Dejavnosti Sodišča v letu 2021
Letno poročilo o dejavnostih Evropskega računskega sodišča
Evropsko računsko sodišče
O Evropskem računskem sodišču
- Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je zunanji revizor Evropske unije.
- Ustanovljeno je bilo z Bruseljsko pogodbo leta 1975, delovati pa je začelo oktobra 1977.
- Od sklenitve Maastrichtske pogodbe leta 1993 je polnopravna evropska institucija.
- Sedež ima v Luxembourgu.
- Kolegijski organ sestavlja 27 članov, po eden iz vsake države članice EU, ki ga imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
- Ima približno 900 uslužbencev vseh narodnosti EU.
Delo Evropskega računskega sodišča
- Sodišče zagotavlja, da EU vodi pravilne računovodske evidence in da pravilno uporablja svoja finančna pravila ter da politike in programi EU dosegajo svoje zastavljene cilje in so stroškovno učinkoviti.
- S svojim delom prispeva k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbuja odgovornost in transparentnost.
- Opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter svetuje oblikovalcem politike in zakonodajalcema EU.
- Svoja opažanja in priporočila predstavlja Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim vladam in parlamentom ter splošni javnosti.
Predsednikov predgovor
Spoštovani bralci in bralke!
Pandemija COVID-19 je tudi v letu 2021 močno obremenjevala Evropsko unijo in njene države članice.
EU v teh težkih časih zagotavlja finančno pomoč v doslej nepoznanem obsegu. Poleg tradicionalnih proračunskih sredstev, dogovorjenih v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je začela izvajati pobudo Next Generation European Union. V okviru tega svežnja za okrevanje se bodo z izdajo dolžniških finančnih instrumentov zagotovila dodatna sredstva.
Glede na to je Sodišče januarja sprejelo novo strategijo za obdobje 2021–2025, v okviru katere se bo osredotočilo na tri strateške cilje. Ti bodo usmerjali njegova prizadevanja za revidiranje financ EU v prihodnjih letih, uvedbo potrebnih sprememb v organizaciji ter za uspešno in učinkovito porabo virov.
To poročilo o dejavnostih je pregled dela Sodišča v letu 2021, ki je bilo prvo leto izvajanja njegove nove strategije. Poleg tega so v njem navedene informacije o vodstvu, uslužbencih podpori pri revizijah in financah Sodišča.
Sodišče je kljub pandemiji vse leto ohranjalo neprekinjeno poslovanje in se nenehno prilagajalo spreminjajočim se delovnim pogojem.
Sodišče je leta 2021 vsa svoja letna poročila objavilo v uradnih rokih. Objavilo je tudi 32 posebnih poročil in pregledov, z zamudami v mejah sprejemljivega.
Državljani EU ter institucionalni deležniki in partnerji Sodišča tako na ravni EU kot na ravni držav članic se lahko še naprej zanašajo na to, da jim bo Sodišče zagotavljalo neodvisna, objektivna poročila o ključnih vprašanjih za prihodnost EU, v katerih bo poudarjalo to, kar deluje dobro, ter opozarjalo na pomanjkljivosti in priporočalo spremembe.
Sodišče je solidarno z Ukrajino. Ostro obsoja rusko invazijo na Ukrajino in je organiziralo humanitarno pomoč za žrtve ruske agresije nanjo. To so temni časi za Evropo. Zdaj mora biti EU enotna kot še nikoli doslej.
Upamo, da boste lahko informacije iz letošnjega poročila o dejavnostih koristno uporabili.
Klaus-Heiner Lehne
predsednik
Na kratko o letu 2021
Dejavnosti Sodišča
Delo med pandemijo COVID-19
Sodišče je tudi v letu 2021 delalo v okviru omejitev potovanj in javnozdravstvenih omejitev, povezanih s COVID-19. Revizije na kraju samem je še vedno lahko izvajalo v zelo omejenem obsegu. Še naprej je spreminjalo svoj način dela in se prilagajalo novim razmeram.
Uslužbenci Sodišča so se nenehno prilagajali spreminjajočim se delovnim razmeram in se hitro učili uporabljati nova orodja. Postalo je jasno, da Sodišče lahko po potrebi hitro spremeni svoje delovne metode, hkrati pa še naprej zagotavlja uspešno storitev revidiranja javnih financ v EU.
Sodišče je pravočasno pripravilo revizijska poročila, mnenja in preglede. Prišlo je do pomembnih zaključkov in dalo ustrezna priporočila, pri čemer je delo včasih potekalo v celoti virtualno. V prihodnosti si bo prizadevalo za uspešno uporabo izkušenj iz preteklih dveh let ter povečanje dodane vrednosti in učinkovitosti obiskov na kraju samem s kombiniranjem teh z virtualnim delom.
Nova strategija Sodišča za obdobje 2021–2025
Sodišče že dolgo uporablja večletne strategije, s katerimi začrta dolgoročno usmeritev svojega revizijskega dela, spodbuja organizacijske spremembe, namenjene stalnemu izboljševanju, ter ostaja na čelu razvoja na področju revidiranja javnega sektorja.
Konec leta 2021 se je končalo prvo leto izvajanja nove strategije Sodišča za obdobje 2021–2025. Strateški cilji Sodišča za to petletno obdobje so izboljšati ureditve odgovornosti, transparentnosti in revizije pri vseh vrstah ukrepov EU; osredotočiti revizije na področja in teme, na katerih lahko delo Sodišča prinese največjo dodano vrednost; dati močno revizijsko zagotovilo v zahtevnem in spreminjajočem se okolju.
Da bi Sodišče svojo strategijo uresničilo, se je dogovorilo o izvedbenih ukrepih za vsak širši in ožji cilj, dodelilo odgovornosti in določilo roke. V tem letu je doseglo dober napredek pri več ukrepih, zlasti pri:
- pregledu letnega poročila Sodišča in njegovega pristopa k reviziji za pripravo izjave o zanesljivosti, ki je podlaga za letno poročilo,
- pripravi strateškega revizijskega pristopa za pobudo Next Generation EU, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost,
- pripravi akcijskega načrta za goljufije,
- pregledu sistema Sodišča za načrtovanje dela,
- določitvi ustreznih kazalnikov smotrnosti za spremljanje izvajanja strategije Sodišča,
- oblikovanju nove komunikacijske strategije.
Revidiranje smotrnosti poslovanja in pravilnosti ukrepov EU
Sodišče s svojimi revizijami državljanom EU in oblikovalcem politik zagotavlja neodvisna, objektivna poročila o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU, v katerih poudarja to, kar deluje dobro, in obravnava tisto, kar ne.
V revizijah smotrnosti poslovanja, ki jih opravi Sodišče, so obravnavane uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU. Osredotočene so na teme, ki odražajo vprašanja, s katerimi se srečuje EU, na primer:
- trajnostna in okolju prijazna raba naravnih virov,
- rast in vključevanje,
- izzivi migracij in svetovnega razvoja,
- enotni trg in bančna unija,
- zagotavljanje odgovornosti in učinkovitosti Evropske unije.
Namen teh revizij je pomagati EU pri boljšem izpolnjevanju njenih ciljev politike.
Revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun EU in proračune evropskih razvojnih skladov zajemajo izjavo Sodišča o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij.
Sodišče lahko izvede tudi izbrane revizije skladnosti, da bi preučilo stanje proračunskega računovodstva in finančnega poslovodenja EU ali ocenilo, ali so sistemi upravljanja in kontrol za zbiranje in porabo finančnih sredstev EU v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili.
Poleg tega je Sodišče tudi zunanji revizor številnih agencij, decentraliziranih organov in skupnih podjetij EU ter evropskih šol.
Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektorja.
Program dela
V programu dela Sodišča za leto 2022 in obdobje po njem, ki je bil objavljen decembra 2021, so poudarjene njegove revizijske prioritete za prihodnja leta in navedene podrobnosti o 79 posebnih poročilih in pregledih, ki jih namerava objaviti v obdobju od leta 2022 naprej.
Več kot dve tretjini novih revizijskih nalog za leto 2022 je tesno usklajenih z usmeritvami, določenimi v strategiji Sodišča za obdobje 2022–2025, zlasti z osredotočenostjo na področja in teme, na katerih lahko delo Sodišča prinese največjo dodano vrednost. Štiri strateška področja Sodišča so: gospodarska konkurenčnost Unije; odpornost na grožnje za varnost Unije ter spoštovanje evropskih vrednot svobode, demokracije in pravne države; podnebne spremembe, okolje in naravni viri; fiskalne politike in javne finance v Uniji. Poleg tega namerava Sodišče objaviti 16 poročil o vprašanjih v zvezi z odzivom EU na COVID-19, kot je javno naročanje cepiv, ter vrsto revizij v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost (pobudo Next Generation EU).
Sodišče pripravlja svoj program revizijskega dela neodvisno, vendar ne izolirano. V stiku je s svojimi institucionalnimi deležniki, zlasti z Evropskim parlamentom. Od leta 2015, ko je začelo ta dialog, je število predlogov parlamentarnih odborov nenehno raslo: od 37 predlogov leta 2015 do 164 predlogov za revizije v okviru programa dela za leto 2022 in obdobje po njem. Skoraj dve tretjini teh predlogov sta bili v celoti ali delno upoštevani pri tekočem ali prihodnjem delu Sodišča, nekateri predlogi pa so bili obravnavani v nedavnih poročilih Sodišča. Sodišče je prvič prejelo tudi osem dodatnih zamisli za revizijo, ki jih je sporočilo deset stalnih predstavništev držav članic.
Revizijsko delo na terenu
Sodišče večino revizijskega dela opravlja v svojih prostorih v Luxembourgu. V običajnih razmerah revizorji Sodišča opravijo tudi veliko obiskov v Evropski komisiji, ki je glavni revidiranec Sodišča, ter v drugih institucijah EU, pa tudi agencijah in organih EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih držav članic, predstavništvih EU v državah nečlanicah EU ter mednarodnih organizacijah, ki upravljajo sredstva EU.
Sodišče običajno obišče tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v EU kot tudi zunaj njenih meja. Pri teh preverjanjih pregleda revizijsko sled in pridobi neposredne revizijske dokaze od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi od upravičencev. Leta 2021 je Sodišče večino teh pregledov izvedlo virtualno.
Sodišče si v skladu s ciljem, določenim v finančni uredbi EU, prizadeva, da so izbrane revizije sprejete v 13 mesecih.
Revizijske ekipe Sodišča so največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizorjev, revizijski obiski pa običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov. Sodišče preglede na kraju samem v EU v splošnem usklajuje skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) obiskanih držav članic.
Zaradi omejitev potovanj in javnozdravstvenih ukrepov (zaprtje meja, pravila o karanteni, zahteve glede testiranja itd.) je bila možnost Sodišča, da revizije opravlja na terenu, skoraj vse leto 2021 še vedno omejena.
Zato so revizorji v primerjavi z leti pred COVID-19 opravili bistveno manj revizijskih dni dela na kraju samem. V državah članicah in zunaj EU so skupaj opravili 857 dni dela, medtem ko so jih v letu 2020 opravili 1 190, v letu 2019 pa 3 605. Poleg tega so opravili 299 dni dela za revizije v institucijah EU ter decentraliziranih agencijah in organih po vsej EU, skupnih podjetjih, mednarodnih organizacijah, kot sta Organizacija združenih narodov in OECD, ter v zasebnih revizijskih podjetjih. Leta 2020 so v teh organizacijah opravili 627 dni dela, leta 2019 pa 2 504.
Obenem je Sodišče namesto pregledov na kraju samem, ki so se izvajali omejeno, pogosteje uporabljalo revidiranje na daljavo in elektronsko zbiranje dokazov. Za komuniciranje z revidiranci je uporabljalo videokonferenčna orodja in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.
Poročila Sodišča
Revizijska poročila, pregledi in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Pripomorejo k temu, da Evropski parlament in Svet spremljata in nadzirata doseganje ciljev politik EU ter zahtevata odgovornost – tistih, ki so odgovorni za upravljanje proračuna EU, zlasti v okviru letnega postopka za podelitev razrešnice.
Posebna poročila in pregledi
Sodišče je leta 2021 objavilo 32 posebnih poročil in pregledov, ki obravnavajo številne izzive, s katerimi se sooča EU na različnih področjih porabe in politik EU. Med njimi so podnebni ukrepi, okolje, digitalizacija, migracije, unija kapitalskih trgov, pravna država in drugi. Dve poročili sta se nanašali na COVID-19, eno na javnozdravstveni odziv EU in drugo na pravice letalskih potnikov. Sodišče je začelo preučevati tudi pobudo za okrevanje Next Generation EU, zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost.
Sodišče v svojih posebnih poročilih preučuje, ali so bili cilji izbranih politik in programov EU doseženi, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito ter ali je bila z ukrepi EU zagotovljena dodana vrednost – tj. ali je bilo doseženo več, kot bi se doseglo samo z ukrepi na nacionalni ravni. V teh poročilih tudi daje priporočila, opredeljuje načine za varčevanje sredstev, izboljšanje dela, preprečevanje potrate ali uspešnejše doseganje pričakovanih ciljev politik.
Cilj pregledov Sodišča je zagotoviti opis in analizo okoliščin, pogosto z medsektorskega vidika in na podlagi predhodnega revizijskega dela ali drugih javno dostopnih informacij. Sodišče lahko preglede uporabi tudi za predstavitev svoje analize področij ali vprašanj, ki jih še ni revidiralo, ali za ugotavljanje dejstev o specifičnih temah ali problemih. V nasprotju z revizijami se v pregledih ne obravnavajo evalvacijska vprašanja niti ne dajejo zagotovila.
Na naslednjih straneh je vpogled v delo Sodišča s primeri posebnih poročil iz leta 2021, ki zajemajo različna področja politike.
Trajnostna raba naravnih virov
Posebno poročilo št. 16/2021 – Skupna kmetijska politika in podnebje: polovica porabe EU za podnebne ukrepe je namenjena skupni kmetijski politiki, vendar se emisije kmetij ne zmanjšujejo
Pri proizvodnji hrane se ustvari približno 26 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Večina teh emisij nastane v kmetijstvu, zlasti živinorejskem sektorju. Od leta 2013 so podnebni ukrepi eden glavnih ciljev skupne kmetijske politike – SKP. Komisija je v obdobju 2014–2020 za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje namenila več kot 100 milijard EUR, kar je več kot četrtina skupnega proračuna SKP.
Sodišče je ocenilo, ali so se s SKP podpirale prakse za blaženje podnebnih sprememb, s katerimi je mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva. Preučilo je tudi, ali se je s SKP uporaba uspešnih praks za blaženje podnebnih sprememb v obdobju 2014–2020 bolj spodbujala kot v obdobju 2007–2013.
Sodišče je ugotovilo, da 100 milijard EUR sredstev SKP za podnebne ukrepe v obdobju 2014–2020 ni imelo velikega učinka na emisije iz kmetijstva, ki se od leta 2010 niso bistveno spremenile. Večina blažilnih ukrepov, ki se podpirajo v okviru SKP, ima majhen potencial za blaženje podnebnih sprememb. S SKP se redko financirajo ukrepi z velikim potencialom za blaženje podnebnih sprememb.
Sodišče je priporočilo, naj Komisija ukrepa za zagotovitev, da se bodo s SKP zmanjšale emisije iz kmetijstva, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje emisij iz obdelanih izsušenih organskih tal in redno poroča o prispevku SKP k blaženju podnebnih sprememb.
Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje
Posebno poročilo št. 15/2021 – Pravice letalskih potnikov med pandemijo COVID-19: varstvo ključnih pravic kljub prizadevanjem Komisije ni bilo zagotovljeno
V zadnjih treh desetletjih letih je v Evropi prišlo do razmaha potovanj. EU je razvila usklajeno stopnjo varstva pravic potnikov. Kriza zaradi COVID-19 je močno vplivala na številne gospodarske sektorje, pri čemer sta potovalni in turistični sektor med prvimi, ki so bili neposredno prizadeti. To je privedlo do številnih odpovedi letov in nato zahtevkov prikrajšanih potnikov za povračilo stroškov. Letalski prevozniki in organizatorji aranžmajev so se spoprijemali s hudimi likvidnostnimi težavami, države članice pa so jim zagotovile doslej najvišje ravni podpore.
Sodišče je ocenilo, kako je kriza zaradi COVID-19 vplivala na pravice letalskih potnikov ter ali sta bili pravica do dostopa do informacij in pravica do povračila stroškov za letalske potnike zaščiteni. Preučilo je tudi, kako so države članice podprle letalske prevoznike z državno pomočjo in ali je bila ta pomoč povezana z varstvom pravic potnikov.
Sodišče je ugotovilo, da je med krizo zaradi COVID-19 postalo očitno, da letalski potniki niso bili v celoti obveščeni o svojih pravicah in da je obstajalo tveganje, da zato ne bodo prejeli povračila, do katerega so upravičeni. Ugotovilo je tudi, da se je z začasnim okvirom Komisije za državno pomoč državam članicam olajšalo zagotavljanje doslej najvišje ravni državne pomoči letalskim prevoznikom in organizatorjem aranžmajev v višini 34,7 milijarde EUR. Komisija je sicer jasno povedala, da lahko države članice varstvo pravic letalskih potnikov povežejo z državno pomočjo, vendar tega niso storile pri letalskih prevoznikih. Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da je Komisija skušala varovati pravice letalskih potnikov, vendar je imela omejene izvršilne pristojnosti.
Sodišče je priporočilo, naj Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev boljšega varstva pravic letalskih potnikov in obveščanja o njih; v sodelovanju z državami članicami obravnava načine za izboljšanje usklajevanja med njimi in sprejme nadaljnje ukrepe za boljše povezovanje državne pomoči letalskim prevoznikom s povračilom stroškov potnikom; sprejme ukrepe za izboljšanje orodij in zakonodaje za varstvo pravic letalskih potnikov; razmisli o relevantnosti priporočil Sodišča za druge načine prevoza.
Zunanji ukrepi, varnost in pravica
Posebno poročilo št. 8/2021 – Podpora, ki jo Frontex zagotavlja za upravljanje zunanjih meja, še ni dovolj uspešna
S Schengensko konvencijo je bilo vzpostavljeno enotno območje, ki omogoča gibanje med državami podpisnicami brez kontrol na notranjih mejah. Varovanje in nadzor zunanjih meja sta bistvena za omogočanje prostega pretoka ljudi in blaga na tem območju ter zagotavljanje notranje varnosti in preprečevanje potencialnih groženj na mejah. Frontex je leta 2016 postal Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter dobil pooblastilo za lajšanje izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja na zunanjih mejah EU, pri katerem države članice ohranijo odgovornost.
Leta 2019 so bile njegove pristojnosti dodatno okrepljene: poleg podporne in usklajevalne vloge je dobil še operativno vlogo. Njegovi viri so se zato eksponentno povečali: do leta 2027 bo uvedena stalna enota z 10 000 operativnimi uslužbenci in povprečnim proračunom v višini 900 milijonov EUR na leto.
Sodišče je ocenilo, ali je Frontex uspešno izvajal svoje primarne dejavnosti, da bi prispeval k izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja. Preučilo je tudi pripravljenost Frontexa za izpolnjevanje njegovega novega in razširjenega mandata.
Sodišče je ugotovilo, da podpora, ki jo Frontex zagotavlja državam članicam / pridruženim schengenskim državam v boju proti nezakonitemu priseljevanju in čezmejnim kaznivim dejanjem, ni bila dovolj uspešna. Ugotovilo je tudi, da Frontex svojega mandata iz leta 2016 ni izvedel v celoti, poleg tega pa je poudarilo več tveganj, povezanih z mandatom Frontexa iz leta 2019.
Sodišče je priporočilo izboljšanje okvira za izmenjavo informacij in evropske slike razmer; posodobitev in izvajanje skupnega integriranega modela analize tveganja ter zagotovitev dostopa do drugih virov informacij; razvoj potenciala ocene ranljivosti; izboljšanje operativnega odzivanja Frontexa; obravnavanje izzivov, ki se pojavljajo v okviru novega mandata Frontexa.
Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo
Posebno poročilo št. 13/2021 – Prizadevanja EU za boj proti pranju denarja v bančnem sektorju so razdrobljena, izvajanje pa je nezadostno
Pranje denarja je praksa legitimiranja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, tako da se jo vključi v zakonite gospodarske dejavnosti in se s tem prikrije njen nezakonit izvor. Po ocenah agencije Europol znaša vrednost sumljivih transakcij v Evropi več sto milijard evrov, kar ustreza 1,3 % bruto domačega proizvoda EU.
EU je leta 1991 sprejela prvo direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi se borila proti grožnjam, ki jih pomeni pranje denarja za notranji trg, in s tem preprečevala financiranje terorizma. Direktiva je bila nazadnje posodobljena leta 2018. Uspešnost direktive o preprečevanju pranja denarja je odvisna od njenega izvajanja na nacionalni ravni. Pri tem imajo svojo vlogo tudi številni organi EU, kot so Komisija (razvoj politike, spremljanje prenosa), Evropski bančni organ (analiza, preiskovanje kršitev prava Unije, določanje standardov) in Evropska centralna banka (bonitetni nadzor bank, vključno s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma).
Sodišče je ocenilo, ali so se ukrepi EU v boju proti pranju denarja v bančnem sektorju dobro izvajali.
Sodišče je ugotovilo, da so bili na ravni EU ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ukrepanje pri odkritju tveganja institucionalno razdrobljeni in slabo usklajeni. V praksi se ukrepi za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma še vedno nadzorujejo na nacionalni ravni, nadzorni okvir EU pa ne zadostuje za zagotovitev enakih pogojev za vse.
Sodišče je priporočilo predvsem, naj se jasneje prednostno obravnava tveganje pranja denarja in financiranja terorizma; vzpostavi okvir za poročanje o kršitvah prava Unije; pripravijo smernice za olajšanje standardizirane izmenjave informacij med nacionalnimi nadzorniki in nadzorniki na ravni EU.
Financiranje in upravljanje Unije
Posebno poročilo št. 10/2021 – Vključevanje vidika spola v proračunu EU: čas je, da se z besed preide na dejanja
Enakost spolov je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Vključevanje vidika spola je sredstvo za dosego enakosti spolov z dejavnim spodbujanjem enakosti med ženskami in moškimi v vseh fazah ter na vseh področjih oblikovanja in izvajanja politik. Komisija se je zavezala izvajanju vključevanja vidika spola, Evropski parlament in Svet pa sta poudarila, da mora EU izpolniti svoje zaveze na visoki ravni glede vključevanja vidika spola.
Komisija napredek pri doseganju popolne enakosti spolov opisuje kot „počasen”. Evropski parlament priznava, da je pandemija poglobila obstoječe strukturne neenakosti spolov, ter se zavzema za vključevanje vidika spola in pripravo proračuna z upoštevanjem vidika spola v odziv za okrevanje po pandemiji COVID-19 ter za uporabo spoznanj o škodljivih učinkih prejšnjih gospodarskih kriz na enakost spolov.
Sodišče je ocenilo, ali se je od leta 2014 v proračunu EU vključeval vidik spola za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi. Zlasti je preučilo, ali je bil okvir Komisije za podporo vključevanju vidika spola ustrezen, ali je bila v proračunskem ciklu EU upoštevana enakost spolov in ali je bila enakost spolov vključena v pet izbranih programov financiranja EU.
Sodišče je ugotovilo, da Komisija še ni izpolnila svoje zaveze o vključevanju vidika spola v proračunu EU. S strategijo Komisije za enakost spolov se ni dovolj spodbujalo vključevanje vidika spola, z njenim institucionalnim okvirom pa se še ni v celoti podpiralo vključevanje vidika spola. Poleg tega v proračunskem ciklu EU enakost spolov ni bila ustrezno upoštevana, Komisija pa je pri politikah in programih, ki jih je Sodišče preučilo, namenila malo pozornosti analizi glede na spol.
Sodišče je priporočilo zlasti okrepitev institucionalnega okvira za podporo vključevanju vidika spola; izvajanje analiz potreb in učinkov za programe in instrumente financiranja EU glede na spol; uporabo s spolom povezanih ciljev in kazalnikov za spremljanje napredka; razvoj sistema za sledenje sredstvom za podporo enakosti spolov in letno poročanje o doseženih rezultatih na področju enakosti spolov.
Letna poročila in specifična letna poročila
V letnih poročilih so v glavnem predstavljeni rezultati izjave Sodišča o zanesljivosti v zvezi s proračunom Evropske unije in proračunom evropskih razvojnih skladov (ERS), pa tudi vidiki smotrnosti poslovanja ter upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja.
Letno revizijsko delo Sodišča v zvezi z agencijami EU in drugimi organi Unije, skupnimi podjetji ter evropskimi šolami je predstavljeno v specifičnih letnih poročilih.
Sodišče objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti Enotnega odbora za reševanje (SRB).
Letno poročilo o proračunu EU za proračunsko leto 2020
Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, da bi preučilo, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s finančnimi pravili na ravni EU in držav članic.
Poleg tega posebej oceni vsako večje področje proračuna EU po (pod)razdelkih večletnega finančnega okvira. Analizira tudi, zakaj in kje je do napak prišlo, daje priporočila za izboljšave in preučuje, ali in kako so bila njegova predhodna priporočila uresničena v praksi.
To obsežno delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s svojimi pooblastili iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Sodišče je za proračunsko leto 2020 v zvezi z zaključnim računom in prihodki EU izdalo mnenje brez pridržkov.
Leta 2020 je poraba EU znašala 173,3 milijarde EUR, kar je enako 1,1 % skupnega bruto nacionalnega dohodka EU‑27 in Združenega kraljestva.
Revizorji Sodišča so preskusili vzorec 728 plačil upravičencem na vseh področjih porabe iz skupne revidirane populacije v vrednosti približno 148 milijard EUR. To pomeni, da je Sodišče ocenilo različne primere, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah EU in upravičencem v državah nečlanicah EU.
Sodišče je za proračunsko leto 2020 v zvezi z odhodki EU izdalo negativno mnenje.
Sodišče je za proračunsko leto 2020 ocenilo, da je stopnja napake za odhodke kot celoto znašala med 1,8 % in 3,6 %. Sredina tega razpona, t. i. najverjetnejša stopnja napake, je znašala 2,7 %, kar je enako kot za proračunsko leto 2019.
Opomba: Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. S 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake za dano populacijo med spodnjo in zgornjo mejo napake (za več podrobnosti glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2020).
V proračunskem letu 2020 so odhodki z visokim tveganjem predstavljali 59 % revidirane populacije Sodišča, v letu prej pa 53 %. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,0 %, v proračunskem letu 2019 pa 4,9 %.
Za porabo EU sta značilni dve vrsti odhodkov, pri katerih obstajata dva različna vzorca tveganja:
- plačila na podlagi pravic z majhnim tveganjem, ki temeljijo na tem, ali upravičenci izpolnjujejo nekatere (manj kompleksne) pogoje, in zajemajo študijske in raziskovalne štipendije (Konkurenčnost), neposredno pomoč za kmete (Naravni viri) ter plače in pokojnine za uslužbence v institucijah EU (Uprava),
- povračila stroškov z visokim tveganjem, pri katerih EU povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti (za katere veljajo kompleksnejša pravila). Te zajemajo raziskovalne projekte (Konkurenčnost), naložbe v regionalni razvoj in razvoj podeželja (Kohezija in Naravni viri) ter projekte razvojne pomoči (Evropa v svetu).
v katerem so napake najpogostejše:
Konkurenčnost za rast in delovna mesta ter
Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
V proračunskem letu 2020 je bila možnost za napake največja v podrazdelku večletnega finančnega okvira Konkurenčnost za rast in delovna mesta, sledila pa mu je Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.
Opomba: Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki jih je odkrilo Sodišče s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2020).
Sodišče kot zunanji revizor EU ni pooblaščeno za preiskovanje primerov suma goljufij. Njegove revizije zato niso posebej zasnovane za odkrivanje goljufij. Kljub temu pa revizorji Sodišča redno odkrivajo primere, pri katerih Sodišče sumi, da je prišlo do goljufije.
Sodišče je uradu OLAF poročalo o 15 primerih suma goljufije, ki jih je odkrilo med revizijskim delom v letu 2021. Leta 2020 mu je poročalo o šestih takih primerih. V letnem poročilu Sodišča o proračunu EU so dodatne informacije o naravi teh primerov suma goljufije in naknadnih finančnih izterjavah, ki jih je priporočil urad OLAF.
Sodišče je junija 2021 začelo sodelovati tudi z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) na podlagi upravnega dogovora, sklenjenega 3. septembra 2021. V letu 2021 mu je sporočilo dva primera, ki ju je odkrilo med izvajanjem svojega revizijskega dela.
Letno poročilo o smotrnosti
Sodišče je svoje letno poročilo razdelilo na dva ločena dela kot dvoletni pilotni projekt, ki se je začel z letnim poročilom za proračunsko leto 2019. V drugem delu letnega poročila je obravnavana smotrnost izvrševanja programov porabe v proračunu EU.
Sodišče je preučilo, ali in kako so Komisija in sozakonodajalca upoštevali izkušnje, pridobljene v prejšnjih obdobjih večletnega finančnega okvira, za izboljšanje zasnove in smotrnosti programov porabe za obdobje 2021–2027.
Preučilo je tudi rezultate, dosežene s programi EU v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Namen Sodišča je bil ugotoviti, koliko ustreznih informacij o smotrnosti je na voljo, in na podlagi teh informacij oceniti dejansko smotrnost programov porabe EU.
Sodišče je v tem okviru pregledalo letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU, ki je osrednje poročilo Komisije o smotrnosti proračuna EU na visoki ravni.
Sodišče je tudi spremljalo izvajanje revizijskih priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih, objavljenih leta 2017.
Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2020
Evropski razvojni skladi (ERS), ki so bili ustanovljeni leta 1959, so bili glavni instrumenti EU za zagotavljanje pomoči za razvojno sodelovanje. Njihov namen je odprava revščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja in vključitve afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo. Evropske razvojne sklade financirajo države članice EU, upravljata pa jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) zunaj proračuna EU. Do ukinitve se bodo še naprej izvajali ločeno in tudi poročalo se bo o njih ločeno.
Za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 se pomoč za razvojno sodelovanje državam AKP ter čezmorskim državam in ozemljem financira iz proračuna EU.
Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi za proračunsko leto 2020 dalo pozitivno mnenje o zaključnih računih evropskih razvojnih skladov in njihovih prihodkih, o njihovih odhodkih pa negativno mnenje. Ocenjena stopnja napake za odhodke, ki jo je izračunalo Sodišče, znaša 3,8 % (v proračunskem letu 2019: 3,5 %).
Specifična letna poročila o agencijah EU
Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki pomagajo institucijam EU pri zasnovi in izvajanju politik. Vseh agencij je 43.
Opomba: Za agenciji ELA in EJT leta 2020 ni bila opravljena revizija, ker še nista bili finančno neodvisni. Zemljevid vključuje tudi najnovejšo agencijo HADEA (Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo), ki je bila ustanovljena 1. aprila 2021. Poleg tega je bila agencija Chafea ukinjena, agenciji INEA in EASME pa sta bili preimenovani v CINEA (Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje) oz. EISMEA (Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja). Poleg tega se je GSA 12. maja 2021 preimenoval v EUSPA (Agencija Evropske unije za vesoljski program).
V proračunskem letu 2020 je skupni proračun vseh agencij (razen SRB), ki spadajo v revizijsko pristojnost Sodišča, znašal 3,7 milijarde EUR ali 2,2 % splošnega proračuna EU za leto 2020. Za proračunsko leto 2019 je ta številka znašala 3,3 milijarde EUR ali 2,2 %.
V splošnem so bili z revizijo agencij potrjeni pozitivni rezultati, o katerih je Sodišče poročalo v prejšnjih letih. Sodišče je dalo pozitivna mnenja o zaključnih računih in prihodkih 41 agencij. Potrdilo je plačila, povezana z zaključnimi računi vseh agencij razen Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Agencije za kibernetsko varnost (ENISA). Za te tri agencije je dalo mnenja s pridržkom, in sicer predvsem zaradi nepravilnosti v postopkih javnega naročanja in vrzeli v postopku prenosa pooblastil za odobritev proračunskih operacij.
Specifično letno poročilo o skupnih podjetjih za proračunsko leto 2020
Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva EU z zadevnimi panogami, raziskovalnimi skupinami in državami članicami. Imajo pomembno vlogo pri podpori tržno usmerjenim projektom na strateških področjih raziskav in inovacij ter s tem pri izvajanju raziskovalne politike EU.
Osem od devetih skupnih podjetij izvaja posebne raziskovalne in inovacijske ukrepe programa Obzorje 2020 na področjih prometa, energije, zdravja, industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase, elektronskih komponent in sistemov ter digitalnih raziskav. Deveto skupno podjetje, Fuzija za energijo, se financira iz Euratoma in je odgovorno za zagotavljanje prispevka Evrope k mednarodnemu termonuklearnemu poskusnemu reaktorju (ITER).
Sodišče je za proračunsko leto 2020 izreklo pozitivna mnenja o zaključnih računih, prihodkih in plačilih za vsa skupna podjetja.
Kljub temu je svojemu revizijskemu mnenju o zaključnem računu Skupnega podjetja Fuzija za energijo (F4E) za leto 2020 tako kot v prejšnjih letih dodalo poudarjeno zadevo, s katero je želelo predvsem opozoriti na tveganje nadaljnjih zvišanj stroškov in povečanj zamud pri izvajanju projekta ITER.
Specifični letni poročili o evropskih šolah in pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje
Sodišče je objavilo letno poročilo o pregledu konsolidiranega zaključnega računa 13 evropskih šol za proračunsko leto 2020. Pri svojem pregledu sicer ni odkrilo pomembnih napak v zaključnem računu, kljub temu pa ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje šol v celoti skladno z njihovo finančno uredbo in kadrovskimi predpisi.
Sodišče letno poroča tudi o pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje. V poročilu za proračunsko leto 2020 je ugotovilo, da sta si Enotni odbor za reševanje in Komisija ustrezno prizadevala razkriti pogojne obveznosti, če sta za to imela razloge.
Objava letnih poročil Sodišča pomeni tudi začetek postopka za podelitev razrešnice, v okviru katerega se Evropski parlament – na priporočilo Sveta – odloči, ali so Komisija in drugi organi zadovoljivo upravljali proračun EU. Če so ga, jim podeli razrešnico.
Oktobra 2021 je Sodišče svoji letni poročili za proračunsko leto 2020 prvič predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in Odboru Sveta za proračun. Nato ju je predstavilo tudi Evropskemu parlamentu na plenarnem zasedanju ter Svetu za ekonomske in finančne zadeve.
Poleg tega je v letu 2021 predstavilo svoji letni poročili nacionalnim parlamentom in vladam 20 držav članic.
Mnenja
Sodišče kot neodvisni zunanji revizor EU prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja z izdajanjem mnenj o predlogih Komisije za novo ali spremenjeno zakonodajo. Kadar imajo ti zakonodajni predlogi pomembne finančne posledice, je mnenje Sodišča v skladu s pravom EU obvezno. Za mnenja o drugih specifičnih vprašanjih lahko Sodišče zaprosijo tudi druge institucije. Vsa mnenja Sodišča se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Leta 2021 je Sodišče objavilo dve taki mnenji. Prvo se nanaša na zakonodajni predlog o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit, drugo pa na spremembe obstoječih pravil, katerih namen je izboljšati predvidljivost za države članice in pojasniti postopke za reševanje sporov pri dajanju lastnih sredstev na razpolago.
Druge objave
Napovedniki revizij
Napovedniki revizij vsebujejo informacije o potekajočih revizijskih nalogah (v zvezi s smotrnostjo poslovanja). Temeljijo na opravljenem pripravljalnem delu in naj bi se uporabljali kot vir informacij za tiste, ki jih zanimajo politike in/ali programi, ki jih revidira Sodišče.
Leta 2021 je Sodišče objavilo šest napovednikov revizij (leta 2020 jih je 14).
Revija Journal
V vsaki številki so članki avtorjev iz institucij EU in od drugod o specifičnih temah, večinoma z revizijskega vidika.
Leta 2021 je Sodišče objavilo tri številke, ki obravnavajo razvoj strategije v hitro spreminjajočem se svetu, novo SKP, ki ustvarja nova obzorja, ter obvladovanje nesreč in krizno upravljanje.
Konference in spletni seminarji
V letu 2021 je Sodišče (so)organiziralo tudi več konferenc in spletnih seminarjev. Večina teh prireditev je bila organizirana na daljavo in odprta za zainteresirane strani.
Predstavljamo pet primerov.
Med portugalskim predsedovanjem EU sta portugalsko računsko sodišče (Tribunal de Contas) in Sodišče 21. in 22. junija 2021 v Lizboni organizirala konferenco o nadzoru upravljanja in odgovornosti v okviru evropskih skladov. To je bilo prvo srečanje te vrste s fizično prisotnostjo, odkar se je na začetku leta 2020 začela pandemija COVID-19. Delegaciji obeh vrhovnih revizijskih institucij sta se sestali z visokimi predstavniki Portugalske in razpravljali o naslednjih temah: prioritete in izzivi, ki so povezani z večletnim finančnim okvirom ter mehanizmom za okrevanje in odpornost; evropsko financiranje in podnebni prehod; digitalna prihodnost; vzdržnost javnih financ; upravljanje in nadzor evropskih skladov.
Sodišče je 9. julija 2021 gostilo virtualno konferenco na visoki ravni o finančnem upravljanju v EU. Njen cilj je bil spodbuditi razpravo o odpornosti finančnega sektorja EU ter njegovi pripravljenosti za spoprijemanje z morebitno prihodnjo krizo in za podporo gospodarskemu okrevanju. Konferenco je odprl izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, na njej pa so sodelovali ugledni govorniki in sodelujoči v razpravah iz evropskih in mednarodnih institucij, držav članic, finančnega sektorja in akademskih krogov.
Sodišče je 6. oktobra 2021 organiziralo hibridno delavnico za razpravo o Konferenci o prihodnosti Evrope s Federico Mogherini, rektorico Evropske akademije ter nekdanjo visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in podpredsednico Evropske komisije. Ga. Mogherini je izpostavila več vidikov pandemije, ki bodo po njenem mnenju vplivali na razprave o prihodnosti Evrope. Uslužbenci Sodišča so bili pozvani, naj izrazijo svoje zamisli o prihodnosti Evrope z vidika revizorjev in tudi državljanov EU.
1. oktobra 2021 je bila v Vilni osma mednarodna konferenca o finančnih trgih, ki je bila osredotočena na razvoj kapitalskih trgov v baltskih državah. Temeljila je na priporočilih in zaključkih iz Posebnega poročila št. 25/2020 – Unija kapitalskih trgov: počasen začetek izvajanja pobude z ambicioznim ciljem. Številni govorniki na visoki ravni, med drugim Ingrida Šimonytė, predsednica vlade Republike Litve, in Werner Hoyer, predsednik Evropske investicijske banke, so razpravljali o tem, kako najbolje razviti enotni kapitalski trg, ki bo državljanom, podjetjem in vladam zagotovil uspešne priložnosti za naložbe in financiranje.
Na konferenci ZN o podnebnih spremembah leta 2021 v Glasgowu – na vrhu COP26 – je Sodišče soorganiziralo dva spremljajoča dogodka: razpravo o prispevkih zunanjih revizorjev k uresničevanju podnebnih ciljev, ki jo je organiziralo skupaj z EUROSAI, in dogodek o usmerjanju financiranja v prilagajanje podnebnim spremembam, ki ga je organiziralo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB). Članica Sodišča Eva Lindström je predstavila rezultate revizije Sodišča o trajnostnem financiranju, podpredsednik EIB Ambroise Fayolle pa novi prilagoditveni načrt EIB.
Inovacije in digitalno revidiranje
Sodišče je okrepilo prizadevanja, da bi se pri revidiranju čim bolj izkoristile sodobna tehnologija in nove tehnike, kar bi zagotovilo več informacij v zvezi s procesom odgovornosti, ki bi bile tudi kakovostnejše. Poleg tega je v svoji strategiji za obdobje 2021–2025 kot eno ključnih prioritet navedlo večjo uporabo tehnologije in podatkov pri revidiranju.
Sodišče je julija 2021 sprejelo svoj razvojni načrt za večjo uporabo podatkov in tehnologije pri revidiranju. V načrtu so določeni širši in ožji cilji za boljšo uporabo tehnologije v podporo revizijskim ciljem Sodišča za naslednjih pet let.
Ko je bil načrt sprejet, je Sodišče oblikovalo novo ekipo – D.A.T.A. (Data and Technology for Audit). DATA je centralizirana ekipa strokovnjakov – predvsem strokovnjakov za podatke in revizorjev za IT –, ki podpira revizijske skupine in je odgovorna za izvajanje razvojnega načrta v celotnem Sodišču.
Sodišče je skupino oblikovalo leta 2021 z zunanjim in notranjim zaposlovanjem, zlasti z vključitvijo strokovnjakov za podatke iz inovacijskega laboratorija Sodišča ECAlab. To je naslednji korak pri razširitvi prejšnjih pilotnih projektov in storitev ECAlab.
Sodišče je sicer svojo osredotočenost preusmerilo v zagotavljanje oprijemljivih rešitev za revizorje v širšem obsegu, vendar je potreba po raziskavah in inovacijah še vedno velika. Prek ECAlab in ekipe DATA je Sodišče še naprej raziskovalo tehnologije, kot so besedilno rudarjenje, procesno rudarjenje in umetna inteligenca. Vzpostavilo je na primer storitev robotske avtomatizacije procesov (RPA) za zagotavljanje centraliziranega in avtomatiziranega zbiranja revizijskih dokazov, s čimer se je povečala hitrost in izboljšala zanesljivost prenosa dokazil. Ta tehnologija se je uporabljala pri 17 revizijskih nalogah.
Dejavno je sodelovalo v skupini za nastajajoče tehnologije, oblikovani v okviru medinstitucionalnega odbora za digitalno preobrazbo, ki v institucijah EU uvaja tehnologije, kot so umetna inteligenca, razširjena resničnost in blokovna veriga. Septembra 2021 se je odločilo osredotočiti se na sodelovanje z institucijami in organi EU, da bi se razvil pristop, v okviru katerega bi se tehnologije razpršene evidence čim bolje uporabile za izpolnjevanje njegovih specifičnih potreb.
Poleg tega je ECAlab še naprej spodbujal mednarodno izmenjavo znanja prek mreže TiNA, ki jo je vzpostavilo Sodišče in združuje strokovnjake vrhovnih revizijskih institucij držav članic, namenjena pa je izmenjavi in sodelovanju na področju tehnologije in inovacij za revizijo.
Medinstitucionalni odnosi
Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom, nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic, saj je učinek njegovega dela večinoma odvisen od tega, kako ti uporabljajo revizijske ugotovitve in priporočila Sodišča.
Evropski parlament
Marca 2021 je bil predsednik Sodišča povabljen na konferenco predsednikov odborov, na kateri so si izmenjali mnenja o strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025 ter programih dela za leto 2021 in obdobje po njem ter za leto 2022 in obdobje po njem.
Člani Sodišča in revizijske ekipe so redno vabljeni na sestanke odborov in organov Evropskega parlamenta, zlasti Odbora za proračunski nadzor (CONT), na katerih predstavijo rezultate dela Sodišča.
Evropski parlament je tudi večino leta 2021 organiziral plenarna zasedanja in seje odborov v hibridni obliki. Kljub omejitvam, povezanim s pandemijo, so predstavniki Sodišča 147-krat nastopili pred Evropskim parlamentom, kar je na letni ravni največ doslej.
Leta 2021 so člani Sodišča odboru CONT skupaj predstavili 19 posebnih poročil in štiri preglede. Člani poročevalci so sodelovali tudi na 13 predstavitvah v odboru CONT o razrešnici za leto 2020 in petih predstavitvah o razrešnici za leto 2019.
Poleg tega so imeli člani 46 predstavitev posebnih poročil, pregledov in mnenj pred 17 drugimi odbori Evropskega parlamenta. Nekatera od teh srečanj so potekala kot skupna zasedanja odborov, kadar se je za isto poročilo zanimalo več odborov.
Svet Evropske unije
Pripravljalna telesa Sveta praviloma kmalu po objavi obravnavajo vsa posebna poročila Sodišča, ne pa nujno tudi vseh pregledov in mnenj. Sodišče je leta 2021 dvema odboroma Sveta (Odboru za ekonomska in finančna vprašanja ter Odboru za finančne storitve) in 18 delovnim skupinam Sveta predstavilo 28 posebnih poročil in eno mnenje.
Leta 2021 so se šestih srečanj s stalnimi predstavniki pri Evropski uniji udeležili tudi predsednik Klaus-Heiner Lehne in drugi člani Sodišča. Poleg tega je Odbor Sveta za proračun povabil zadevne vodilne uslužbence Sodišča, naj predstavijo strategijo Sodišča za obdobje 2021–2025, programa dela za leto 2021 in obdobje po njem ter za leto 2022 in obdobje po njem, digitalno strategijo za revidiranje agencij ter predlog proračuna za leto 2022.
Portugalska: januar−junij 2021
Slovenija: julij–december 2021
Večina sej Sveta EU je potekala na daljavo. Kljub temu so se člani Sodišča udeležili nekaterih sej s fizično prisotnostjo, na primer:
- Aprila 2021 je član Sodišča João Figueiredo na neformalnem srečanju Sveta ministrov in ministric EU za okolje v Lizboni predstavil ključna sporočila Sodišča, povezana z delom v zvezi z okoljem.
- Predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne in član Tony Murphy sta se novembra 2021 pred predstavitvijo letnega poročila za leto 2020 finančnim ministrom in ministricam EU sestala s slovenskim ministrom za finance v vlogi predsednika Sveta ECOFIN.
Nacionalni parlamenti in vlade držav članic
Leta 2021 je Sodišče kljub omejitvam, uvedenim zaradi pandemije, svoje delo predstavilo na 97 srečanjih z nacionalnimi parlamenti v 21 državah članicah. Ta srečanja so večinoma potekala osebno (80 srečanj s fizično prisotnostjo in 17 virtualnih srečanj).
Člani in vodstvo Sodišča so v letu 2021 delo Sodišča predstavili na 107 srečanjih z vladami in vladnimi organi držav članic v 20 državah članicah. Ta srečanja so večinoma potekala osebno (81 srečanj s fizično prisotnostjo in 26 virtualnih srečanj).
Evropska komisija
Člani Sodišča in komisarji Evropske komisije imajo redne dvostranske stike v zvezi z načrtovanimi in tekočimi revizijskimi nalogami.
Že leta je dobro uveljavljena praksa članov Sodišča, da se s svojimi strokovnimi kolegi iz Komisije srečujejo na letnem sestanku.
Vendar so se leta 2021 zaradi pandemije COVID-19 dogovorili, da bodo to letno srečanje preložili.
Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami
Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU
Sodelovanje Sodišča z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) 27 držav članic večinoma poteka v okviru Kontaktnega odbora vrhovnih revizijskih institucij EU. Ta forum omogoča dialog in izmenjavo informacij med vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Evropskim računskim sodiščem.
Sodišče je leta 2021 skupaj z vrhovnima revizijskima institucijama Belgije in Nemčije začelo dejavnost sodelovanja v zvezi z izvajanjem instrumenta Next Generation EU, zlasti glede revidiranja mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na ravni EU in nacionalni ravni. Naša pobuda je bila zelo dobro sprejeta, saj so revizorji in vodje revizij 18 vrhovnih revizijskih institucij EU izkoristili možnost rednih srečanj in razprav o pomembnih vprašanjih in revizijskih pristopih.
V običajnih okoliščinah se Kontaktni odbor sestane vsako leto. Toda zaradi COVID-19 je bilo letno srečanje, načrtovano za oktober 2020, preloženo na leto 2022. Sodišče je novembra 2021 organiziralo vmesno spletno srečanje.
Sodišče je julija 2021 v imenu Kontaktnega odbora objavilo kompendij revizijskih poročil o izzivih, povezanih s pandemijo COVID-19. V njem so informacije o posledicah pandemije in odzivu nanjo na nacionalni in nadnacionalni ravni ter pregled relevantnega revizijskega dela, ki so ga leta 2020 izvedle in objavile vrhovne revizijske institucije EU.
To je bil četrti kompendij revizijskih poročil, ki je zdaj letna publikacija Kontaktnega odbora.
Platforma za izmenjavo znanja in sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami EU na področju tehnologije in inovacij za revizijo (TiNA), ki jo je Sodišče vzpostavilo novembra 2020, ima zdaj 498 registriranih uporabnikov iz 26 vrhovnih revizijskih institucij EU, Komisije in Sodišča.
Mreža je organizirala 12 spletnih dogodkov v živo o temah, kot so robotska avtomatizacija procesov, procesno rudarjenje, blokovna veriga in kibernetska varnost, s povprečno 60 udeleženci na sejo.
Vrhovne revizijske institucije držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za članstvo v EU
Sodišče podpira tudi vrhovne revizijske institucije držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo[*], Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija).
Sodišče je leta 2021 podprlo skupno pobudo OECD in Evropske unije SIGMA (podpora za izboljšanje vodenja in upravljanja) pri organizaciji delavnic o reviziji javnofinančnih odhodkov, povezanih s COVID-19.
[*] To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
INTOSAI
Sodišče je tudi v letu 2021 dejavno sodelovalo pri dejavnostih Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI). Kot podpredsednik odbora za poklicne standarde je prispevalo k delu projektne skupine INTOSAI za strateško načrtovanje in dejavno sodelovalo z drugimi predsedniki področij ciljev. Novembra 2021 se je Sodišče udeležilo virtualne seje upravnega odbora INTOSAI.
Poleg tega je Sodišče sodelovalo v pododborih odbora za poklicne standarde ter pri dejavnostih in projektih drugih delovnih teles INTOSAI, zlasti v zvezi z okoljskim revidiranjem, velepodatki, finančno modernizacijo in regulativno reformo ter oceno javnih politik in programov. Sodelovalo je tudi v projektni skupini INTOSAI za profesionalizacijo revizorjev in razvojni pobudi INTOSAI.
EUROSAI
Sodišče je bilo tudi dejavno pri dejavnostih Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), evropske regionalne skupine INTOSAI, zlasti njenih delovnih skupin za okoljsko revidiranje, informacijske tehnologije, revizijo sredstev, dodeljenih za nesreče in katastrofe, in projektne skupine za revizijo in etiko.
V letu 2021 je nadaljevalo delo v projektni skupini z naslovom Priprava na prihodnja tveganja in podnebno krizo: je čas za dolgoročno perspektivo na področju revidiranja? (ki jo vodi skupaj z državnim uradom Združenega kraljestva za revizijo) v okviru potrfelja Pogled v prihodnost in nova vprašanja. Poleg tega je dejavno sodelovalo v projektni skupini o revidiranju odziva na COVID-19.
Skupaj z EUROSAI je na konferenci COP26 organiziralo spremljevalni dogodek o uresničevanju podnebnih ukrepov.
Poslovodstvo Sodišča
Člani
Evropsko računsko sodišče deluje kot kolegijski organ, sestavljen iz članov, po eden iz vsake države članice. Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, nato pa Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje vsakega posebej. Sodišče ne sodeluje pri postopku predlaganja ali imenovanja članov.
Člani Sodišča imajo šestletni mandat z možnostjo podaljšanja. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu EU. Ob začetku mandata se k temu slovesno obvežejo pred Sodiščem Evropske unije.
Svet je leta 2021 imenoval novega poljskega člana Mareka Opioło za obdobje od 1. februarja naprej do konca mandata nekdanjega člana Janusza Wojciechowskega. Janusz Wojciechowski je bil leta 2019 imenovan za komisarja EU za kmetijstvo.
Portugalski član João Figueiredo je žal 29. junija 2021 umrl. Postopek imenovanja za zaključek njegovega mandata je konec leta 2021 še vedno potekal.
Kolegij se je v letu 2021 sestal 20-krat. Zaradi pandemije je večina teh sej potekala v hibridni obliki, pri čemer so bili nekateri člani prisotni na Sodišču, drugi pa so se udeležili na daljavo. Udeležba na teh sejah je bila 97-odstotna. Člani so sodelovali tudi na sejah senatov in odborov (glej tudi razdelek Revizijski senati in odbori).
Člani Sodišča, generalni sekretar in direktorji se enkrat letno udeležijo dvodnevnega seminarja, na katerem razpravljajo o pomembnih vprašanjih, povezanih z dolgoročno strategijo, delom in organizacijo Sodišča.
Na letošnjem seminarju Sodišča so člani razpravljali o naslednjih ključnih temah:
- prihodnost izjave o zanesljivosti,
- instrument Next Generation EU,
- prihodnost poročila o smotrnosti,
- izkušnje, pridobljene med krizo zaradi COVID-19,
- sodelovanje Sodišča na Konferenci o prihodnosti Evrope,
- komunikacijska strategija Sodišča,
- program dela za leto 2022 in obdobje po njem.
Predsednik
Predsednik je odgovoren za strategijo Sodišča, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, komuniciranje in odnose z mediji, odnose z institucijami, pravne zadeve in notranjo revizijo. Poleg tega predstavlja Sodišče navzven.
Člani Sodišča izmed sebe izvolijo predsednika za triletni mandat, ki ga je mogoče podaljšati. Izvoljena oseba nato prevzame vlogo prvega med enakimi (primus inter pares), predseduje sejam Sodišča in zagotavlja, da se odločitve Sodišča izvedejo.
Septembra 2016 je bil za predsednika izvoljen Klaus-Heiner Lehne, ki je bil ponovno izvoljen septembra 2019.
Opomba: Stanje februarja 2022.
Revizijski senati in odbori
Vsak član je dodeljen enemu od petih revizijskih senatov, ki sprejmejo večino revizijskih poročil, pregledov in mnenj. Senati razporejajo svoje naloge med svoje člane. Vsak član je za svoje revizijske naloge odgovoren senatu in Sodišču. Revizijsko delo opravljajo poklicni revizorji, zaposleni v direktoratih revizijskih senatov.
Člani za vsak revizijski senat izvolijo dekana za dveletni mandat, ki je obnovljiv. Decembra 2021 so bili dekani petih revizijskih senatov Sodišča Samo Jereb, Iliana Ivanova, Bettina Jakobsen, Mihails Kozlovs in Tony Murphy.
Odbor za kontrolo kakovosti revizij se ukvarja z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo in razvojem revidiranja ter kontrolo kakovosti revizij. Sestavljen je iz enega člana iz vsakega revizijskega senata, predseduje pa mu Jan Gregor.
Upravni odbor in po potrebi kolegij članov, ki jima predseduje predsednik, sprejemata odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih. Upravni odbor sestavljajo predsednik, dekani senatov, predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij in član, pristojen za odnose z institucijami (decembra 2021 je bil to Rimantas Šadžius).
Leta 2021 je bilo 95 sej senatov, 12 sej upravnega odbora in devet sestankov odbora za kontrolo kakovosti revizij. Zaradi pandemije je večina teh sej potekala v hibridni obliki. Udeležba na teh sejah je bila 98-, 96- oziroma 96-odstotna.
Drugi odbori vključujejo odbor za etiko (ki mu predseduje Joëlle Elvinger), odbor za notranjo revizijo (ki mu predseduje Ivana Maletić) in svetovalni odbor za perspektivo (ki mu od decembra 2021 predseduje Helga Berger).
Najvišjo poslovodno raven sestavljajo generalni sekretar in direktorji. Sodišče ima skupaj deset direktoratov: pet je dodeljenih revizijskim senatom, eden odboru za kontrolo kakovosti revizij, eden predsedstvu, trije pa generalnemu sekretariatu.
1. januarja 2021 je kot generalni sekretar Sodišča za obdobje šestih let začel mandat Zacharias Kolias.
Opomba: Stanje februarja 2022.
Merjenje smotrnosti poslovanja
Sodišče za informiranje svojega poslovodstva o napredku pri doseganju strateških ciljev, podporo za odločanje in informiranje institucionalnih deležnikov o svoji smotrnosti poslovanja uporablja sklop ključnih kazalnikov smotrnosti. Ti so bili posodobljeni, da bi podpirali strategijo Sodišča za obdobje 2021–2025. Naslednji sklop petih ključnih kazalnikov smotrnosti daje širok pregled nad tem, kako smotrno je Sodišče kot organizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije svojega dela:
- število objavljenih poročil (v primerjavi z načrtom),
- prisotnost v medijih,
- učinek in percepcija dela Sodišča (povratne informacije deležnikov),
- nastopi Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti,
- izvajanje priporočil Sodišča.
Sodišče je leta 2021 kljub težkim razmeram zaradi COVID-19 objavilo 32 poročil, kar je enako število kot leta 2020. Ta so obsegala 27 posebnih poročil in pet pregledov. Vendar je to osem poročil manj od 40, načrtovanih v programu dela za leto 2021 in obdobje po njem, saj je pri nekaterih revizijah med letom prišlo do zamud.
Število objavljenih poročil
Skupaj je Sodišče v letu 2021 objavilo 55 publikacij.
Prisotnost v medijih
Leta 2021 je Sodišče evidentiralo približno 67 000 spletnih člankov in objav v družbenih medijih, ki so bili povezani z revizijskimi poročili Sodišča, drugimi njegovimi publikacijami ali Sodiščem na splošno. To je veliko povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti (2020: 32 000, 2019: 51 000).
Medijsko poročanje je lahko glede na temo ali kompleksnost poročila zelo različno. Na zanimanje medijev za publikacije Sodišča lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot je pomemben dogodek ali razvoj politike. Poleg tega je v izrednih razmerah, kot je pandemija COVID-19, pozornost medijev osredotočena zlasti na vsebine, povezane s krizo.
Od omejitve gibanja zaradi COVID-19 je Sodišče svoje publikacije promoviralo virtualno, kar je omogočilo tesnejše stike z novinarji. To je pozitivno vplivalo na medijsko poročanje.
V primerjavi s prejšnjimi leti se je zanimanje za revizijska poročila Sodišča bistveno povečalo. To velja tudi za druge publikacije in Sodišče na splošno, saj je bila stopnja medijskega poročanja skoraj enaka tisti pred pandemijo COVID-19.
Leta 2021 je Sodišče objavilo 49 sporočil za javnost v 23 jezikih EU, v nekaterih jezikih pa tudi pojasnila, obvestila za medije in zvočne izjave (pripravljene za uporabo). Pripravilo je tudi dokumente o stališčih za objavo v vplivnih časopisih in dalo številne intervjuje z večjimi medijskimi hišami po vsej Evropi, ki pokrivajo radio, televizijo in tiskane medije. Poleg tega je Sodišče organiziralo 26 spletnih tiskovnih konferenc, vključno s tiskovnimi konferencami o letnem poročilu za posamezne države. Tiskovne konference so privabile skupno 527 novinarjev, ki so večinoma predstavljali glavne nacionalne medijske hiše v državah članicah EU.
Leta 2021 je Sodišče ponovno zabeležilo več kot milijon obiskov svojega spletišča s približno 546 000 posamičnimi obiskovalci.
Kanali družbenih medijev omogočajo Sodišču neposreden stik z državljani. Sodišče je zaradi krize, ki je posledica COVID-19, tudi v letu 2021 zmanjševalo svoje dejavnosti v družbenih medijih: na svojih kanalih družbenih medijev je tako skupaj objavilo 718 objav o Sodišču in njegovem delu (2020: 1 007 objav).
Tudi v letu 2021 je v svojih objavah v družbenih medijih omenjalo članke svoje revije Journal. Tako so bili v približno 28 % objav Sodišča povzeti članki, ki so bili pred tem objavljeni v reviji Journal (2020: 32 %).
Do konca leta 2021 so imeli trije uporabniški računi Sodišča v družbenih medijih (Twitter, LinkedIn, Facebook) približno 39 000 sledilcev, torej več kot leta 2020, ko jih je bilo 35 000.
Učinek in percepcija dela Sodišča
Sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Evropskem parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in od drugod.
Sodišče od leta 2018 izvaja anonimizirane elektronske ankete, da bi od svojih bralcev pridobilo kakovostne povratne informacije o izbranih poročilih in splošne predloge za svoje delo.
V letu 2021 je 83 % od skoraj 500 sodelujočih v anketi menilo, da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo, 79 % pa jih je menilo, da so imela ta poročila učinek. Ti rezultati so podobni lanskim (2020: 84 % oziroma 75 %).
Nastopi Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti
Sodišče je v letu 2021 419-krat predstavilo rezultate svojega dela v odborih Evropskega parlamenta, pripravljalnih telesih Sveta, nacionalnih parlamentih in vladah držav članic.
Poleg tega je sodelovalo pri 154 mednarodnih dejavnostih. Te so vključevale dejavnosti mednarodnih organizacij za revidiranje javnih financ, zlasti INTOSAI in EUROSAI, ter dvostranske dogodke z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, konference, srečanja in dejavnosti, namenjene širšemu občinstvu.
Leta 2021 je Sodišče posodobilo svoj ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z nastopi, ki tako zdaj vključuje vlade držav članic in mednarodne dejavnosti.
Na splošno je Sodišče znatno okrepilo interakcijo s svojimi evropskimi in mednarodnimi deležniki, katere raven presega raven pred pandemijo COVID-19.
Izvajanje priporočil Sodišča
Sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji. V letu 2021 je analiziralo priporočila, ki jih je dalo v poročilih leta 2017.
Analiza je pokazala, da je bilo 94 % od 35 priporočil, ki jih je Sodišče dalo v letnem poročilu za leto 2017, in 89 % od 161 priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih v letu 2017, izvedenih v celoti, deloma ali večinoma.
Uslužbenci Sodišča
Odobrena delovna mesta
Ob koncu leta 2021 je imelo Sodišče tako kot v prejšnjih letih 853 stalnih in začasnih delovnih mest. Od teh je bilo 527 mest v revizijskih senatih, vključno s 104 mesti v kabinetih članov.
Poleg tega je bilo ob koncu leta na Sodišču zaposlenih 92 pogodbenih uslužbencev in 25 napotenih nacionalnih strokovnjakov (2020: 83 pogodbenih uslužbencev in 15 napotenih nacionalnih strokovnjakov).
Zaposlovanje
Sodišče v svoji politiki zaposlovanja upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU, uslužbenci Sodišča pa imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje.
Leta 2021 je Sodišče zaposlilo 80 novih uslužbencev (2020: 62 uslužbencev), in sicer 16 uradnikov, 21 začasnih uslužbencev, 30 pogodbenih uslužbencev in 13 napotenih nacionalnih strokovnjakov.
Program ASPIRE za revizorje, ki ga izvaja Sodišče, je zasnovan za lažje poklicno vključevanje novincev, saj jim omogoča pridobivanje izkušenj na delovnem mestu pri različnih revizijskih nalogah in sodelovanje v usmerjenih dejavnostih usposabljanja v prvih treh letih njihove zaposlitve.
Sodišče je zagotovilo tudi 56 mest za delovno prakso (2020: 44) za tri do pet mesecev, namenjenih univerzitetnim diplomantom. V letu 2021 so praktikanti Sodišča, ki so prakso začeli marca in maja, delali iz svoje matične države, tisti, ki so prakso začeli oktobra, pa so podobno kot drugi uslužbenci Sodišča delali v hibridni obliki, tj. s kombiniranjem dela v pisarni in dela na daljavo.
Starostni profil
Tri četrtine (76 %) uslužbencev Sodišča z aktivnim statusom ob koncu leta 2021 je bilo starih od 40 do 59 let, kar je podobno kot leta 2020.
Skoraj tri četrtine (73 %) direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev Sodišča je starih 50 let ali več (2020: 80 %). Zaradi tega bo v naslednjih petih do desetih letih, ko se bodo ti upokojili, prišlo do prenove poslovodstva.
Enake možnosti
V splošnem je med zaposlenimi Sodišča enak delež žensk in moških.
Sodišče si prizadeva svojim uslužbencem zagotavljati enake poklicne možnosti na vseh ravneh organizacije. Zaposluje enak delež žensk in moških; leta 2021 je bila več kot tretjina (36 %) direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev žensk (2020: 35 %).
Delež vodilnih upravnih uslužbenk pri reviziji na Sodišču je dosegel 37,5 % (2020: 29 %), kar je blizu ciljni vrednosti v višini 40 % za leto 2027. Z novo večletno politiko in akcijskim načrtom za obdobje 2021–2025 je Sodišče v letu 2021 prešlo s politike enakih možnosti na širši pristop raznolikosti in vključevanja.
Sodišče je prav tako še naprej zavezano uravnoteženi geografski zastopanosti v svojem poslovodstvu.
Podpora revidiranju
Revizijska metodologija
Leta 2021 je Sodišče na svojem spletišču vzpostavilo interno digitalno platformo AWARE (Accessible Web-based Audit Resource), ki javnosti zagotavlja enotno točko dostopa do revizijske metodologije in smernic Sodišča.
Strokovno usposabljanje
Kot je bilo pričakovano, je bilo spletno učenje leta 2021 pravilo. Na podlagi izkušenj, pridobljenih v preteklem letu, je Sodišče lahko organiziralo rekordno število učnih dejavnosti (616) o različnih temah, od revizije do varstva podatkov. V nekaj primerih so razmere na področju javnega zdravja omogočale hibridno usposabljanje ali usposabljanje v učilnici.
Številne spletne dejavnosti so skupaj z odpravo omejitve števila udeležencev pozitivno vplivale na kazalnike usposabljanja, ki so se v primerjavi z letom 2020 znatno izboljšali.
Sodišče je ponovno preseglo ciljno vrednost za poklicno usposabljanje, tj. pet dni nejezikovnega usposabljanja na leto za revizorje, kar je skladno s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, in dva dni za uslužbence, ki ne delajo v reviziji.
Revizorji Sodišča so se v povprečju udeležili 8,5 dneva usposabljanja (2020: 5,4 dneva), uslužbenci, ki ne delajo v reviziji, pa v povprečju 4,2 dneva usposabljanja (2020: 3,1).
Prioriteta Sodišča je podpreti revizijsko dejavnost Sodišča z zagotavljanjem ustreznega in pravočasnega usposabljanja. Zato je tudi v tem letu organiziralo prilagojene tečaje o različnih temah. Ti so vključevali krožno gospodarstvo, prosto gibanje med krizo zaradi COVID-19, dobro proračunsko upravljanje, premogovniške regije v prehodu, javno naročanje, novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, mehanizem za okrevanje in odpornost ter carinski zakonik EU.
Sodišče je okrepilo dejavnosti usposabljanja na področju goljufij, etike in integritete, v okviru katerih je organiziralo več tečajev in predstavitev o sorodnih temah. Izvajalce usposabljanj in govornike iz urada OLAF, Evropskega javnega tožilstva, Eurojusta in organizacije Transparency International je povabilo, da svoje znanje in izkušnje delijo z uslužbenci Sodišča.
Leta 2021 je Sodišče ob dnevu usposabljanja tako kot leta 2020 pripravilo virtualni teden usposabljanja. Ob tej priložnosti je Sodišče seglo prek fizičnih meja in povabilo govornike iz držav zunaj Evrope. Na revizijskem sejmu so se predstavile (po vrstnem redu nastopa) vrhovne revizijske institucije Avstralije, Južne Afrike, Brazilije, Japonske in Kanade. Med drugimi izredno zanimivimi predstavitvami so bile predstavitve tem, kot so okolje, komuniciranje in analiza podatkov.
Oktobra 2021 je bil deveti evropski mesec kibernetske varnosti, ki je pobuda za spodbujanje spletne varnosti in ozaveščanje državljanov EU o kibernetski varnosti. Sodišče je imelo čast, da je skupaj z Evropsko komisijo gostilo otvoritveno prireditev. Pripravilo je pester enomesečni program, v katerem so sodelovali ključni strokovnjaki za kibernetsko varnost iz institucij EU in njihovi kolegi iz drugih organizacij v Luksemburgu.
Sodišče je novembra 2021 organiziralo dneve za jasen jezik, ki so bili organizirani prvič in so potekali v njegovih prostorih. V središču tematskega tedna je slovesnost nagrad za jasen jezik, ki se podeljujejo za najboljša posebna poročila Sodišča. Poleg tedna je bil tematski teden priložnost za razmislek o jasnem pisanju in izzivih, s katerimi se soočamo pri naslavljanju javnosti.
V letu 2021 je Sodišče nadaljevalo svoj program usposabljanja za poklicne svetovalce, mentorje, interne posrednike in zaupne kontaktne osebe. Da bi podprlo svoje zaposlene v novem hibridnem okolju in pripomoglo k večji odpornosti, je organiziralo več predstavitev in delavnic o temah, kot so COVID-19, osamljenost in ustrahovanje na delovnem mestu, nadlegovanje med omejitvijo gibanja, čuječnost in pomen odklopa pri delu na daljavo.
Prevajanje
Leta 2021 je bilo na Sodišču prevedenih in revidiranih več kot 227 000 strani (2020: 235 000), kar vključuje 29 800 strani, ki so bile oddane v zunanje prevajanje. Prevajalci Sodišča so tudi sodelovali v revizijskih dejavnostih Sodišča. Zagotavljali so jezikovno podporo med revizijskimi obiski, spletnimi sestanki in pri pripravi poročil. Poleg tega so sodelovali pri delu na področju komuniciranja, in sicer z jezikovnimi nasveti in izboljšanjem kakovosti s prilagajanjem sporočil ciljnemu občinstvu, na primer s kulturnim prilagajanjem.
Sodišče je zaposlilo in usposobilo ekipo za irski jezik, ki naj bi od leta 2022 dosegala podobne rezultate kot druge jezikovne skupine.
Varnost informacij
Ker so bili uslužbenci Sodišča zaradi pandemije COVID-19 med svojim delom tudi v letu 2021 v celoti povezani s spletom prek svojih naprav, je bila kibernetska varnost tudi v tem letu še posebej pomembna. Sodišče se je spoprijemalo s stalnimi kibernetskimi napadi in kršitvami na področju varstva podatkov, vendar je namestilo nove aplikacije in tako instituciji zagotovilo zanesljivejšo zaščito.
Sodišče je po lanskem sprejetju nove politike klasifikacije informacij pripravilo smernice za klasifikacijo svojih informacij, vključno s smernicami o odobritvi dostopa do teh informacij prek interne platforme za izmenjavo informacij.
Sodišče je sprejelo tudi Sklep št. 41/2021 o varnostnih pravilih za varovanje tajnih podatkov EU. Predstavnike Evropske komisije je povabilo na obisk za oceno svojega izboljšanega upravnega območja in pridobitev odobritve za obdelavo informacij s stopnjo zaupnosti „EU-Restricted”.
Glavni rezultati za to obdobje so bili:
- prvi dve simulirani kampanji z lažnim predstavljanjem na Sodišču za merjenje kibernetske ozaveščenosti uporabnikov,
- sprejetje elektronskega podpisa EU Sign kot uradni način podpisovanja na Sodišču. EU Sign je storitev elektronskega podpisa, ki jo zagotavlja Evropska komisija,
- namestitev novega orodja za zaščito občutljivih imenikov in datotek.
Kar zadeva upravljanje ranljivosti, je bilo leto 2021 zahtevno zaradi velikega števila groženj, ki so zahtevale takojšnje ukrepanje ekip za IT in odpravo kritičnih pomanjkljivosti programske opreme.
Stavbe
Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), ki delujejo kot enotna, povezana tehnična enota. Poleg tega Sodišče najema pisarniški prostor za svoj center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči v Luxembourgu.
Zaradi krize, ki je posledica COVID-19, so leta 2021 skoraj vsi uslužbenci Sodišča delali od doma, zunanji obiski pa so bili čim bolj omejeni. Večina uslužbencev Sodišča je bila cepljena, ko so bila cepiva na voljo. To je skupaj z zmanjšanjem števila novih okužb s COVID-19 poleti omogočilo, da je Sodišče zahtevalo, da uslužbenci jeseni redno delajo v prostorih Sodišča. Sodišče je skladno z drugimi institucijami EU s 13. septembrom 2021 uvedlo obvezno prisotnost v prostorih Sodišča vsaj dva delovna dneva na teden (mesečno povprečje). Po pojavu različice omikron je bila ta zmanjšana na en dan na teden.
Poleg tega je Sodišče izvedlo vse potrebne zdravstvene in varnostne ukrepe, tako da lahko uslužbenci, ki so prisotni v prostorih Sodišča, do ponovne vzpostavitve normalnega stanja delo opravljajo v najboljših možnih razmerah.
Leta 2021 so bile sejne dvorane Sodišča prilagojene tako, da omogočajo hibridne seje.
K1
Stavba K1 je bila dana v uporabo leta 1988, v njej pa so pisarne za do 310 uslužbencev in sejne sobe. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladiščni prostori, knjižnica in glavni arhiv, najvišje nadstropje pa se v celoti uporablja za tehnično opremo.
Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008 zaradi uskladitve z nacionalnimi zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi zahtevami. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3.
K2
Stavba K2 je bila dana v uporabo leta 2003. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladišče in center za fitnes. Najvišje nadstropje se uporablja izključno za tehnično opremo. V preostalih nadstropjih so pisarne za do 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori.
Sodišče zdaj prenavlja stavbo K2, in sicer z optimizacijo organizacije delovnih prostorov in nadgradnjo nekaterih tehničnih instalacij. Dela so se po prekinitvi na začetku krize zaradi COVID-19 ponovno začela novembra 2020 in naj bi bila zaključena do konca leta 2022.
Kot je bilo marca 2014 dogovorjeno z Evropskim parlamentom in Svetom, se stroški te prenove krijejo iz preostalega proračuna za projekt izgradnje stavbe K3, ki je bil zaključen pred nekaj leti.
K3
Stavba K2 je bila dana v uporabo leta 2012. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče, prostori za razkladanje, prostori za odlaganje odpadkov, tiskarna, kuhinje in arhivi. V pritličju so restavracija, kavarna in prostori za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. V šestem nadstropju so prostori za sprejeme, kuhinja in prostori za tehnično opremo. Stavba K3 ima oceno „zelo dobro” v okviru BREEAM, ki je v svetovnem merilu vodilna metodologija za ocenjevanje in certificiranje trajnostnosti stavb.
Prostori Sodišča na Kirchbergu v Luxembourgu.
Ravnanje z okoljem
Sodišče je kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžno uporabljati načela smotrnega ravnanja z okoljem. Zato je zavezano stalnemu zmanjševanju svojega vpliva na okolje. Sodišče vsako leto spremlja in analizira emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi njegovih dejavnosti.
Sodišče je ponosno na svoj certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Uspešno upravlja sistem ravnanja z okoljem, skladen z zahtevami EMAS, in v celoti izpolnjuje certifikacijske zahteve ISO 14001:2015.
Pandemija je od marca 2020 nedvomno pozitivno vplivala na okoljske kazalnike Sodišča, in sicer:
- emisije CO2 zaradi službenih potovanj in dnevnih migracij so se drastično zmanjšale,
- kazalniki, neposredno povezani s prisotnostjo uslužbencev na kraju samem, kot so poraba papirja in vode ter nastajanje odpadkov, so se zaradi množičnega dela na daljavo močno zmanjšali,
- zmanjšala se je tudi poraba energije, čeprav v manjši meri, v obdobjih omejitve gibanja in manjše prisotnosti v pisarnah, ko so uslužbenci večinoma delali od doma.
Leta 2020 so skupne emisije toplogrednih plinov Sodišča znašale 6 144 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e ), kar je 43-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2014, ko je Sodišče začelo meriti svoje emisije CO2.
Sodišče bo v posebnem poročilu predstavilo prizadevanja za trajnostnost v letu 2021.
Odgovornost Sodišča
Finančne informacije
Sodišče se financira iz proračuna EU iz razdelka za upravne odhodke.
Leta 2021 je proračun Sodišča znašal približno 153,7 milijona EUR
in predstavlja približno 1,5 % skupne upravne porabe EU (ali manj kot 0,1 % skupne porabe EU).
Izvrševanje proračuna za leto 2021
| PRORAČUNSKO LETO 2021 | Končne odobritve za prevzem obveznosti | Prevzete obveznosti | % porabe (prevzete obveznosti/ odobritve za prevzete obveznosti) | Plačila |
| Naslov 1: Zaposleni v instituciji | (v tisočih EUR) | |||
| 10 – Člani institucije | 10 654 | 10 138 | 95 % | 10 111 |
| 12 – Uradniki in začasni uslužbenci | 114 511 | 112 601 | 98 % | 112 601 |
| 14 – Drugo osebje in zunanje storitve | 7 835 | 7 152 | 91 % | 6 861 |
| 162 – Službena potovanja | 1 529 | 383 | 25 % | 266 |
| 161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji | 2 660 | 2 519 | 95 % | 2 144 |
| Vmesni seštevek za naslov 1 | 137 189 | 132 793 | 97 % | 131 983 |
| Naslov 2: Stavbe, premičnine, oprema in razni odhodki iz poslovanja | ||||
| 20 – Nepremičnine | 4 306 | 4 306 | 100 % | 2 282 |
| 210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije | 9 141 | 9 141 | 100 % | 4 484 |
| 212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški | 880 | 837 | 95 % | 470 |
| 23 – Tekoči odhodki za delovanje uprave | 385 | 324 | 84 % | 296 |
| 25 – Zasedanja in konference | 496 | 90 | 18 % | 69 |
| 27 – Informacije in objave | 1 325 | 1 074 | 81 % | 739 |
| Vmesni seštevek za naslov 2 | 16 533 | 15 772 | 95 % | 8 340 |
| Evropsko računsko sodišče – skupaj | 153 722 | 148 565 | 97 % | 140 323 |
Proračun za leto 2022
Proračun za leto 2022 se je v primerjavi s proračunom za leto 2021 povečal za 5,48 %.
| PRORAČUNSKO LETO 2021 | 2022 | 2021 |
| Naslov 1: Zaposleni v instituciji | (v tisočih EUR) | |
| 10 – Člani institucije | 11 715 | 10 704 |
| 12 – Uradniki in začasni uslužbenci | 120 838 | 114 120 |
| 14 – Drugo osebje in zunanje storitve | 8 444 | 7 861 |
| 162 – Službena potovanja | 2 452 | 2 988 |
| 161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji | 2 732 | 2 613 |
| Vmesni seštevek za naslov 1 | 146 181 | 138 286 |
| Naslov 2: Stavbe, premičnine, oprema in razni odhodki iz poslovanja | ||
| 20 – Nepremičnine | 3 778 | 3 358 |
| 210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije | 8 228 | 8 171 |
| 212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški | 944 | 901 |
| 23 – Tekoči odhodki za delovanje uprave | 574 | 565 |
| 25 – Zasedanja in konference | 675 | 696 |
| 27 – Informacije in objave | 1 761 | 1 745 |
| Vmesni seštevek za naslov 2 | 15 960 | 15 436 |
| Evropsko računsko sodišče – skupaj | 162 141 | 153 722 |
Opomba: Sporočeni zneski se nanašajo na prvotni proračun.
Notranja in zunanja revizija
Notranja revizija
Služba Sodišča za notranjo revizijo Sodišču svetuje, kako obvladovati tveganja. Daje neodvisno in nepristransko zagotovilo in zagotavlja svetovalne storitve, zasnovane za dodajanje vrednosti delovanju Sodišča in njegovo izboljšanje. Odgovorna je odboru za notranjo revizijo, ki ga sestavljajo trije člani Sodišča in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.
Služba za notranjo revizijo je tudi leta 2021 pregledovala politiko Sodišča na področju obvladovanja tveganj in izdala poročila za tri naloge: v zvezi z enakimi možnostmi, bojem proti goljufijam ter neprekinjenim poslovanjem in ukrepi za zaščito uslužbencev med krizo zaradi COVID-19. Služba za notranjo revizijo je zaključila tudi glavno revizijsko delo za dve drugi nalogi, in sicer v zvezi z upravljanjem IT in postopkom zaposlovanja. Poročili zanju bosta objavljeni leta 2022.
Služba za notranjo revizijo pri svojem delu v splošnem ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti, zaradi značilnosti ali velikosti katerih bi bila vprašljiva splošna zanesljivost sistemov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, da bi se zagotovila zakonitost in pravilnost finančnih dejavnosti Sodišča v letu 2021.
Zunanja revizija
Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomembno zato, ker dokazuje, da Sodišče zase uporablja enaka načela transparentnosti in odgovornosti kot za svoje revidirance.
Zunanji revizor Sodišča – PricewaterhouseCoopers Sàrl – je svoje poročilo o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2020 objavil 6. maja 2021.
Mnenja zunanjega revizorja Sodišča – proračunsko leto 2020
V zvezi z računovodskimi izkazi Sodišča:
„Menimo, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja Evropskega računskega sodišča […] na dan 31. decembra 2020 ter njegovega poslovnega izida, denarnih tokov in sprememb čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, (UL L 193, 30. 7. 2018, str. 1).“
V zvezi s tem, kako Sodišče uporablja vire in kontrolne postopke:
„Pri svojem delu, opisanem v tem poročilu, nismo opazili ničesar, zaradi česar bi menili, da v vseh pomembnih pogledih in na podlagi zgoraj opisanih meril:
- Sodišču dodeljeni viri niso bili namensko porabljeni in da
- vzpostavljeni kontrolni postopki ne dajejo potrebnih jamstev, ki zagotavljajo skladnost finančnih poslov z veljavnimi pravili in predpisi.“
Stik
EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG
Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors
Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022
| ISBN 978-92-847-7468-5 | ISSN 2362-9622 | doi:10.2865/219161 | QJ-AA-22-001-SL-N | |
| HTML | ISBN 978-92-847-7440-1 | ISSN 2362-9622 | doi:10.2865/443676 | QJ-AA-22-001-SL-Q |
| ISBN 978-92-847-7476-0 | ISSN 1831-1342 | doi:10.2865/564429 | QJ-AA-22-001-SL-C |
Ta publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjem formatu:
 |
AVTORSKE PRAVICE
© Evropska unija, 2022
Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.
Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.
Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.
Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.
Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov:
* © Evropska unija 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.
* © Evropska unija, vir: Evropska komisija / Jennifer Jacquemart.
* © Evropska unija, vir: Evropska komisija / John Charlton.
* © Evropska unija, vir: Evropska komisija / Xavier Lejeune.
* © Evropska unija, vir: Evropska komisija / Boryana Katsarova.
* © Evropska unija 2021, vir: Evropsko računsko sodišče.
* © Evropska unija, vir: Evropska komisija / Seyllou Diallo / Stefan Heunis.
* © Evropska unija, vir: Evropski parlament / Daina Le Lardic.
* © Evropska unija 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.
* © Evropska unija 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.
* © Evropska unija 2021, vir: Evropski parlament.
Reprodukcija naslednjih slik je dovoljena ob navedbi vira:
* © Evropska unija 2021, vir: Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije.
Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.
* © Getty Images / Xavier Lejeune; © Getty Images / Stadratte; © Getty Images / gorodenkoff.
* © Getty Images / Darwel.
* © Getty Images / RADZONIMO.
* © Getty Images / EmirMemedovski.
* © Getty Images / insta_photos.
* © Getty Images / serts.
* © Getty Images / Jevtic.
* © Getty Images / Denis Suslov.
* © Getty Images / Vertigo3d.
* © Getty Images / typhoonski.
* © Getty Images / tommy.
* © Pixabay / Alexas Fotos; © Getty Images / valio84sl & beijingstory; © Nuno André Ferreira.
* © MicroStockHub / Getty Images.
* © litovsko ministrstvo za finance / litovsko bančno združenje.
* © UKCOP26.ORG.
* © GLOBAL VIEW SPRL, fotograf: Simon Schmitt. Arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013).
Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.
Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.
Uporaba logotipa Sodišča
Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.
Stik z EU
Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.
Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:
- s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
- s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
- po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.
Iskanje informacij o EU
Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.
Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).
Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.
Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.