje tveganj. Pogosteje kot se javna pomoč ponudi med krizo ali po njej, manjša je spodbuda za kmete, da zmanjšajo tveganje z uporabo orodij za obvladovanje tveganj, kot je zavarovanje²³.

36

Komisija je na primer leta 2018 odobrila izvedbeno uredbo, na podlagi katere se financira ukrep SKP za podporo kmetom, ki so jih konec leta 2017 na nekaterih območjih Litve, Latvije, Estonije in Finske prizadele poplave in močno deževje. Kmetje so bili upravičeni do pomoči, če so izgubili vsaj 30 % površin za zimsko setev in za isto izgubo niso prejeli nobene druge državne pomoči ali zavarovanja (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/108 – dodeljenih je bilo 15 milijonov EUR, ki so bili porazdeljeni glede na število prizadetih, in sicer 9,12 milijona EUR za Litvo, 3,46 milijona EUR za Latvijo, 1,34 milijona EUR za Estonijo in 1,08 milijona EUR za Finsko). Kmetje, ki so bili pred tem tveganjem zavarovani, zato niso bili upravičeni do nadomestila za izgubo pri proizvodnji. Takšna merila lahko v prihodnosti kmete odvrnejo od zavarovanja.

37

Po drugi strani pa je bilo delovanje Komisije med krizo zaradi suše leta 2018 v skladu z njeno strategijo za razvoj orodij za obvladovanje tveganj. Komisija ni uvedla dodatnih (naknadnih) ukrepov, temveč je izkoristila prožnost že obstoječih instrumentov. To je vključevalo zlasti odstopanja od pravil ozelenitve in okoljskih pravil, ki kmetom omogočajo košnjo trave ali pašo govedi na površinah, ki bi bile sicer puščene v prahi. To je v skladu z več nacionalnimi strategijami, namenjenimi preusmeritvi javnih odhodkov z naknadnih ukrepov na predhodne (preprečevanje in podpora orodjem za obvladovanje tveganj) v sedmih državah članicah (v Avstriji, Italiji, Franciji, Grčiji, na Nizozemskem, v Španiji in Sloveniji).

S predlogi Komisije za reformo SKP se skuša spodbujati podpora orodjem za obvladovanje tveganj, za katera je že na voljo nacionalna podpora

38

V sedanjem obdobju se je 17 držav članic odločilo, da ne bodo izvajale orodij za obvladovanje tveganj v okviru drugega stebra (podpora za zavarovanje in vzajemne sklade). Osem jih meni, da so njihova sedanja orodja za upravljanje tveganj zadovoljiva. Sedem držav članic, ki niso izvajale orodij za obvladovanje tveganj v okviru drugega stebra (glej odstavek 10), je uvedlo nacionalno podporo za zavarovalne premije, dve pa obvezno nacionalno shemo zavarovanja²⁴.

39

Komisija v svojih novih predlogih za SKP predlaga obveznost držav članic, da zagotovijo podporo EU za orodja za obvladovanje tveganj²⁵. Iz ankete, ki jo je Sodišče izvedlo med državami članicami, je razvidno, da se enajst držav članic s tem predlogom ne strinja. Nekatere uporabo lastnih nacionalnih sistemov podpore utemeljujejo z načelom subsidiarnosti EU.

V okviru orodij za obvladovanje tveganj se večina podpore EU dodeli za zavarovanje, vendar je dejanska uporaba majhna in neenakomerna

40

Ker je podpora EU skoncentrirana na zavarovanje (glej tabelo 3), se je Sodišče na to tudi osredotočilo, in sicer v okviru obeh stebrov SKP. Pregledalo je upravljanje podpore EU za zavarovanje in ocenilo, kako kmetje uporabljajo zavarovanje.

41

Zavarovanje uporablja več kot tretjina kmetov. Med tistimi, ki so zavarovani, jih približno 8 % prejema podporo EU v okviru drugega stebra (predvsem v okviru zavarovanja letine). Zavarovanje več kmetov plača z lastnimi in nacionalnimi sredstvi kot pa s sredstvi EU.

Dejanska uporaba orodij EU za obvladovanje tveganj je bila majhna in neenakomerna

42

Kot je navedeno v odstavku 39, je zanimanje držav članic za uporabo sredstev EU za orodja za obvladovanje tveganj majhno. 17 držav članic ne namerava zaprositi za podporo za orodja za obvladovanje tveganj v okviru drugega stebra.

43

V tabeli 3 so predstavljena tri orodja EU za obvladovanje tveganj. Razvidno je tudi, da je v enajstih sodelujočih državah članicah večina podpore namenjena zavarovanju. Samo tri države članice (Francija, Italija in Portugalska) nudijo podporo EU za vzajemne sklade in dve (Italija in Madžarska) za vzajemne sklade za stabilizacijo dohodkov. Za obdobje 2014–2020 se 91 % načrtovane porabe za orodja za obvladovanje tveganj nanaša na zavarovanje.

44

Na sliki 6 je prikazano, katere države članice nudijo podporo za zavarovanje.

45

V tabeli 4 je prikazano, da je tudi v državah članicah, ki ponujajo shemo EU, dejanska uporaba majhna. Francija, Madžarska, Latvija in Italija imajo najvišji delež kmetov, ki so zavarovani s podporo EU.

46

Na sliki 7 je prikazano, da:

• podpora EU doseže zelo majhen delež kmetov EU,
• se več kot 90 % zavarovanih kmetov zavaruje brez podpore EU.

47

Zavarovanje za eno tveganje, zlasti za tveganje toče, obstaja že od 19. stoletja in je vrsta zavarovanja, ki se najpogosteje uporablja. Nedavno uvedeno zavarovanje za več tveganj (18 tveganj v Franciji in do 11 tveganj v Italiji) je manj razširjeno in je bilo razvito predvsem z javno podporo. Komisija državam članicam prepušča odločitev, katero vrsto zavarovanj bodo podpirale (za eno in/ali več tveganj).

48

Sodišče je ugotovilo, da je bilo v Franciji (leta 2017) 5,2 milijona hektarov zavarovanih pred točo (večinoma brez podpore), 4,7 milijona hektarov pa je bilo vključenih v zavarovanje za več tveganj, ki ga podpira EU, kar pomeni, da je bilo zavarovanih 36 % kmetijskih površin v uporabi. V Nemčiji je bilo približno 8 milijonov hektarov (48 % kmetijskih površin v uporabi) zavarovanih pred točo²⁶, večinoma brez javne podpore²⁷.

49

Evropska dodana vrednost je vrednost, ki se z ukrepanjem EU v okviru politik, predpisov, pravnih instrumentov in porabe doda k vrednosti, ki bi bila dosežena samo z ukrepanjem držav članic. Majhna dejanska uporaba podpore za zavarovanje v okviru drugega stebra in veliko število kmetov, ki se namesto subvencioniranega zavarovanja za več tveganj odločijo skleniti zavarovanje za eno tveganje, vzbuja dvome glede dodane vrednosti podpore EU za zavarovanje.

Komisija ne zbira ustreznih informacij o uporabi shem za obvladovanje tveganj

50

Komisija je za sheme za obvladovanje tveganj določila le en splošen kazalnik rezultatov: „delež kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo v shemah za obvladovanje tveganja”. To se nanaša na dva ukrepa v okviru drugega stebra: ukrep 17 in ukrep 5. Ukrep 17 zajema podporo za zavarovanje, vzajemne sklade in orodja za stabilizacijo dohodkov, ukrep 5 pa podporo za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje in preventivne ukrepe. Ker kazalnik zajema več dejavnosti, jih ne more ustrezno odražati.

51

V Franciji na primer ta kazalnik zajema več kot 99 % kmetij, kar odraža obvezno članstvo v nacionalnem vzajemnem skladu. Zaradi tega ni razviden veliko manjši delež kmetov, ki uporabljajo zavarovanje s podporo EU, so člani vzajemnega sklada za stabilizacijo dohodkov ali obnovijo potencial kmetijske proizvodnje. Pokritost istega kazalnika v Italiji je pod 5 % in večinoma odraža delež kmetov, ki uporabljajo zavarovanje s podporo EU.

52

Francija in Italija imata tudi nacionalne kazalnike za število zavarovanih hektarov in zavarovane vrednosti kapitala. Ti dajejo jasnejši vpogled v obseg uporabe orodij za obvladovanje tveganj v kmetijskem sektorju (tj. merijo izložke). Smiselno bi bilo, da bi se s kazalnikom rezultatov meril učinek zavarovanja na stabilnost dohodkov.

Pri podpori za zavarovanje so potrebni kompleksni sistemi upravljanja

53

Sistemi in procesi, ki so jih nacionalni organi vzpostavili za upravljanje zagotavljanja javne podpore za zavarovanje (prvi in drugi steber), so kompleksni. Čeprav se zavarovalno kritje zagotavlja razmeroma majhnemu številu kmetov, je število zavarovalnih pogodb, ki jih je treba vsako leto upravljati, precej veliko (140 000 v Italiji in 70 000 v Franciji). En kmet ima lahko več zavarovalnih pogodb. Skupno število pogodb je torej večje od števila zavarovanih kmetov. V okviru 2 je ponazorjen italijanski sistem za upravljanje podpore za zavarovanje. Zajema dva posrednika (združenje Condifesa in pooblaščene centre za pomoč kmetom) za pomoč kmetom. Čeprav članstvo v teh posredniških organizacijah ni obvezno, je zaradi kompleksnosti sistema več kot 95 % kmetov včlanjenih vanju in plačuje za storitve, ki jih zagotavljata. Po ocenah Sodišča stroški, povezanimi izrecno s tem ukrepom, ki jih italijanski kmetje plačujejo zasebnim subjektom za omogočanje dostopa do podpore, znašajo vsaj 2,8 milijona EUR na leto.

54

Anketa, ki jo je Sodišče opravilo med državami članicami, je pokazala, da se je pet držav članic od 17, ki niso uporabile ukrepa 17, zaradi s tem povezanih stroškov in upravnega bremena odločilo, da ne bodo zagotavljale podpore za zavarovanje.

Zavarovanje pozitivno vpliva na stabilnost dohodkov, toda učinek podporne sheme EU za zavarovanje je manj jasen

Zavarovani kmetje imajo večjo stabilnost dohodkov in bodo verjetno prej prejeli nadomestilo

55

Sodišče je primerjalo gibanje dohodkov kmetij med zavarovanimi in nezavarovanimi kmeti od leta 2014 do leta 2016, ne glede na to, ali so prejeli sredstva EU ali ne. Za oceno spremembe dohodka (ki ga predstavlja neto dodana vrednost kmetije) v tem obdobju je uporabilo standardni odklon (razpršitev dohodka po letih). Nižji kot je standardni odklon, stabilnejši je dohodek. Na sliki 8 je ponazorjeno, da pri vseh vrstah kmetij dohodki zavarovanih kmetov manj nihajo kot dohodki nezavarovanih kmetov.

56

V Franciji in Italiji se nadomestila, ki jih plačajo zavarovalnice, izplačajo v enem letu po izjemnem podnebnem dogodku. V Italiji morajo zavarovatelji v skladu z zavarovalnimi pogodbami izplačati nadomestila pred koncem leta. Tako lahko kmetje lažje upravljajo svoje denarne tokove in neprekinjeno poslujejo. Sodišče je ugotovilo, da so javni organi za izplačilo nadomestil za dogodke v letu 2018 v okviru naknadnih ukrepov potrebovali dlje in da bodo ta izplačila do konca izplačana šele leta 2019.

Podpora EU za zavarovanje je osredotočena na sektor vina

57

Sodišče je v dveh državah članicah, v katerih se podpora EU za zavarovanje največ uporablja, opazilo koncentracijo podpore EU v sektorju vina. V Italiji se podpora za zavarovanje v sektorju vina lahko zagotovi na dva načina (glej odstavek 32). Leta 2015 je ta sektor izkoristil skoraj tretjino celotne javne podpore za zavarovanje. V Franciji se je površina vinogradov, zavarovana s podporo EU, povečala in je tako leta 2017 presegla četrtino skupne površine vinogradov. Zavarovani kapital v sektorju vina lahko doseže 115 000 EUR na hektar, medtem ko je povprečni zavarovani kapital na hektar za kmetijski sektor v Franciji leta 2017 znašal 1 649 EUR na hektar²⁸. Višji kot je zavarovani kapital, višji sta premija in stopnja javne podpore.

58

Države članice, ki svojim kmetom zagotavljajo podporo EU za zavarovanje, pri tem niso dolžne biti selektivne²⁹. Na primer, neki upravičenec, ki ga je Sodišče izbralo za pregled dokumentacije, je svetovni akter v sektorju vina z vinogradi po vsem svetu, ocenjenimi sredstvi v obliki vina v višini 600 milijonov EUR in ocenjenim letnim prometom v višini 50 milijonov EUR. Glede na vloženi znesek, finančne zmogljivosti in profil tveganja nekaterih upravičencev je verjetno, da bi svojo proizvodnjo zavarovali tudi brez subvencij, kar povzroča učinek mrtve izgube. Sodišče je že v preteklosti ugotovilo mrtve izgube pri podpori EU za zavarovanje³⁰.

Nadomestila lahko vplivajo na ravnanje kmetov

59

Kot je ponazorjeno v okviru 3, imajo lahko zavarovani kmetje manj spodbude za uporabo odpornejših poslovnih sistemov. Če kmetje vedo, da bodo za izgubo pridelkov prejeli zavarovalnino, lahko menijo, da je manj pomembno vlagati v gojenje odpornih kmetijskih rastlin, in imajo manj spodbud za diverzifikacijo. Zavarovalnice pogosto od svojih strank zahtevajo nekatere blažilne dejavnosti, ki to nevarnost zmanjšajo. Pravna določba za prvi steber vsebuje sklic na to prakso, za drugi steber pa ne obstaja nobena določba za zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.

Nezadosten nadzor nad nekaterimi izrednimi ukrepi

60

Na podlagi člena 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko Komisija sprejme izredne ukrepe za obravnavo „nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg”. Sodišče je preučilo, ali so bili izredni ukrepi za obravnavanje znatnih motenj na trgu za sektor sadja in zelenjave ustrezno ciljno usmerjeni ter ali so ukrepi umika s trga delovali učinkovito. Osredotočilo se je na ukrepe, sprejete na trgih sadja in zelenjave po ruski prepovedi (glej odstavek 09).

61

Komisija je po tej prepovedi, ki se je obravnavala kot grožnja trgu, uvedla izredne ukrepe za sektor sadja in zelenjave. Odhodki za te izredne ukrepe v obdobju 2014–2018 so znašali 513 milijonov EUR, kar ustreza 1,8 milijona ton proizvodov, umaknjenih s trga. Ukrepi so zajemali umik sadja in zelenjave, na katere je vplivala ruska prepoved, s trga z uporabo različnih možnosti (glej sliko 9). Brezplačna razdelitev je bila glavna možnost umika s trga (in je pomenila 60 % količin, umaknjenih s trga, in več kot 86 % plačanega zneska).

62

Na slikah 10 in 11 so prikazani glavni proizvodi, umaknjeni s trga, in geografska porazdelitev njihove brezplačne razdelitve.

EU še ni določila objektivnih parametrov za odločanje o uporabi izrednih ukrepov

63

Koncept motenj na trgu je precej splošen in v zakonodaji EU ni dodatno razvit. Zaradi odsotnosti specifičnih meril obstaja velika diskrecijska pravica pri tem, v katerih primerih se odločati o uporabi izrednih ukrepov. V zvezi z rusko prepovedjo je Komisija uvedla izredne ukrepe s sedmimi delegiranimi uredbami, v katerih je omenjeno tveganje motenj na trgu (913/2014, 932/2014, 1031/2014, 1371/2014, 1369/2015, 921/2016 in 1165/2017). Kljub temu pa nadaljnje izvajanje ukrepov ni temeljilo na oceni, da so izgube presegale določene pragove.

64

Komisija je pri določanju ravni podpore EU upoštevala podatke o proizvodnji in izvozu v treh letih pred rusko prepovedjo (2011–2013), ni pa upoštevala alternativnih možnosti, kot so drugi zunanji trgi ali trgi znotraj EU, v tretjem letu prepovedi.

65

Jabolka so predstavljala več kot polovico podpore EU, in sicer glede na vrednost in količino jabolk, umaknjenih s trga. Na sliki 12 je prikazano, da se je izvoz znotraj in zunaj EU med rusko prepovedjo v letih 2014 in 2015 povečal in da je skupno ostal nad povprečjem pred prepovedjo. Izgubo ruskega trga so nadomestili drugi trgi zunaj EU. S slike 13 je razvidno, da je bila vrednost izvoznega trgovanja z jabolki znotraj in zunaj EU večinoma stabilna in se je leta 2014 le rahlo znižala (–4 % v primerjavi s povprečjem v obdobju 2011–2013). Padec vrednosti celotnega izvoza v letu 2014 je bil manjši kot v letu 2009, ko izredni ukrepi niso bili uvedeni.

66

To pomeni, da so bile za EU kot celoto „motnje na trgu” zaradi ruske prepovedi na trgu jabolk majhne in niso trajale štiri leta (tako kot izredni ukrepi). Zmanjšanje neposrednega izvoza v Rusijo se je izravnalo s povečanjem izvoza v druge namembne kraje.

Izredni ukrepi so se uporabljali za blago, ki je bilo v strukturnem presežku

67

EU je izredne ukrepe uporabljala tudi za podporo za umik breskev in nektarin s trga. Stroški umika breskev in nektarin s trga so predstavljali 34 % vseh ukrepov umika s trga za Španijo in 45 % za Grčijo. Prvi delegirani uredbi se nanašata na rusko prepoved in tudi na neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. „Visoke ravni sezonske ponudbe breskev in nektarin ter zmanjšanje potrošnje zaradi neugodnih vremenskih razmer na vrhuncu obiranja so ustvarili težke tržne razmere z znatnim znižanjem cen navedenega sadja”³². „[I]zredni ukrepi [so bili] sprejeti predvsem za obravnavanje posebnih razmer v sektorjih breskev in nektarin”³³.

68

Na sliki 14 je prikazano, da proizvodnja breskev in nektarin v Španiji in Grčiji raste. Povečuje se tudi proizvodni potencial teh držav, saj so se njune zasajene površine med letoma 2006 in 2016 povečale za 6 % oziroma 20 %. Italija, ki je bila do leta 2012 (ko jo je prehitela Španija) največja proizvajalka breskev in nektarin, je svoje zasajene površine zmanjšala za 30 %³⁴ in postopno zmanjšala proizvodnjo.

69

Povečanje proizvodnje brez ustreznega povečanja notranje potrošnje ali izvoza privede do strukturne prekomerne proizvodnje: v nasadih se pridela več, kot se lahko porabi v okviru potrošnje in izvoza. Stalno upadanje domače potrošnje breskev v Španiji ni bilo izravnano z večjim izvozom³⁵.

70

Na sliki 15 je ponazorjeno, da se stopnja umika s trga v Španiji in Grčiji v obdobju štirih let, ko so se izvajali ukrepi umika s trga, ni postopno zmanjšala (kot način za postopno odpravo ukrepa), temveč je odražala ravni proizvodnje.

71

Sodišče ugotavlja, da so bili izredni ukrepi vsaj delno uvedeni zaradi strukturnega problema prekomerne proizvodnje breskev/nektarin v Španiji. Cilj izrednih ukrepov ni obravnavanje strukturne prekomerne proizvodnje, temveč motenj na trgu.

Načelo „kdor prej pride, prej melje” je spodbudilo hitro izvajanje na račun ustrezne ciljne usmerjenosti

72

Po začetku veljavnosti delegirane uredbe³⁶ leta 2014 sta več kot 85 % podpore (glede na vrednost in obseg) porabili Poljska in Belgija po načelu „kdor prej pride, prej melje”. V poznejših uredbah so bile količine za umik s trga dodeljene vsaki državi članici posebej. S slike 16 je razvidno, da je zaradi določitve zgornjih mej za vsako posamezno državo članico namesto uporabe načela „kdor prej pride, prej melje” lahko več držav članic imelo dostop do podpore v skladu z njihovimi napovedanimi potrebami.

Podpora EU za umik proizvodov s trga za brezplačno razdelitev je draga

Podpora EU za trg jabolk je v prejšnjih letih presegla ustrezne povprečne tržne cene

73

Podpora za umike s trga, namenjene brezplačni razdelitvi, je sestavljena iz dveh delov: najvišjega prispevka za posamezno vrsto proizvoda in dodatnih stroškov za nadomestilo stroškov sortiranja, pakiranja in prevoza.

74

Jabolka so bila proizvod z največ podpore v okviru brezplačne razdelitve, kot je prikazano na sliki 10. Poljska je bila največja upravičenka podpore EU, tako glede na obseg kot v denarnem smislu.

75

Na sliki 17 je primerjava med pomočjo za brezplačno razdelitev (ki zajema ceno proizvoda – 16,98 EUR/100 kg – in ceno sortiranja/pakiranja – 18,77 EUR/100 kg) in tržno ceno sortiranih in pakiranih proizvodov na Poljskem³⁸. „Olimpijsko povprečje” tržne cene jabolk za zadnjih pet let pred rusko prepovedjo na Poljskem je bilo za 10 % nižje od stopnje zagotovljene podpore EU, kar pomeni, da so proizvajalci jabolk dobili previsoka nadomestila.

76

V prvih treh tržnih letih³⁹ (2014/2015, 2015/2016 in 2016/2017) je EU poljskim proizvajalcem jabolk izplačala nadomestilo v vrednosti 200 milijonov EUR za 559 448 ton jabolk, ki so bila brezplačno razdeljena (ocene stroškov prevoza so bile izključene), povprečna tržna cena za to količino jabolk pa je znašala 182 milijonov EUR⁴⁰.

Nesorazmerno visoki stroški, ki jih EU plačuje za predelavo breskev in nektarin

77

Stroški nujnih ukrepov za brezplačno razdelitev breskev in nektarin so znašali 55 milijonov EUR. Za breskve in nektarine stroški sortiranja in pakiranja predstavljajo približno 37 % in stroški prevoza 13 %, zato je vrednost proizvodov, umaknjenih s trga, samo približno 50 % skupnih stroškov. Približno 48 milijonov EUR (87 %) je bilo izplačanih proizvajalcem v Španiji in Grčiji.

78

Strošek, ki ga je plačal sklad za liter soka, namenjenega za potrošnjo za ljudi v stiski, je znašal do 4,25 EUR na liter, kar je približno štirikrat več kot stane liter soka v trgovini. Ta strošek je bil sestavljen iz plačil za vrednost breskev in nektarin, umaknjenih s trga, stroškov sortiranja in pakiranja, stroškov prevoza in plačil predelovalcem sokov za prispevke v naravi.

O tem, ali so bili proizvodi, ki so bili umaknjeni s trga, z njega tudi dejansko odstranjeni, ni dovolj dokazov

79

Zaradi pokvarljivosti se lahko breskve in nektarine, umaknjene s trga za brezplačno razdelitev, predelujejo pod določenimi pogoji. Predelani proizvod (sok/nektar) se ljudem v stiski da brezplačno. Španija in Grčija sta skupaj imeli več kot 94 % breskev in nektarin, za katere je bila zagotovljena podpora za brezplačno razdelitev. Od 132 000 ton, umaknjenih s trga v okviru brezplačne razdelitve v Španiji in Grčiji, je bilo 99 000 ton predelanih v nektar/sok.

80

Za kritje stroškov predelave so predelovalci sokov večino predelanega proizvoda zadržali kot prispevek v naravi, kot je dovoljeno v skladu s pravili EU⁴¹. Iz spisov Komisije je na primer razvidno, da je Španija odobrila menjalno razmerje do 11 kilogramov breskev, ki so bile dobavljene predelovalcem sokov, v zameno za en liter breskovega nektarja, Grčija pa je imela menjalno razmerje do 8,5 kilograma breskev na liter breskovega nektarja. Za primer ukrepa umika s trga glej okvir 18. Na koncu je bila večina proizvodov, umaknjenih s trga, ponovno dana na trg kot sok, do ljudi v stiski pa je prišel le majhen del tega. Dovoliti predelovalcem, da zadržijo večino količin, umaknjenih s trga, ki jih je sklad plačal, kot da so namenjene za svežo potrošnjo, je v nasprotju s končnim ciljem brezplačne razdelitve.

81

Sodišče ocenjuje, da količine breskev in nektarin, uporabljenih kot prispevek v naravi v Grčiji in Španiji, predstavljajo strošek za proračun EU v višini 34 milijonov EUR. Uspešnost in učinkovitost brezplačne razdelitve sta ogroženi, saj se je z 62 % stroškov kril ta prispevek v naravi, ki je omogočal, da so bili proizvodi vrnjeni na trg soka, in samo 38 % stroškov je bilo namenjenih zagotavljanju brezplačnega soka in svežega sadja ljudem v stiski.

82

Sodišče je tudi ocenilo, da so breskve in nektarine, ki so jih predelovalci zadržali kot prispevek v naravi, predstavljale med 20 % in 25 % ponudbe breskev in nektarin v obdobju 2014–2018 za predelavo soka. Predelovalci sokov so skoraj četrtino svojih surovin prejeli kot prispevek v naravi in ne z nakupom.

Nepopolna sledljivost nekaterih proizvodov, umaknjenih s trga

83

Pomoč za „druge namembne kraje” je odvisna od dobave destiliranih proizvodov za izključno energetske namene. V Italiji je Sodišče odkrilo, da so nadzorniki, ki so sledili proizvodom, umaknjenim s trga, ki so bili posredovani v „druge namembne kraje” za destilacijo za industrijske ali energetske namene, prenehali izvajati preglede, preden je bil alkohol denaturiran za energetske namene (glej sliko 19).

Zaključki in priporočila

84

Sodišče je preučilo popolnost in skladnost nabora orodij EU, ki so na voljo za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz v kmetijskem sektorju. Pregledalo je, ali so se orodja za obvladovanje tveganj in kriz učinkovito izvajala in ali so prinašala rezultate. Na splošno je ugotovilo, da so bili cilji ukrepov EU za obvladovanje tveganj v kmetijstvu delno doseženi, toda njihova dejanska uporaba je bila majhna, in da so bila v nekaterih primerih za krizne ukrepe izplačana prekomerna nadomestila.

85

Obstaja več ukrepov EU, s katerimi se povečuje odpornost kmetov na volatilnost cen in izgube pri proizvodnji zaradi izjemnih podnebnih dogodkov ali bolezni rastlin in živali. Ti vključujejo neposredna plačila, s pomočjo katerih številni mali kmetje nosijo tveganja na ravni kmetije in zaradi katerih se običajno zmanjšuje njihova potreba po zavarovanju (odstavki 16–23). Čeprav lahko SKP spodbuja preventivne ukrepe, zlasti z določanjem dobrih kmetijskih in okoljskih predpisov, trenutno obstaja le malo dokazov, da ti ukrepi bistveno vplivajo na ravnanje kmetov. V prihodnosti bi lahko strožje obveznosti glede dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (vključno s kolobarjenjem) pomenile močan instrument za povečanje odpornosti kmetov in izboljšanje okoljskega vpliva SKP (odstavki 24–26).

86

Preventivni ukrepi so pomembni in zmanjšujejo izpostavljenost tveganju (odstavki 23–26). Čeprav so lahko zavarovani kmetje manj naklonjeni uporabi poslovnih strategij za povečanje odpornosti in prilagoditev na nove podnebne razmere (odstavek 59), lahko zavarovalnice od njih zahtevajo, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganj. Sodišče je ugotovilo, da se v okviru podpore EU na področju sanitarnih tveganj, zlasti bolezni živali, daje prednost ukrepom za preprečevanje/spremljanje (odstavek 27).

Priporočilo 1 – Spodbujati kmete, da se bolje pripravijo na krize

V okviru podnebnih sprememb naj se pri javni podpori daje prednost preventivnim/prilagoditvenim ukrepom, ki kmete spodbujajo, da okrepijo svojo pripravljenost in odpornost. Komisija naj podporo EU poveže s kmetijskimi praksami, ki zmanjšujejo izpostavljenost tveganju (kot je kolobarjenje) in blažijo škodo (kot je uporaba odpornejših kulturnih rastlin).

Časovni okvir: leto 2021 (izvedbene uredbe za SKP po letu 2020).

87

Dejanska uporaba podpore EU za orodja za obvladovanje tveganj je majhna in neenakomerna. Večina držav članic je ne uporablja. Podpora EU, ki je osredotočena na zavarovanje, doseže le majhen del kmetov. Večina kmetov, ki so zavarovani, so se zavarovali brez podpore EU. Sredstva EU so zaradi odločitev držav članic, ki najbolj uporabljajo podporo za zavarovanje, osredotočena na podporo proizvajalcem vina. Pri tovrstni podpori obstaja tveganje mrtvih izgub. Sodišče ugotavlja, da trenutno obstaja malo dokazov o tem, da ima ta podpora dodano vrednost EU (odstavki 42–49 in 57–58).

88

Sodišče je ugotovilo, da Komisija ne zbira nekaterih relevantnih informacij za spremljanje kompleksne uporabe orodij za obvladovanje tveganj, čeprav so informacije na voljo v državah članicah, ki ukrep največ uporabljajo (odstavki 50–52).

Priporočilo 2 – Bolje zasnovati in spremljati podporo za zavarovanje

Komisija naj:

1. oceni, ali glede na majhno dejansko uporabo podpore za zavarovanje in njeno koncentracijo na nekatere sektorje in večje proizvajalce ta podpora pomeni dodano vrednost EU;
2. spremlja porabo z ustreznimi kazalniki izložkov (kot so zavarovana površina in kapital, ki se že uporabljata na ravni držav članic) in kazalniki rezultatov.

Časovni okvir: leto 2021 (izvedbene uredbe za SKP po letu 2020).

89

Komisija je sprejela ukrepe za obravnavanje tveganja motenj na trgu v času ruske prepovedi, vendar ni določila posebnih meril za uvedbo uporabe izrednih ukrepov. Pri ravni podpore se niso upoštevale alternativne možnosti (odstavki 63–66). Komisija je proizvajalcem jabolk zagotovila nadomestilo (61 % podpore EU), medtem ko so se izvozne količine večale, skupna vrednost izvoza pa je ostala relativno konstantna. Tudi na proizvodnjo breskev in nektarin, ki se podpirajo s temi ukrepi, so vplivali strukturni presežki (odstavki 68–71).

90

Način, kako so se naknadni ukrepi uporabljali za odzivanje na podnebna tveganja, morda ni usklajen s strategijo za podpiranje večje uporabe instrumentov, kot je zavarovanje (odstavki 24 in 35–37).

Priporočilo 3 – Pojasniti merila za uvedbo in odpravo izrednih ukrepov ter njihovo dopolnjevanje z drugimi instrumenti

Komisija naj obseg intervencije izrednih ukrepov pojasni z:

1. opredelitvijo objektivnih tržnih in ekonomskih parametrov ter meril za odločanje, kdaj obstaja ustrezna podlaga za uporabo izrednih ukrepov. Pri teh parametrih naj upošteva skupne donose proizvajalcev, vključno z učinkom neposrednih plačil in povečanja proizvodnje;
2. osredotočenjem uporabe izrednih ukrepov za ekstremne vremenske dogodke na kmete, ki so ustrezno uporabljali orodja za preprečevanje in obvladovanje tveganj, če so ta ustrezno pripravljena in na voljo kmetom.

Časovni okvir: leto 2021.

91

Pri reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, se je pokazalo, da je podpora, izplačana za brezplačno razdelitev jabolk, pogosto presegala tržne cene, kar je omogočalo prekomerna nadomestila (odstavki 73–76). Pri določbah, na podlagi katerih se lahko sveži proizvodi predelujejo v okviru brezplačne razdelitve, obstaja tveganje, da je stopnja podpore previsoka in da predelovalci zadržijo znaten delež proizvodov, umaknjenih s trga, za kritje stroškov predelave (odstavki 77–82).

Priporočilo 4 – Prilagoditi nadomestila za ukrepe umikov s trga

Za preprečitev čezmernih nadomestil naj Komisija:

1. zagotovi, da podpora za ukrepe umikov s trga ne presega povprečne tržne cene proizvodov v državi članici proizvajalca pred krizo;
2. oceni uporabnost določitve stopenj pomoči pod 100 % in obveznosti znatnega sofinanciranja, kadar imajo države članice pomembno vlogo pri opredelitvi ključnih elementov shem podpore.

Časovni okvir: leto 2021.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis, v Luxembourgu na zasedanju 16. oktobra 2019.

Priloga

Vprašalniki za kmete

Uvodne opombe

Sodišče je o obvladovanju tveganj razpravljalo s 105 kmeti, ki so jih revizorji leta 2018 obiskali v 17 državah članicah v okviru revizije za izjavo o zanesljivosti. Ta vzorec je temeljil na velikosti prejete subvencije, zato je bil osredotočen na večje kmetije.

Vprašanja Sodišča se nanašajo na tveganja in strategije za obvladovanje tveganj na ravni kmetij.

Kratice in okrajšave

CAA: Centri di Assistenza Agricola – pooblaščeni centri za pomoč kmetom

ESTAT: Eurostat

FADN: mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

SKP: skupna kmetijska politika

Glosar

Conditifesa: italijansko regionalno združenje kmetov za zavarovanje pred podnebnimi tveganji.

Dohodek: vsota prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu skupaj z morebitno dodatno javno podporo in brez vhodnih stroškov.

Mrtve izgube: razmere, v katerih se javna sredstva uporabijo za financiranje dejavnosti, ki bi se izvajala tudi brez javne podpore.

Načelo „kdor prej pride, prej melje”: izbirno merilo, pri katerem je pomembno samo hitro odzivanje.

Načelo subsidiarnosti: pravilo, v skladu s katerim EU ne sprejme ukrepov, razen če bi bili ti uspešnejši od ukrepov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Neto dodana vrednost kmetije: kazalnik mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, s katerim se opisuje skupna proizvodna vrednost kmetijskega gospodarstva skupaj s subvencijami in brez vmesne potrošnje (vrednosti blaga in storitev, porabljenih v proizvodnem procesu) in amortizacije.

Odpornost: sposobnost kmetov, da vzdržijo pretrese in še naprej izvajajo svojo dejavnost. Zajema tri elemente: trdnost, prilagodljivost in sposobnost preoblikovanja.

Olimpijsko povprečje: povprečje razpona brez upoštevanja najvišjih in najnižjih vrednosti.

Opustitev spravila: končanje proizvodnega cikla na območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti.

Prilagodljivost: zmogljivost sistema, da svoje notranje elemente in procese prilagodi spreminjajočim se zunanjim razmeram tako, da nadaljuje svojo prvotno pot in pri tem ohrani vse pomembne funkcije (Folke in drugi, 2010).

Ruska prepoved: vlada Ruske federacije je 7. avgusta 2014 prepovedala uvoz nekaterih proizvodov iz številnih držav, vključno z državami članicami EU.

Sposobnost preoblikovanja: zmogljivost sistema za razvoj ali vključitev novih elementov in procesov do te mere, da se spremeni njegova operativna logika, z namenom ohranitve pomembnih funkcij, kadar bi bil sistem zaradi strukturnih sprememb v ekološkem, ekonomskem ali socialnem okolju nevzdržen ali bi slabo deloval.

Trdnost: zmogljivost sistema za odpornost pred zunanjimi motnjami in ohranitev prejšnjih stopenj delovanja brez večjih sprememb njegovih notranjih elementov (Urruty in drugi, 2016).

Tržno leto: referenčno obdobje, določeno z obdobji obiranja, za analiziranje proizvodnje kmetijskih rastlin in določanje cen ter poročanje o tem.

Zeleno obiranje: obiranje nezrelih netržljivih proizvodov na določenem območju. Zadevni proizvodi predhodno ne smejo biti na noben način poškodovani.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Kate Henderson, atašejka v njegovem kabinetu Jerneja Vrabič, vodilni upravni uslužbenec Helder Faria Viegas, vodja naloge Céline Ollier, namestnik vodje naloge Paulo Oliveira, revizorji Antonella Stasia, Jan Huth, Michela Lanzutti, Mateusz Minich in Maciej Szymura ter pomočnica tajnica Murielle Siffert.

Od leve proti desni: Maciej Szymura, Mateusz Minich, Jerneja Vrabič, Antonella Stasia, Samo Jereb, Céline Ollier, Paulo Oliveira, Michela Lanzutti, Jan Huth, Helder Faria Viegas.

Končne opombe

¹ Evropska agencija za okolje, Report Climate change impacts and vulnerability in Europe, 2016 – poglavje 5.3 – Agriculture.

² Posebno poročilo Sodišča št. 25/2018 – Direktiva o poplavah: napredek pri oceni tveganj, izboljšati pa je treba načrtovanje in izvajanje.

³ Posebno poročilo Sodišča št. 33/2018 – Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi.

⁴ https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/news/future-food-and-farming

⁵ Assessing how policies enable or constrain the resilience of farming system in the European Union: rezultati študije primera, 2019.

⁶ Glej Uredbo (EU) št. 1308/2013: člen 219 o izrednih ukrepih proti motnjam na trgu, člen 220 o boleznih živali in izgubi zaupanja potrošnikov ter člen 221 o specifičnih problemih.

⁷ Managing risks in agriculture: a holistic approach, 2009, OECD.

⁸ Dokument Komisije o SKP po letu 2013, diagram 5. Komisija ocenjuje, da skupna javna podpora znaša 38 % dohodkov kmetov.

⁹ https://agridata.ec.europa.eu/extensions/DashboardIndicators/FarmIncome.html

¹⁰ Študija podjetja Ecorys je pokazala, da obstaja nevtralna/negativna korelacija med neposrednimi plačili in orodji za obvladovanje tveganj (tabela 5.6).

¹¹ Glede na podatkovno zbirko ankete o strukturi kmetij več kot 30 % kmetov na kmetijah s površino manj kot petih hektarov opravlja še drugo pridobitno dejavnost.

¹² Informativni dokument Evropskega računskega sodišča – Prihodnost SKP, marec 2018.

¹³ Pregled medvladnega sporazuma o reformi nacionalnega programa za sušo.

¹⁴ 12. december 2018.

¹⁵ Glej Mnenje Sodišča št. 7/2018 o predlogih Komisije za uredbe v zvezi s skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2020, odstavki 55–58, okvir 6.

¹⁶ Glej Posebno poročilo Sodišča št. 21/2017 – Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna, odstavki 26–57.

¹⁷ Ocene sta pripravila Bardaji in Garrido (2016) in jih predstavila v dokumentu EU Agricultural Markets Brief, tabela 2, september 2017.

¹⁸ Risk management schemes in EU agriculture, september 2017.

¹⁹ Glej člen 148 za sektor mleka, člen 168 Uredbe (ES) št. 1308/2013 za druge sektorje, razen sladkorja.

²⁰ Uredba (EU) št. 2393/2017 Evropskega parlamenta in Sveta.

²¹ Direktiva št. 633/2019 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi.

²² EU Agricultural Markets Brief, september 2017.

²³ Po mnenju OECD je javna naknadna intervencija del sistema za obvladovanje tveganj, ki ga kmetje upoštevajo pri načrtovanju svojih odločitev in strategij. Glej Managing risks in agriculture: a holistic approach, 2009. Glej tudi Risk management schemes in EU agriculture, oddelek 3, september 2017.

²⁴ Grčija in Ciper.

²⁵ Glej dokument COM(2018) 392, člen 70.

²⁶ Landwirtschaftliche Mehrgefahrenversicherung für Deutschland, Gesamtverband der Deutschen Versicherungswirtschaft, november 2016.

²⁷ V okviru prvega stebra se podpira zavarovanje za sektorja sadja in zelenjave (2,6 milijona EUR letno) ter vina (0,164 milijona EUR letno).

²⁸ Izračun temelji na podatkih francoskega ministrstva za kmetijstvo.

²⁹ Glej člen 49 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

³⁰ Posebno poročilo Sodišča št. 10/2013 – Skupna kmetijska politika: Ali je posebna podpora, ki se dodeli v skladu s členom 68 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, dobro zasnovana in ali se ustrezno izvaja?, odstavek 44.

³¹ Francis Annan in Wolfram Schlenker, Federal Crop Insurance and the disincentive to adapt to extreme heat, 2015.

³² Delegirana uredba št. 913/2014, preambula, odstavek 1.

³³ Delegirana uredba št. 932/2014, preambula, odstavek 22.

³⁴ Vir podatkov: GD AGRI, 2017.

³⁵ Fruta de hueso: análisis de campaña 2018, ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in prehrano.

³⁶ Delegirana uredba št. 932/2014.

³⁷ Delegirane uredbe št. 1031/2014, 2016/921 in 2017/1165.

³⁸ Člen 98(1) Uredbe št. 543/2011.

³⁹ Tržno leto je obdobje enega leta, namenjeno poročanju o analizi proizvodnje, trženja in uporabe kmetijskega proizvoda. Leto kampanje za proizvodnjo jabolk se začne avgusta leta n in konča julija leta n+1.

⁴⁰ Olimpijsko povprečje tržne cene jabolk na Poljskem v obdobju 2009/2010–2013/2014: 32,54 EUR/100 kg.

⁴¹ V skladu s členom 80(2) Uredbe št. 543/2011.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	18. 4. 2018
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	29. 7. 2019
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	16. 10. 2019
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	21. 11. 2019

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

PDF	ISBN  978-92-847-3723-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/80133	QJ-AB-19-017-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-3715-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/1802	QJ-AB-19-017-SL-Q

© Evropska unija, 2019

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Za vsako uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami Evropska unija, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov pravic.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.