Evropsko Računsko Sodišče 2017 Poročilo o dejavnostih

Evropsko računsko sodišče

Kaj je Evropsko računsko sodišče?

Evropsko računsko sodišče je zunanji revizor EU in

ena od sedmih institucij Unije. Ima 28 članov – po enega iz vsake države članice EU –, zaposluje pa približno 900 revizijskih in upravnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1977 s sedežem v Luxembourgu.

Kaj je njegova naloga?

Sodišče preverja, ali EU vodi dobre računovodske evidence, ali pravilno uporablja svoja finančna pravila in ali politike in programi EU zagotavljajo ustvarjanje dodatne vrednosti.

Sodišče s svojim delom prispeva k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbuja odgovornost in preglednost. Opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter ponuja usmeritve snovalcem politike in zakonodajalcem.

Sodišče s svojimi opažanji in priporočili seznanja Evropski parlament, Svet, nacionalne parlamente in splošno javnost.

Prostori Evropskega računskega sodišča v mestni četrti Kirchberg v Luxembourgu, 2017.

Predsednikov predgovor

Spoštovani bralci in bralke!

Evropsko računsko sodišče je začelo delovati leta 1977. 40 let pozneje se lahko ozremo na njegov obsežen uspešen doprinos k javni odgovornosti in finančnem upravljanju EU.

Oktobra 2017 smo obletnico obeležili z uradno slovesnostjo, ki so se je udeležili tudi njuni kraljevi visokosti veliki vojvoda luksemburški in velika vojvodinja luksemburška, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. S svojo prisotnostjo so potrdili vlogo Sodišča, ki deluje kot „finančna vest” Evropske unije.

V letu, ki je minilo, pa smo pogled upirali tudi v prihodnost. Razpravljali smo o strategiji Sodišča v treh preostalih letih sedanjega večletnega finančnega okvira, ki se bo končal leta 2020, in se o njej tudi dogovorili. Da bi državljani EU še naprej zaupali v EU in njene institucije, potrebujejo jasne, zanesljive in dostopne informacije. Ljudje morajo videti, da poslovanje EU temelji na integriteti in načelu vladavine prava ter da EU skrbno porablja javni denar, ima jasne cilje politike ter dosega obljubljene rezultate. Kot zunanji revizor Unije je Sodišče ustrezna institucija za preverjanje in poročanje na tem področju.

Vse leto smo objavljali posebna poročila o mnogih politikah in programih EU ter publikacije na podlagi pregledov, kot so panoramski pregledi in hitri pregledi primerov. Poleg tega smo pripravili več mnenj o zakonodajnih predlogih in, tako kot vsako leto, letna poročila o izvrševanju proračuna EU in evropskih razvojnih skladih ter agencijah in drugih organih EU.

V tem poročilu boste našli podroben opis dejavnosti Sodišča v letu 2017 ter ključne informacije o njegovi organizacijski sestavi, proračunu in osebju.

Upam, da vam bo branje v užitek.

Klaus-Heiner Lehne
Predsednik

Na kratko o letu 2017

Dejavnosti Sodišča

• Osemindvajset posebnih poročil, ki obravnavajo uspešnost in dodano vrednost politik in programov EU na področjih, kot so brezposelnost mladih, okolje, migracije in bančna unija;
• panoramski pregled ukrepanja EU na področju energetike in podnebnih sprememb ter hiter pregled primera o zmanjšanju števila osebja v institucijah EU;
• pet mnenj o novih ali posodobljenih zakonskih aktih EU, ki pomembno vplivajo na finančno poslovodenje, med drugimi tudi mnenje o finančni uredbi za proračun EU in mnenje o financiranju evropskih političnih strank;
• letni poročili o izvrševanju proračuna EU in Evropskih razvojnih skladih, vključno z zbirnim poročilom Na kratko o reviziji EU za leto 2016;
• petinpetdeset specifičnih letnih poročil o zaključnih računih posameznih agencij, organov in skupnih podjetjih EU za proračunsko leto, ki se nahajajo po vsej Uniji, vključno z dvema zbirnima poročiloma;
• sestanki, seminarji in konference z institucionalnimi deležniki in strokovnjaki, kot je bil npr. sestanek Odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU, in konference o zaposlovanju mladih ter energetiki, podnebnih spremembah in ocenah učinka.

Upravljanje Sodišča

• Sodišču sta se pridružila dva nova člana: Juhan Parts (Estonija) 1. januarja 2017 in Ildikó Gáll-Pelcz (Madžarska) 1. septembra 2017;
• Sodišče je objavilo novo večletno strategijo z usmeritvami za svoje delo in upravljanje v obdobju 2018–2020;
• pregledalo je načrtovanje svojega dela, da bi se zagotovil bolj strateški in dosleden pristop k načrtovanju revizijskih prioritet na ravni celotne institucije;
• pregledalo je svojo politiko obvladovanja tveganj in utrdilo svoje finančne postopke;
• še naprej je zmanjševalo število zaposlenih, kot so se dogovorile institucije EU, hkrati pa izvajalo politiko enakih možnosti pri zaposlovanju in upravljanju kadrovskih virov;
• Sodišče je za svoj sistem ravnanja z okoljem pridobilo okoljska certifikata EMAS in ISO 14 001: 2015.

Dejavnosti Sodišča

Revidiranje

Sodišče izvaja različne vrste revizij, ki zajemajo različna področja proračuna EU:

• revizije smotrnosti poslovanja se osredotočajo na uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU. Te revizije stroškovne učinkovitosti so usmerjene na posamezne teme, povezane z upravljanjem ali proračunom, ki jih Sodišče izbere na podlagi meril, kot so javni interes, potencial za izboljšanje, tveganje nezadovoljive smotrnosti ali tveganje nepravilnosti; ter
• revizije računovodskih izkazov in revizije sklad nosti – revizije zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti) ter ocena skladnosti sistemov ali transakcij na posameznih področjih proračuna s pravili in uredbami, ki jih urejajo.

Sodišče na podlagi dokazov, ki jih zbere med opravljanjem revizijskega dela, v svojih poročilih daje jasne zaključke o tem, koliko so bili doseženi cilji politik EU, in o stanju računovodstva in finančnega poslovodenja za proračun EU. Na tej podlagi lahko izreče praktična in stroškovno učinkovita priporočila.

Revizijski obiski leta 2017

Večina revizijskega dela se sicer opravi v prostorih Sodišča v Luxembourgu, vendar so v letu 2017 revizorji Sodišča obiskali tudi številne druge institucije, agencije in organe EU, delegacije EU, nacionalne, regionalne in lokalne organe v državah članicah ter mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, ki sodelujejo pri izvrševanju plačil EU. Sodišče prav tako preveri prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v Uniji kot zunaj njenih meja. Ta preverjanja so namenjena pridobivanju neposrednih revizijskih dokazov od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU, zbiranju in izplačilih sredstev EU, ter od končnih upravičencev, ki ta sredstva prejmejo.

Pogostost in intenzivnost revizijskega dela Sodišča v posameznih državah članicah in državah upravičenkah sta odvisni od vrste revizij, ki jih Sodišče opravi. V letu 2017 so revizorji Sodišča za revizije na kraju samem v državah članicah in zunaj EU porabili 3 670 dni (v letu 2016 4 246 dni).

Revizijske ekipe Sodišča največkrat sestavljata dva ali trije revizorji, obisk pa po navadi traja od nekaj dni do nekaj tednov. Revizijski obiski na kraju samem v EU pogosto potekajo v sodelovanju z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) zadevnih držav članic.

Poleg tega so revizorji porabili 2 300 dni (2 510 dni v letu 2016) za revizije v institucijah EU v Bruslju in Luxembourgu ter v decentraliziranih agencijah in organih po EU, v mednarodnih organizacijah, kot sta ZN ali OECD, ter zasebnih revizijskih podjetjih. Za pridobivanje in potrjevanje revizijskih dokazil Sodišče vedno več uporablja videokonference in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

5 970 revizijskih dni v letu 2017

Odkrivanje goljufij

Na področju preprečevanja goljufij pri proračunu EU Sodišče tesno sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF). Uradu OLAF posreduje vsak sum goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU, ki ga odkrije med svojim revizijskim delom. Te primere nato OLAF razišče in se odloči za morebitno preiskavo in po potrebi sodeluje z organi držav članic.

Čeprav revizije Sodišča niso posebej namenjene iskanju goljufij, je Sodišče odkrilo več primerov, za katere domneva, da je pri njih prišlo do nepravilnih ali goljufivih dejavnosti. V letu 2017 je Sodišče uradu OLAF posredovalo 13 primerov suma goljufij (11 leta 2016), ki jih je odkrilo med svojim delom za pripravo izjave o zanesljivosti za proračunski leti 2016 in 2017 ter v okviru drugih revizijskih nalog.

Objave

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen verige odgovornosti v EU, saj se uporabljajo za dokazovanje odgovornosti tistih, ki so odgovorni za upravljanje proračuna EU, in sicer zlasti v okviru postopka za podelitev razrešnice. To je predvsem Evropska komisija, pa tudi druge institucije in organi EU. Na področjih z deljenim upravljanjem, kot sta poraba za kmetijstvo in kohezijo, ki predstavljata okrog 80 % proračuna EU, imajo veliko vlogo tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi v državah članicah.

Portfelj publikacij Sodišča obsega:

• posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij specifičnih politik ali področij porabe ali tem v zvezi s proračunom ali upravljanjem;
• letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade, pa tudi vidike upravljanja in smotrnosti poslovanja za proračun EU;
• specifična letna poročila za agencije, decentralizirane organe in skupna podjetja EU, ki se objavljajo posebej;
• mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo ene od drugih institucij ali na pobudo Sodišča, ter
• publikacije na podlagi pregledov, kot so:
  • panoramski pregledi: opisni in analitični dokumenti, v katerih Sodišče obravnava kompleksna, obsežna področja ali vprašanja v zvezi z upravljanjem in predstavi svoja pridobljena znanja in izkušnje o določeni temi, pogosto z medsektorskega vidika,
  • kratka poročila: po vsebini so podobna panoramskim pregledom (opisni in analitični dokumenti o politikah ali upravljanju), vendar obravnavajo bolj ozke teme ter
  • hitri pregledi primerov: predstavljajo in ugotavljajo dejstva o zelo ozkih specifičnih vprašanjih ali problemih, po potrebi vključno z analizo za boljše razumevanje teh dejstev.

Vse objave Sodišča so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu). Seznam vseh posebnih poročil, mnenj in publikacij na podlagi pregledov, objavljenih v letu 2017, najdete na koncu tega poročila.

Število objav v letu 2017

Letni poročili

Letno poročilo o proračunu EU za leto 2016

V letnem poročilu Sodišča o proračunu EU za leto 2016 je Sodišče preučilo, kako so bila sredstva EU porabljena v tem letu, in osvetlilo področja z največjim tveganjem za nepravilno porabo. Poleg tega je posebej ocenilo vsako večje področje proračuna EU po razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in zagotovilo informacije o upravljanju proračuna in finančnem upravljanju, pa tudi o elementih smotrnosti. Analiziralo je tudi vzroke napak in izreklo priporočila za izboljšanje stanja.

Revizorji Sodišča so preizkusili okoli 1 000 plačil upravičencem na vseh področjih porabe proračuna EU. To pomeni, da so ocenili okoli 1 000 različnih primerov, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah ali upravičencem v državah nečlanicah EU.

Z objavo letnih poročil Sodišča se je v Evropskem parlamentu začel postopek podelitve razrešnice za izvrševanje proračuna EU. Letno poročilo je Sodišče 28. septembra predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) ter na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nato pa tudi Svetu (za ekonomske in finančne zadeve) in parlamentom držav članic.

„Letno poročilo za leto 2016 je bilo zgodovinsko prelomno, saj je zelo drugačno od prejšnjih. Sodišče o skladnosti na odhodkovni strani prvič ni izreklo negativnega mnenja, temveč mnenje s pridržkom.“

Primerjava ocenjenih stopenj napake po področjih porabe EU (obdobje 2014–2016)

„Letošnje mnenje s pridržkom odraža pomemben napredek pri financah EU. V prihodnosti bomo prenovili pristop k revidiranju proračuna EU.

• Bolj bomo upoštevali notranje kontrole, ki jih opravljajo Evropska komisija in države članice, da bomo lahko bolj spodbujali odgovornost in dodatno izboljšali upravljanje financ EU.
• Poleg tega se bomo bolj osredotočili na smotrnost, da bi zagotovili, da državljani EU dobijo kar največ za svoj denar.“

Kako pomembna je osredotočenost na smotrnost porabe EU in dosežene rezultate, je poudaril tudi Joachim Zeller, poslanec Evropskega parlamenta in njegov poročevalec v zvezi z razrešnico za leto 2016:

„Stopnje napak in informacije, ali so bila na primer sredstva iz strukturnih skladov porabljena v skladu s pravili, so pomembne, vendar je treba preučiti tudi, kaj je bilo z njimi doseženo.“

Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih

Iz evropskih razvojnih skladov (ERS) se zagotavlja finančna pomoč afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem. Evropske razvojne sklade financirajo države članice, upravlja pa jih Evropska komisija zunaj okvira proračuna EU, del pomoči pa tudi Evropska investicijska banka (EIB).

Približno tretjina skupne stopnje napake v evropskih razvojnih skladih je posledica nespoštovanja pravil za javno naročanje. Druge pomembne vrste napak vključujejo odhodke, ki jih v resnici ni bilo ali so bili neupravičeni.

Letno poročilo Sodišča za evropske razvojne sklade je objavljeno skupaj z letnim poročilom za proračun EU in je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Specifična letna poročila

Agencije, drugi organi in skupna podjetja EU s sedeži po vsej Evropski uniji opravljajo posebne naloge na področjih, ki so bistvena za državljane EU, kot so zdravje, zaščita, varnost, svoboda in pravosodje ter raziskave.

Sodišče je leta 2017 pri reviziji preverilo, ali so bili njihovi zaključni računi zanesljivi ter ali so bile z njimi povezane transakcije skladne s pravili. Pri oblikovanju mnenja o njihovih zaključnih računih je upoštevalo delo zasebnih revizijskih podjetij, kadar je bilo na voljo. Sodišče je revidiralo tudi komunikacijsko infrastrukturo SISNET, evropske šole, pogojne obveznosti Enotnega odbora za reševanje ter likvidacijo skupnega podjetja Galileo. Prizadevalo si je konsolidirati rezultate, v letu 2018 pa naj bi objavilo eno samo poročilo o agencijah.

Agencije (proračun 3,4 milijarde EUR, 10 364 zaposlenih)

Sodišče je ugotovilo, da so zaključni računi vseh 41 agencij resničen in pošten prikaz stanja. Finančne transakcije, povezane z zaključnimi računi vseh agencij, so bile zakonite in pravilne, razen v primeru Evropskega azilnega podpornega urada, kateremu je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom zaradi neupoštevanja načel javnega naročanja.

Skupna podjetja (proračun 1,8 milijarde EUR, 633 zaposlenih)

Zaključni računi vseh osmih skupnih podjetij so bili zanesljivi. V vseh pomembnih pogledih so pošteno predstavljali njihov finančni položaj, poslovni izid in denarne tokove v letu 2016.

Poleg tega so bile za sedem podjetij transakcije, povezane z zaključnimi računi, skladne z ustreznimi pravili, razen v primeru skupnega podjetja ECSEL, za katerega je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom, saj ni moglo pridobiti sprejemljivega zagotovila o zanesljivosti njegovih notranjih kontrol za plačila nepovratnih sredstev v okviru 7. OP.

Vsa specifična letna poročila Sodišča skupaj z zbirnima poročiloma so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Posebna poročila

V letu 2017 je Sodišče objavilo 28 posebnih poročil. V teh poročilih je Sodišče preverilo zlasti, ali so bili cilji izbranih politik in programov EU doseženi, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito ter ali je bila s financiranjem EU zagotovljena dodana vrednost. Sodišče je izrekalo tudi priporočila za izboljšave, kot so finančni prihranki, boljše metode dela, preprečevanje tratenja sredstev ali stroškovno učinkovitejše doseganje pričakovanih ciljev politik.

V svojih posebnih poročilih se je Sodišče osredotočalo na teme, ki odražajo izzive, s katerimi se trenutno sooča EU, kot so trajnostna in okolju prijazna raba naravnih virov, doseganje rasti in spodbujanje vključenosti, izzivi, povezani z migracijami in svetovnim razvojem, enotni trg in bančna unija ter zagotavljanje odgovorne in učinkovite Evropske unije.

Sodišče posebej opozarja na dve od teh 28 posebnih poročil: v prvem je bila obravnavana potrata hrane in preučeno je bilo, ali je bila EU s svojimi politikami sposobna reševati ta problem v vseh fazah prehranske verige; drugo poročilo je obravnavalo grško finančno krizo, Sodišče pa je v njem preučilo odziv EU na finančno in dolžniško krizo s programi za makroekonomsko prilagoditev v eni izmed držav članic.

Posebno poročilo: Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano

Potrata hrane je svetovni problem

Potrata hrane je svetovni problem, katerega pomembnost na javni in politični agendi se je v zadnjih letih večala, zlasti ker bo treba nahraniti čedalje večje svetovno prebivalstvo. Sedanje ocene kažejo, da se na svetu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, to pa predstavlja ogromne gospodarske in okoljske stroške.

Revizorji Sodišča so preučili vlogo, ki bi jo lahko EU imela v boju proti potrati hrane

Sodišče je pregledalo doslej sprejete ukrepe in to, kako različni instrumenti politik EU zmanjšujejo potrato. Osredotočilo se je na preprečevanje potrate hrane in darovanje, ki sta najbolj zaželena načina boja proti potrati hrane.

Revizorji so opravili razgovore z osebjem služb Komisije, ki so pristojne za to politiko, pregledali dokumentacijo in izvedli revizijske obiske v petih državah članicah: v Italiji (Lacij), na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji in na Finskem. Obiskali so pristojna ministrstva in opravili obiske na kraju samem. Poleg tega so pridobili mnenja deležnikov v sektorjih proizvodnje hrane, trgovine na drobno, raziskav in dobrodelnih organizacij.

Po mnenju revizorjev EU „bi EU lahko storila več za uspešen boj proti potrati hrane in bi to tudi morala storiti”

Revizorji so zaključili, da čeprav obstaja več politik EU, ki bi lahko prispevale k boju proti potrati hrane, se ta potencial ne izkorišča. Dosedanji ukrepi ostajajo razdrobljeni in nestalni, na ravni Komisije pa ni dovolj usklajevanja. V poročilu Sodišča je opisanih več zamujenih priložnosti in možnih izboljšav, za katere ne bi bila potrebna nova zakonodaja ali več javnega denarja, v njem pa so navedena tudi priporočila glede boljše uskladitve obstoječih politik in jasne opredelitve zmanjšanja potrate hrane kot cilja politik EU.

Sodišče je poročilo predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odboru za proračunski nadzor, Svetu EU ter več nacionalnim parlamentom po vsej EU. Tako Evropski parlament kot Svet sta se pozitivno odzvala na poročilo in se strinjala z njegovimi zaključki. Poročilo je bilo deležno tudi velike medijske pozornosti, zlasti v družbenih medijih.

Posebno poročilo: Posredovanje Komisije v grški finančni krizi

Grčija je potrebovala pomoč za zagotovitev svoje finančne stabilnosti

Finančna kriza leta 2008 je sprožila upad gospodarske rasti in dolžniško krizo v Evropi, ki sta razkrili ranljivost grškega gospodarstva. Aprila 2010 se Grčija ni več mogla vzdržno financirati na finančnih trgih, zato je zaprosila za finančno pomoč države članice evrskega območja in Mednarodni denarni sklad (MDS).

Od takrat je Grčija sodelovala v treh programih za ekonomsko prilagoditev, ki so jih upravljali Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad – t. i. „trojka”. Tretji program je vključeval tudi Evropski mehanizem za stabilnost (EMS). Za pridobitev pomoči v skupnem znesku 368,6 milijarde EUR je bilo potrebno izpolnjevanje pogojev na področju nekaterih politik, ki so bili določeni v sporazumu med grškimi organi in posojilodajalci.

Cilj programov je bila vzpostavitev stabilnega ekonomskega položaja v Grčiji z zadovoljevanjem potreb gospodarstva po financiranju, s čimer bi se preprečilo širjenje krize na preostalo evrsko območje. V zameno se je Grčija zavezala, da bo izvedla obsežne strukturne reforme.

Revizorji EU so preučili, ali je Komisija ustrezno upravljala programe za ekonomsko prilagoditev

Ta revizija je bila del sklopa revizij smotrnosti poslovanja, ki jih je Sodišče opravilo v zadnjih letih o ukrepih in reformah, izvedenih v odziv na finančno krizo leta 2008. Revizorji Sodišča so ocenili, kako je Komisija upravljala prva dva programa za Grčijo in kako je zasnovala tretjega. Pregledali so dokumentacijo o programih finančne pomoči EU, analizirali pogoje programov in opravili pogovore z uslužbenci Komisije, nacionalnimi organi (kot so resorna ministrstva), grško centralno banko, poslovnimi združenji in deležniki ter osebjem MDS, Evropskega mehanizma za stabilnost in OECD.

„Programi za makroekonomsko prilagoditev Grčije: kljub slabostim je bilo izvedenih nekaj reform,“ so zapisali revizorji EU

Revizorji Sodišča so ugotovili, da so programi za makroekonomsko prilagoditev Grčije zagotovili kratkoročno finančno stabilnost in omogočili nekaj napredka glede reform. Vendar si je Grčija na podlagi programov opomogla le deloma. Sodišče je ugotovilo tudi, da Komisija ni imela predhodnih izkušenj z upravljanjem takšnega postopka, da pogoji iz programov niso bili ustrezno prednostno razvrščeni glede na njihovo pomembnost in niso bili vključeni v širšo strategijo za državo in da so bile makroekonomske predpostavke za programe slabo utemeljene.

To posebno poročilo je bilo predstavljeno Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in institucionalnim deležnikom v Grčiji. Poročilu je bilo namenjene veliko medijske pozornosti in je imelo največjo medijsko pokritost od vseh posebnih poročil Sodišča v letu 2017.

Pomembne prireditve

40-letnica ustanovitve Evropskega računskega sodišča

12. oktober 2017, Hémicycle, Luxembourg

Štiridesetletnico ustanovitve Sodišča smo obeležili z urad no slovesnostjo, ki so se je udeležili tudi njuni kraljevi visokosti veliki vojvoda luksemburški in velika vojvodinja luksemburška ter predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel.

Uvodni nagovor je imel predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne, na slovesnosti pa so spregovorili tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Poleg slovesnosti je Sodišče priredilo tudi letno konferenco, na kateri so se zbrali vodje vrhovnih revizijskih institucij (VRI) držav članic Evropske unije (Odbor za stike) ter držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

Konferenca Evropskega računskega sodišča o zaposlovanju mladih – soočanje z izzivi in iskanje rešitev

10. maj 2017, Evropski parlament, Bruselj

Ta konferenca je bila organizirana po objavi posebnega poročila Sodišča o jamstvu za mlade, v katerem (in tudi v drugih) je bila preučena uspešnost politik EU za pomoč pri reševanju problema brezposelnosti mladih v državah članicah EU. Na konferenci je potekala razprava med članico Sodišča Iliano Ivanovo, ki je bila pristojna za poročilo, in revizorji ter visokimi predstavniki institucij EU, zavodov za zaposlovanje in mladimi o tem, ali so politike EU prinesle rezultate, in o najboljših možnostih za ukrepanje v prihodnosti.

Konferenca Evropskega računskega sodišča o ukrepanju EU na področju energetike in podnebnih sprememb

17. oktober 2017, Evropski parlament, Bruselj

Konferenca je bila sestavni del dela Sodišča v zvezi s panoramskim pregledom ukrepanja EU na področju energetike in podnebnih sprememb, ki ga je Sodišče objavilo septembra 2017, nato pa predstavilo tudi na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP23) v Bonnu. Predstavljala je priložnost, da se deležniki in ključni akterji na tem področju iz javnega in zasebnega sektorja pogovorijo o izzivih v prihodnosti.

Sodišče je konferenco organiziralo v sodelovanju s službo Evropskega parlamenta za raziskave. Odprla sta jo član Sodišča Phil Wynn Owen, ki je bil pristojen za poročilo, in Jerzy Buzek, predsednik odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko. Konference so se udeležili predstavniki držav članic, institucij EU, vrhovnih revizijskih institucij, nevladnih organizacij in možganskih trustov ter poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki iz akademskega sveta in revizorji Sodišča.

Simpozij Evropskega računskega sodišča o analizi učinka predpisov

23. in 24. november 2017, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg

Na tem dvodnevnem simpoziju, na katerem je potekala razprava o analizi učinka predpisov, se je zbralo okoli 100 udeležencev iz akademskih krogov, možganskih trustov, raziskovalnih središč, mednarodnih organizacij ter evropskih, nacionalnih in lokalnih institucij. Ti so svoje prispevke predložili na podlagi javnega poziva ter jih predstavil in o njih razpravljali na simpoziju. Simpoziju je predsedovala članica Evropskega računskega sodišča Danièle Lamarque, organiziran pa je bila v sodelovanju z znanstveno revijo Politiques et management public.

Odnosi z deležniki iz drugih institucij

Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom EU in nacionalni parlamenti. To je bistvenega pomena, saj je učinek njegovega dela v veliki meri odvisen od tega, kako ti uporabljajo njegove revizijske rezultate in priporočila. Zato je pomembno tudi, da Sodišče pri načrtovanju svojega bodočega revizijskega dela upošteva njihove pripombe.

Evropski parlament

Predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne je februarja 2017 predstavil delovni program Sodišča konferenci predsednikov odborov – organu Evropskega parlamenta, ki usklajuje delo odborov. Pri tem je pozval vse stalne parlamentarne odbore, naj predlagajo potencialne revizijske naloge za delovni program za leto 2018. Tri četrtine parlamentarnih odborov je predložilo svoje predloge, Sodišče pa je doslej pri svojem delu upoštevalo okoli dve tretjini.

Aprila 2017 se je predsednik Lehne udeležil razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2015. Septembra 2017 je letno poročilo Sodišča za leto 2016 predstavil Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT), oktobra pa na plenarnem zasedanju. Predsednik Lehne je bil novembra 2017 povabljen na srečanje s konferenco predsednikov političnih skupin Evropskega parlamenta, da bi skupaj razpravljali o strategiji in delovnem programu Sodišča.

Člani Sodišča redno predstavljajo njegova poročila in drugo delo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT). V tem letu je imelo Sodišče pred tem odborom skoraj 60 predstavitev. Člani Sodišča izmenjujejo mnenja tudi z drugimi stalnimi odbori in delegacijami. V letu 2017 je Sodišče svoja poročila predstavilo na 23 takšnih sejah, večinoma v odborih za kmetijstvo in razvoj podeželja, za industrijo, raziskave in energetiko ter v odborih za regionalni razvoj ter zaposlovanje in socialne zadeve.

Poleg tega so se člani Sodišča udeležili sestankov koordinatorjev Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, saj so ti izrazili poseben interes za naše delo. Evropski parlament je pozval Sodišče, naj svoje posebno poročilo o migracijskih žariščnih točkah predstavi na njegovi konferenci o upravljanju migracij.

Svet

Junija 2017, v času malteškega predsedovanja Svetu EU, sta se predsednik Lehne in član Sodišča Leo Brincat (Malta) v Valetti (Malta) sestala z malteško ministrico za evropske zadeve Heleno Dalli in parlamentarnim sekretarjem za evropske sklade in socialni dialog Aaronom Farrugio. Septembra 2017, ko je Svetu EU predsedovala Estonija, so se predsednik Sodišča Lehne, član Sodišča Juhan Parts (Estonija) in član Sodišča, pristojen za institucionalne odnose, Rimantas Šadžius v Talinu srečali z estonskim predsednikom vlade Jürijem Ratasom in finančnim ministrom Toomasom Tõnistejem.

Med letom so Sodišče v Luxembourgu obiskali predstavniki obeh predsedstev Sveta EU.

Novembra 2017 je predsednik Lehne predstavili letno poročilo Sodišča finančnim ministrom EU na seji Sveta ECOFIN (ekonomske in finančne zadeve) v Bruslju.

Na delovni ravni je glavni sogovornik Sodišča Odbor Sveta za proračun, ki se ukvarja z vsemi finančnimi vprašanji, vključno s postopkom za podelitev razrešnice. V letu 2017 so se revizorji Sodišča udeležili več srečanj z drugimi pripravljalnimi telesi Sveta, predvsem delovnimi skupinami Sveta za strukturne ukrepe, okolje in finančna kmetijska vprašanja, in jim predstavili svoja poročila.

Vlade in parlamenti držav članic

Med letom 2017 se je predsednik Klaus-Heiner Lehne srečal s številnimi visokimi vladnimi predstavniki v državah članicah EU, med drugim s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo v Varšavi, portugalskim predsednikom Marcelom Rebelo de Souso in predsednikom vlade Antóniem Costo v Lizboni, španskim predsednikom vlade Marianom Rajoyem v Madridu ter francosko ministrico za evropske zadeve Nathalie Loiseau, ministrom za javno upravo in proračun Géraldom Darmaninom v Parizu, sestal pa se je tudi s Sabine Thillaye, predsednico odbora za evropske zadeve državnega zbora. Na teh obiskih so ga spremljali člani Evropskega računskega sodišča Janusz Wojciechowski (Poljska), João Figueiredo (Portugalska), Baudilio Tome Muguruza (Španija) in Danièle Lamarque (Francija).

V letu 2017 so člani Sodišča predstavili letno poročilo za leto 2016 nacionalnim parlamentom v štirinajstih državah članicah: v Češki republiki, Grčiji, Španiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Finskem in na Švedskem. Več posebnih poročil so predstavili tudi pristojnim odborom nacionalnih parlamentov.

Sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami

Odbor za stike vrhovnih revizijskih institucij držav članic

V letu 2017 je Sodišče gostilo in vodilo letno srečanje odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij (VRI) 28 držav članic EU. Razprave so bile osredotočene na vlogo VRI pri ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov EU v nacionalne in nadnacionalne vladne institucije.

Sodišče je prav tako prispevalo k dejavnostim delovnih teles za bančno unijo EU, strukturne sklade, strategijo Evropa 2020, revizijo fiskalne politike, davek na dodano vrednost, računovodske standarde za javni sektor v državah članicah EU (IPSAS) ter preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter bolj proti njim, ali je pri teh dejavnostih sodelovalo.

Mreža VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU

Sodišče podpira tudi VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo^*, Črna gora, Srbija in Turčija), v glavnem v okviru mreže, ki je podobna odboru za stike. Skozi vse leto 2017 je devet revizorjev iz VRI, ki sodelujejo v mreži, sodelovalo v našem programu pripravništev. Poleg tega je Sodišče aktivno prispevalo k več sestankom in dejavnostim mreže, v okviru katerih so bile obravnavane teme, kot je boj proti goljufijam in korupciji, ter organizirane delavnice o reviziji računovodskih izkazov in reviziji skladnosti.

Sodišče je sodelovalo tudi pri vzporedni reviziji smotrnosti poslovanja na področju javnega naročanja, ki jo je vodila vrhovna revizijska institucija Švedske.

Oktobra 2017 je Sodišče gostilo in sodelovalo na srečanju vodij VRI, ki sodelujejo v mreži, na katerem je bil sprejet delovni načrt za leto 2018 in pozneje.

INTOSAI IN EUROSAI

V letu 2017 je Sodišče še naprej dejavno sodelovalo pri dejavnostih organizacije INTOSAI, zlasti kot podpredsednik odbora za strokovne standarde in kot član njegovih pododborov za revizije računovodskih izkazov in računovodstvo, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja. Prav tako je dejavno sodelovalo pri dejavnostih drugih delovnih teles organizacij INTOSAI in EUROSAI. Mandat Sodišča kot člana upravnega odbora EUROSAI se je končal z X. kongresom EUROSAI maja 2017.

• INTOSAI – Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij.
• EUROSAI – Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij.

Upravljanje Sodišča

Kolegij članov

Mandat članov Evropskega računskega sodišča traja šest let z možnostjo ponovitve. Člani svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije. Ob nastopu mandata slovesno prisežejo pred Sodiščem Evropske unije.

Kolegij šteje 28 članov – po enega iz vsake države članice EU. Vsakega člana Sodišča posebej imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih njihove matične države članice.

Leta 2017 je Svet imenoval dva nova člana Sodišča:

• Juhana Partsa (Estonija), katerega mandat se je pričel 1. januarja 2017, in
• Ildikó Gáll-Pelcz (Madžarska), katere mandat se je pričel 1. septembra 2017.

Predsednik

Člani izmed sebe izvolijo predsednika za obdobje treh let z možnostjo ponovitve mandata. Predsednik je primus inter pares – prvi med enakimi. Poleg svojih drugih obveznosti nadzira smotrnost dela Sodišča in institucijo zastopa v zunanjih odnosih. Septembra 2016 je bil za predsednika Sodišča izvoljen Klaus-Heiner Lehne (Nemčija).

Revizijski senati in odbori

Člani so razporejenih v enega od petih senatov Sodišča, v okviru katerih se sprejemajo poročila, mnenja in druge publikacije na podlagi pregledov. Delo vsakega senata je usmerjeno v teme, povezane z določenimi politikami EU. Vsak senat vodi dekan, ki ga med seboj izvolijo člani istega senata. Vsak član je odgovoren za svoje revizijske naloge. Članom pri delu pomagajo njihovi kabineti.

Decembra 2017 so bili dekani petih senatov: Phil Wynn Owen (Združeno kraljestvo), Iliana Ivanova (Bolgarija), Karel Pinxten (Belgija), Baudilio Tomé Muguruza (Španija) in Lazaros S. Lazarou (Ciper). Danièle Lamarque (Francija) je predsedovala odboru Sodišča za kontrolo kakovosti revizij, Rimantas Šadžius (Litva) pa je bil pristojen za usklajevanje medinstitucionalnih odnosov Sodišča.

Odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih sprejme upravni odbor in po potrebi kolegij članov. Obema predseduje predsednik.

Evropsko računsko sodišče: organigram z dne 31. decembra 2017

Predsednik

Senat I

Trajnostna raba naravnih virov

Senat II

Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje

Senat III

Zunanji ukrepi, varnost in pravica

Senat IV

Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo

Senat V

Financiranje in upravljanje Unije

Članica odbora za kontrolo kakovosti revizij

Strategija

Obdobje naslednjih treh let bo za Evropsko unijo odločilno, saj bodo sprejete ključne odločitve. Sodišče se zaveda, da so za uspešno spoprijemanje z izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija, potrebne jasne, zanesljive in dostopne informacije za državljane EU. Ti morajo videti, da poslovanje EU temelji na integriteti in načelu vladavine prava ter da EU skrbno porablja davkoplačevalski denar, ima jasne cilje ter dosega obljubljene rezultate. Sodišče kot zunanji revizor lahko odločilno prispeva k temu.

Julija 2017 je Sodišče objavilo svojo strategijo za obdobje 2018–2020, v kateri so opredeljeni štirje strateški cilji:

• zagotavljanje jasnosti sporočil za občinstvo Sodišča,
• povečanje osredotočenosti na vidike smotrnosti v delovanju EU,
• povečanje dodane vrednosti izjave o zanesljivosti,
• prilagajanje organizacije Sodišča njegovim izdelkom.

Sodišče z neodvisnim revidiranjem zagotavlja uvid v to, kaj pri porabi in drugih dejavnostih EU deluje in kaj ne, pomaga državljanom EU pri odločanju o tem, ali lahko institucijam EU zaupajo, da bodo zanje dosegale rezultate, in tako pripomore h krepitvi zaupanja v EU. Za to pa mora biti revizijsko delo Sodišča povezano z zadevami, ki so pomembne za njegove končne deležnike – evropske državljane.

Strategija za obdobje 2018–2020 opredeljuje pet prednostnih področij dela Evropskega računskega sodišča v prihodnjih letih.

Proces oblikovanja strategije Sodišča je močno temeljil na posvetovanju, tako interno kot z zunanjimi deležniki. Sodišče je o svoji strategiji razpravljalo z zaposlenimi, poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki držav članic EU, Evropsko komisijo, drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in neinstitucionalnimi deležniki, kot so predstavniki akademskih krogov, možganskih trustov, nevladnih organizacij (NVO) in revizorji iz zasebnega sektorja.

Strategija Sodišča za obdobje 2018–2020 je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Program dela

Januarja 2017 je Sodišče sprejelo nove postopke načrtovanja, ki so bili prvič uporabljeni za letni delovni program za leto 2018, ki je bil objavljen oktobra lani.

Glavne spremembe pri načrtovanju dela Sodišča so:

• priprava portfelja revizijskih nalog na ravni celotnega Sodišča,
• centralizirani postopek izbora od zamisli do morebitnih revizijskih nalog in končnega predloga za revizijo,
• fleksibilnejše dodeljevanje virov v revizijske senate in med njimi v skladu z delovno obremenitvijo,
• razširitev portfelja izdelkov z revizijskimi nalogami, na podlagi katerih se pripravijo publikacije na podlagi pregledov,
• opredelitev prioritetnih revizijskih nalog s krajšimi roki.

Sodišče je skupaj s konferenco predsednikov odborov Evropskega parlamenta sprejelo postopek, na podlagi katerega lahko vsi stalni odbori Evropskega parlamenta Sodišču v razmislek predlagajo morebitne revizijske teme.

Delovni program Sodišča za leto 2018 je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Merjenje smotrnosti poslovanja

V obdobju 2013–2017 je Sodišče za informiranje poslovodstva o napredku pri doseganju ciljev, podporo odločanju in informiranje deležnikov o smotrnosti svojega poslovanja uporabljalo sedem ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja.

Ti so namenjeni merjenju ključnih elementov kakovosti in učinka našega dela, pri čemer je posebna pozornost namenjena mnenju ključnih deležnikov ter naši učinkovitosti in uspešnosti pri uporabi virov.

V letu 2018 bo začel veljati posodobljen sklop kazalnikov smotrnosti poslovanja, ki se bo uporabljal v obdobju 2018–2020.

Kakovost in učinek dela Sodišča

Kakovost in učinek svojih poročil je Sodišče ocenilo na podlagi ocen deležnikov, pregledov strokovnjakov in nadaljnjega ukrepanja, ki je rezultat priporočil Sodišča za izboljšanje finančnega poslovodenja EU. Poleg tega Sodišče spremlja svojo prisotnost v medijih.

Ocena deležnikov

Sodišče je zaprosilo svoje glavne deležnike in strokovnjake iz drugih institucij (Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in Odbor Evropskega parlamenta za proračun, Odbor Sveta za proračun, glavne revidirance v Komisiji in agencijah EU ter vodje VRI EU), naj ocenijo poročila, ki jih objavlja.

Podobno kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2017 velika večina vprašanih uporabnost in učinek poročil Sodišča ocenila kot „dobra” ali „zelo dobra”.

Ocena deležnikov

Pregledi strokovnjakov

Vsako leto neodvisni zunanji strokovnjaki pregledajo vsebino in predstavitev vzorca naših poročil zaradi ocene kakovosti. Leta 2017 so pregledovalci ocenili šest posebnih poročil^* in letni poročili za leto 2016. Na štiristopenjski lestvici z ocenami od zelo slabo (1) do zelo dobro (4) so ocenili kakovost različnih elementov poročil. Rezultati se v zadnjih letih niso veliko spreminjali, kar kaže na zadovoljivo kakovost naših poročil.

Pregledi poročil Sodišča, ki so jih opravili strokovnjaki

Nadaljnje ukrepanje na podlagi naših priporočil

Sodišče je med letom sistematično spremljalo, koliko so revidiranci izvedli njegova priporočila.

Do konca leta 2017 je bilo izvedenih 92 % priporočil, ki jih je izreklo leta 2014.

Izvajanje priporočil Sodišča po letih, v katerih so bila izrečena

Prisotnost v medijih

Sodišče spremlja tudi medijsko pokritost svojega dela in institucije. V letu 2017 so 65 % omemb dela Sodišča in institucije v spletnih medijih predstavljala posebna poročila.

V splošnem je bila medijska pokritost posebnih poročil v letu 2017 za 11 % večja kot v letu poprej. Posebna poročila Sodišča, ki so bila v letu 2017 deležna največjega odziva medijev, so bila posebna poročila o grški finančni krizi, migracijskih žariščnih točkah, nadzoru ribištva, ozelenitvi skupne kmetijske politike in omrežju Natura 2000.

Teme, obravnavane v medijih

Povečanje medijske pokritosti posebnih poročil Sodišča v letu 2017 je odraz trenda, ki ga je opaziti že nekaj let. Število spletnih člankov se je z manj kot 1 500 leta 2013 povečalo na skoraj 7 000 leta 2017, povprečna pokritost posebnih poročil pa z manj kot 30 člankov na poročilo v letu 2013 na skoraj 130 v letu 2017.

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča – povprečna spletna medijska pokritost na posebno poročilo

Poraba virov

Sodišče v okviru merjenja smotrnosti poslovanja ocenjuje svojo porabo virov, zlasti svojo sposobnost za opravljanje pravočasnih revizij, izvedbo programa dela in zagotavljanje strokovnosti svojih uslužbencev.

Trajanje revizij

Leta 2017 je od začetka revizijske naloge do sprejetja posebnega poročila preteklo povprečno 14,6 meseca. To je najmanj od začetka obdobja 2013–2017. Pri osmih poročilih, objavljenih v letu 2017 (29 %), je Sodišče za revizijo potrebovalo manj kot 13 mesecev. Čas do objave je v povprečju trajal 16 mesecev, približno dva meseca manj kot v letu 2016. Ta pozitiven trend kaže na to, da so ukrepi, sprejeti za doseganje ciljnega trajanja 13 mesecev, ki jih določa finančna uredba, obrodili sadove.

Od začetka revizijske naloge do sprejetja poročila

Objava poročil

Leta 2017 je Sodišče objavilo 65 % svojih posebnih poročil, kakor je bilo sprva načrtovano. Preostala poročila so bila odložena in bodo objavljena leta 2018. Tudi letni poročili in vsa specifična letna poročila je Sodišče objavilo v skladu z načrtom.

Strokovno usposabljanje

V skladu s priporočili, ki jih je objavila Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, skuša Sodišče svojim revizorjem zagotoviti povprečno 40 ur (pet dni) strokovnega usposabljanja na leto.

Leta 2017 je bil ta cilj ponovno presežen, saj je znašalo število dni strokovnega usposabljanja za vsakega revizorja 6,7.

Če se zajame tudi jezikovno usposabljanje, ki je potrebno, da lahko naši revizorji svoje delo učinkovito opravljajo v vseh državah članicah EU, so revizorji Sodišča v letu 2017 opravili povprečno po 8,3 dneva usposabljanja.

Sodišče skuša za vse druge zaposlene letno zagotoviti povprečno 16 ur (dva dni) nejezikovnega strokovnega usposabljanja za vsakega zaposlenega. V letu 2017 je bil ta cilj dosežen, saj sta bila v povprečju zagotovljena 2,3 dneva.

Povprečno število dni strokovnega usposabljanja po revizorju na leto

Uslužbenci Sodišča

Odobrena delovna mesta

Leta 2017 smo zaključili 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v petletnem obdobju 2013–2017, ki je bilo potrebno v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju iz decembra 2013.

Ob koncu leta 2017 je bilo v naši instituciji zaposlenih 853 uradnikov in začasnih uslužbencev, od katerih jih je bilo 548 zaposlenih v revizijskih senatih, vključno s 118 zaposlenimi v kabinetih članov.

Odobrena delovna mesta Evropskega računskega sodišča

Zaposlovanje

Uslužbenci Sodišča imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje. Politika zaposlovanja Sodišča upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU ter spodbuja enake možnosti na vseh ravneh.

Delovno silo Sodišča sestavljajo uradniki, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas. Javne natečaje v splošnem organizira Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Leta 2017 je Sodišče zaposlilo 72 uslužbencev: 29 uradnikov, 13 začasnih uslužbencev, 24 pogodbenih uslužbencev (od katerih jih je sedem zapustilo Sodišče še pred koncem leta) in šest napotenih nacionalnih strokovnjakov.

Omogočilo je tudi 71 mest za delovno prakso v trajanju od treh do petih mesecev, namenjenih univerzitetnim diplomantom.

Poslovodni delavci po državljanstvu in spolu na dan 31. decembra 2017

Starostni profil

Starostni profil uslužbencev z aktivnim statusom na Sodišču na dan 31. decembra 2017 kaže, da je skoraj polovica uslužbencev stara 44 let ali manj.

31 od 68 direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev (46 %) je starih 55 let ali več. To bo privedlo do prenove poslovodstva v naslednjih petih do desetih letih, ko se bodo ti upokojili.

Starostni profil

Uravnotežena zastopanost spolov

Naša institucija si prizadeva, da pri zaposlovanju izvaja politiko enakih možnosti na vseh stopnjah poklicne poti zaposlenih. Na splošno je Sodišče doseglo enak delež moških in žensk med zaposlenimi, med revizorji in upravnimi uslužbenci pa je 43 % žensk.

V zadnjih letih je Sodišče povečalo delež žensk na vodstvenih položajih v revizijskih senatih, in sicer s 7 % leta 2015 na skoraj 20 % leta 2017. Sodišče si prizadeva za še bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh vodstva. Poleg tega se bodo v okviru politike enakih možnosti za obdobje 2018–2020 obravnavala vprašanja starosti in invalidnosti.

Podrobnejše informacije o državljanstvu in spolu vodstvenega osebja so navedene v naslednji tabeli.

Uravnotežena zastopanost spolov po stopnji odgovornosti

Podpora revidiranju

Strokovno usposabljanje

Nenehno usposabljanje je ključno za to, da bo Sodišče kos izzivom prihodnosti. Tudi v letu 2017 je Sodišče širilo obseg usposabljanj, ki jih ponuja, vključno z vse večjim številom e-usposabljanj in usposabljanj s kombiniranim učenjem. Tudi v tem letu je organiziralo uspešne predstavitve, na katerih notranji ali zunanji strokovnjaki predstavljajo razvoj na področju revizij ali teme, povezane z delom revizorjev. Organizirali smo tudi več dejavnosti usposabljanja in prireditve, na katerih so strokovnjaki iz drugih vrhovnih revizijskih institucij delili svoje znanje in dobre prakse o revizijah smotrnosti poslovanja in računovodskih izkazov. Dober primer za to je vsakoletni dan usposabljanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Univerzo v Luxembourgu novembra 2017 in se ga je udeležilo več kot 300 zaposlenih.

V tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim inštitutom za javno upravo (EIPA) in Evropsko šolo za upravo si Sodišče prizadeva, da bi svojim zaposlenim nudilo vrsto usposabljanj, vključno s strokovnimi tečaji na področju revidiranja in razvoju mehkih veščin, pa tudi jezikovnimi tečaji, povezanimi z delom.

Poleg tega je Sodišče podpiralo zaposlene pri pridobivanju ali ohranjanju strokovnih kvalifikacij in certifikatov na področjih, povezanih z vlogo in delom Sodišča. Tudi v tem letu je Sodišče z Univerzo v Loreni (Nancy, Francija) sodelovalo pri podiplomskem univerzitetnem študiju revidiranja javnih organizacij in politik ter magistrskem programu vodenja javnih organizacij. Sklenilo je tudi sporazum o sodelovanju z Evropskim univerzitetnim inštitutom (EUI) v Firencah (Italija). V letu 2017 je sklenilo partnerstvo z Univerzo v Pisi (Italija) in združenjem pooblaščenih računovodskih strokovnjakov (Association of Certified Chartered Accountants, ACCA), da bi organizirali poletno šolo javnega revidiranja in odgovornosti.

V tem letu je bila podeljena nagrada Sodišča za raziskave na področju revidiranja javnega sektorja za leto 2016 za zmagovalno akademsko delo, nagrado pa bo Sodišče podelilo tudi v letu 2018.

Tudi v tem letu je Sodišče izvajalo shemo za nagrajevanje uspešnosti zaposlenih, ki niso na vodstvenih mestih, ki jim omogoča udeležbo na specifičnih zunanjih usposabljanjih.

Prevajanje

V direktoratu Sodišča za prevajanje, jezikovne storitve in objave je bilo prevedenih in pregledanih več kot 211 000 strani. Sodišče si je še naprej prizadevalo za racionalizacijo prevajalskih procesov in zmanjšanje stroškov, povezanih z njimi. Na primer, za povečanje učinkovitosti vse prevajalske ekipe Sodišča zdaj uporabljajo skupno delovno platformo.

Sodišče si prizadeva, da bi bili njegovi prevajalci čim bolj vključeni v ključne dejavnosti in da bi se ustvarjale dodatne sinergije z revizorji. V letu 2017 so prevajalci Sodišča predvsem vse pogosteje zagotavljali podporo revizorjem pri pripravi posebnih poročil in letnih poročil. Zagotavljali so tudi jezikovno podporo revizorjem na 38 revizijskih obiskih.

Informacijska tehnologija

Direktorat Sodišča, pristojen za IT, z racionalizacijo informacijskih tokov na podlagi sodobne in varne tehnologije ključno prispeva k revizijskemu procesu.

Na področju upravljanja dokumentov je Sodišče doseglo nadaljnji napredek, ki omogoča, da so procesi za pripravo, odobritev in objavo dokumentov popolnoma digitalni. Sodišče je vzpostavilo poenostavljeno orodje za omogočanje oddaljenega dostopa prek mobilnih naprav. Sistemi so bili nadgrajeni na Windows 10 in SharePoint 2013.

Da bi lahko še bolj izkoriščalo medinstitucionalne sinergije, je Sodišče prešlo na nove sisteme za upravljanje revizijskih obiskov in službenih potovanj ter usposabljanj, ki jih uporabljajo tudi druge institucije EU.

Vse posodobitve in rezultati so bili doseženi ob ustreznem obvladovanju tveganj in zagotavljanju varnosti operacij in neprekinjenega poslovanja.

Stavbe

Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), v najemu pa pisarniške prostore, v katerih je center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči, vse v Luxembourgu.

K1

V stavbi K2, ki je bila odprta leta 1988, so pisarne za največ 310 zaposlenih in sejne sobe. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladiščni prostori, knjižnica in glavni arhiv, vrhnje nadstropje pa se v celoti uporablja za tehnično opremo.

Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008, da bi ustrezala nacionalnim zdravstvenim, varnostnim in okoljskim zahtevam. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3. Tako vse tri stavbe delujejo kot ena združena tehnična enota.

K2

Stavba K2 je bila odprta leta 2003. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče ter fitnes center. Vrhnje nadstropje se uporablja izključno za tehnično opremo. V preostalih nadstropjih so pisarne za največ 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori.

Sodišče je začelo študijo za oceno izvedljivosti uvedbe delovnega okolja, prilagojenega različnim dejavnostim, in nadgradnje tehničnih instalacij v stavbi K2. Študija je pokazala, da obstajajo možnosti za optimizacijo organizacije delovnega okolja in da je treba nekatere tehnične instalacije nadgraditi. Podrobna študija za ta projekt bo izvedena leta 2018, dela pa se bodo predvidoma začela leta 2019.

Kot sta se marca 2014 dogovorila Svet in Evropski parlament, se bodo stroški te posodobitve krili iz preostalega proračuna za projekt izgradnje stavbe K3, ki je bil dokončan pred nekaj leti.

K3

Stavba K3 je bila odprta leta 2012. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče, razkladalne rampe, odlagališče odpadkov, tiskarna, kuhinje in arhivi. Pritličje zajema restavracijo, kavarno in prostore za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. V šestem nadstropju so sobe za sprejem, kuhinja in prostori za tehnično opremo. Stavba K3 je na podlagi metodologije BREEAM, ki je najnaprednejša metodologija za ocenjevanje in certificiranje trajnosti stavb, dobila oceno „zelo dobro”.

Projekt Varno delovno mesto

V letu 2017 je projekt za izboljšanje varnosti Sodišča in osebja napredoval po načrtu. Novi varnostni in nadzorni center, zunanji akreditacijski center in center za nadzor dostopa osebja in obiskovalcev bodo začeli obratovati leta 2018.

Ravnanje z okoljem

Sodišče meni, da je kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžno uporabljati načela smotrnega ravnanja z okoljem in je zavezano temu, da nenehno zmanjšuje svoj vpliv na okolje.

Sodišče je leta 2017 pridobilo certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Zdaj uspešno upravlja sistem ravnanja z okoljem v skladu z načeli EMAS in v celoti izpolnjuje zahteve na podlagi certifikata standarda ISO 14 001: 2015.

Cilj Sodišča je sistematično znižanje naših emisij CO₂. V letu 2017 so bile – že tretje leto zapored – analizirane emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti Sodišča (tj. ogljični odtis). Rezultati te študije so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Odgovornost Sodišča

Finančne informacije

Sodišče se financira iz postavke upravni odhodki splošnega proračuna Evropske unije.

V letu 2017 je proračun Sodišča znašal približno 141 milijonov EUR. To pomeni manj kot 0,1 % skupne porabe EU ali približno 1,5 % skupne porabe EU za upravo. Porabljenega je bilo 98 % proračuna za leto 2017.

Proračun za leto 2018

Proračun za leto 2018 je za 3,4 % višji kot za leto 2017.

Obvladovanje tveganj

Tako kot zahteva finančna uredba, je Sodišče med letom pregledalo ocene tveganja, narejene za vsak direktorat. Rezultati teh pregledov so vključeni v letno izjavo odredbodajalca v letnem poročilu o dejavnostih ter v ocene tveganj za naslednje leto. Kadar je bilo potrebno, je pripravilo načrte ukrepanja v zvezi s predhodnimi in tudi naknadnimi pregledi.

Septembra 2017, torej po teh pregledih, je okrepilo notranje kontrole in finančne postopke v zvezi s potnimi stroški in upravljanjem službenih vozil.

Notranje in zunanje revidiranje

Notranje revidiranje

Služba Sodišča za notranjo revizijo (IAS) Sodišču svetuje glede obvladovanja tveganj. Izdaja mnenja o kakovosti sistemov upravljanja in notranje kontrole. Poroča revizijskemu odboru, ki ga sestavljajo trije člani Sodišča in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.

Leta 2017 je služba za notranjo revizijo preučila izvajanje strategije Sodišča za obdobje 2013–2017, operativno strukturo direktorata predsedstva ter upravljanje programske opreme in licenc zanjo. Poleg tega je pregledala izvajanje politike Sodišča v zvezi z obvladovanjem tveganj in spremljala izvajanje svojih priporočil, da bi zagotovila, da so načrti ukrepanja izvedeni.

Notranji revizor meni, da uvedeni postopki upravljanja, obvladovanja tveganja in kontrole v letu 2017 na splošno dajejo sprejemljivo zagotovilo o doseganju ciljev Sodišča.

Sodišče vsako leto poroča Parlamentu in Svetu o rezultatih dejavnosti notranje revizije.

Zunanje revidiranje

Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomemben element prizadevanj Sodišča za to, da bi zase uporabljala enaka načela preglednosti in odgovornosti kot za svoje revidirance. Zunanji revizor Sodišča PricewaterhouseCoopers Sàrl je 31. oktobra 2017 objavil poročilo o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2016.

Razrešnica

Kot za vse druge institucije EU tudi za Sodišče velja postopek razrešnice.

Aprila 2017 je Evropski parlament generalnemu sekretarju Sodišča podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015, kar pomeni, da je bil naš zaključni račun za leto 2015 potrjen (tj. zaključen in potrjen).

Tako kot vsako leto je Sodišče skrbno analiziralo vsa vprašanja v zvezi s svojimi revizijskimi in upravljavskimi odgovornostmi, ki so se pojavljala med postopkom razrešnice, sprejelo ustrezne ukrepe in Evropskemu parlamentu poročalo o nadaljnjem ukrepanju.

Mnenje zunanjega revizorja – proračunsko leto 2016

Izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil

Podpisani generalni sekretar Evropskega računskega sodišča v svoji funkciji odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil izjavljam:

• da so informacije v tem poročilu resnične in točne ter
• da imam razumno zagotovilo:
  • da so bili viri, dodeljeni za dejavnosti, opisane v tem poročilu, namensko porabljeni v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in
  • da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna jamstva v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z izkazi, ter zagotavljajo ustrezno obravnavanje domnevnih goljufij ali sumov goljufij in
  • da so stroški in koristi kontrol sorazmerni.

To zagotovilo temelji na moji presoji in na informacijah, ki jih imam, kot so poročila in izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, poročila notranjega revizorja in poročila zunanjega revizorja za predhodna proračunska leta.

Potrjujem, da ne vem za nobeno zadevo, ki ni omenjena v tem poročilu, ki pa bi lahko škodila instituciji.

V Luxembourgu, 8. marca 2018

Eduardo Ruiz García
Generalni sekretar

Priloga – objave v letu 2017: posebna poročila, mnenja in publikacije na podlagi pregledov

Posebna poročila

• Posebno poročilo št. 30/2016: Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu
• Posebno poročilo št. 33/2016: Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno
• Posebno poročilo št. 34/2016: Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano
• Posebno poročilo št. 35/2016: Uporaba proračunske podpore za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki
• Posebno poročilo št. 36/2016: Ocena ureditev za zaključevanje programov na področjih kohezije in razvoja podeželja iz obdobja 2007–2013
• Posebno poročilo št. 1/2017: Za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je potrebnih več prizadevanj
• Posebno poročilo št. 2/2017: Pogajanja Komisije o partnerskih sporazumih in programih na področju kohezije za obdobje 2014–2020: poraba je bolj osredotočena na prioritete strategije Evropa 2020, vendar je ureditev za merjenje smotrnosti vedno bolj zapletena
• Posebno poročilo št. 3/2017: Pomoč EU Tuniziji
• Posebno poročilo št. 4/2017: Zaščita proračuna EU pred nepravilnimi odhodki: Komisija je v obdobju 2007–2013 na področju kohezije vse več uporabljala preventivne ukrepe in finančne popravke
• Posebno poročilo št. 5/2017: Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?
• Posebno poročilo št. 6/2017: Odgovor EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk/območij
• Posebno poročilo št. 7/2017: Nova vloga certifikacijskih organov pri odhodkih SKP: napredek k uvedbi modela enotne revizije, vendar je treba odpraviti številne pomanjkljivosti
• Posebno poročilo št. 8/2017: Nadzor ribištva v EU: potrebnih je več prizadevanj
• Posebno poročilo št. 9/2017: Podpora EU za boj proti trgovini z ljudmi v južni/jugovzhodni Aziji
• Posebno poročilo št. 10/2017: Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev
• Posebno poročilo št. 11/2017: Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek
• Posebno poročilo št. 12/2017: Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta bila v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšana, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike
• Posebno poročilo št. 13/2017: Enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa: ali bo ta politična odločitev kdaj postala resničnost?
• Posebno poročilo št. 14/2017: Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije
• Posebno poročilo št. 15/2017: Predhodne pogojenosti in rezerva za smotrnost poslovanja na področju kohezije: inovativna instrumenta, ki pa še nista uspešna
• Posebno poročilo št. 16/2017: Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate
• Posebno poročilo št. 17/2017: Posredovanje Komisije v grški finančni krizi
• Posebno poročilo št. 18/2017: Enotno evropsko nebo: spremenjena kultura, ne pa tudi enotno nebo
• Posebno poročilo št. 19/2017: Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU
• Posebno poročilo št. 20/2017: Instrumenti za posojilna jamstva, ki jih financira EU: rezultati so pozitivni, vendar sta potrebna boljša ciljna usmerjenost v upravičence in boljše usklajevanje z nacionalnimi shemami
• Posebno poročilo št. 21/2017: Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna
• Posebno poročilo št. 22/2017: Misije za opazovanje volitev – prizadevanja za spremljanje izvajanja priporočil, vendar je potreben boljši nadzor
• Posebno poročilo št. 23/2017: Enotni odbor za reševanje: izvajanje zahtevne naloge vzpostavitve bančne unije se je začelo, vendar je pot do cilja še dolga

Mnenja

• Mnenje št. 1/2017 o predlogu za spremembo finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun EU
• Mnenje št. 2/2017 o predlogu o spremembi finančne uredbe, ki se uporablja za proračun evropskih šol
• Mnenji št. 3/2017 in št. 4/2017 o predlogih za spremembo uredbe proračunskega odbora Urada Evropske unije za intelektualno lastnino
• Mnenje št. 5/2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij

Publikacije na podlagi pregledov

• Panoramski pregled Ukrepanje EU na področju energetike in podnebnih sprememb
• Hiter pregled izvajanja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

* V letu 2017 so pregledovalci ocenili posebna poročila Sodišča št. 3/2017, št. 4/2017, št. 5/2017, št. 10/2017, št. 14/2017 in št. 17/2017).

Vsebina

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel.: +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

© Evropska unija, 2018

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo naslednjih fotografij je treba zaprositi neposredno imetnika avtorskih pravic:

* © Grzegorz Jakubowski/KPRP,

* © marianorajoy.

Reprodukcija naslednjih fotografij je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in imena fotografa:

* © Evropska unija, vir: Evropsko računsko sodišče – Simon SCHMITT,

* © Evropska unija, 2017, vir: Evropski parlament – Dominique HOMMEL,

* © Evropska unija, 2017, vir: Evropski parlament – Dominique HOMMEL,

* © Evropska unija, 2017, vir: Evropski parlament – Christian CREUTZ,

* © Evropska unija, 2012, vir: Evropski parlament – Martin LAHOUSSE,

* © Evropska unija, 2013, vir: Evropski parlament – Genevieve ENGEL,

* © Evropska unija, 2012, vir: Evropski parlament – Milos BICANSKI,

* © Evropska unija, 2018, vir: Evropski parlament – Christian CREUTZ,

* © Evropska unija, 2017, vir: Evropski parlament – Mathieu CUGNOT,

* © Evropska unija, vir: Evropsko računsko sodišče – Edouard DIRRIG,

* © Evropska unija, vir: Evropsko računsko sodišče – Simon SCHMITT.

Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod:
  • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:
  • pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),
  • pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),
  • pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali
  • s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).