Evropsko računsko sodišče 2016 Poročilo o dejavnostih

Evropsko računsko sodišče

Kdo smo

Evropsko računsko sodišče je institucija EU, usta­novljena za revidiranje financ EU, s sedežem v Luxembourgu.

Sodišče ima 28 članov, po enega iz vsake države članice EU. Zaposluje približno 900 strokovnjakov in upravnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Kaj delamo

Evropsko računsko sodišče že od leta 1077 prispeva k izboljševanju finančnega upravljanja EU, spodbuja odgovornost in preglednost ter deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU.

Preverja, ali EU vodi dobre računovodske evidence, ali pravilno uporablja svoja finančna pravila in ali zagotavlja ustvarjanje dodatne vrednosti. S svojimi revizijskimi poročili seznanja Evropski parlament, Svet, nacionalne parlamente in splošno javnost s tem, kako se porablja denar EU.

Predsednikov predgovor

Spoštovani bralci in bralke!

V letu 2016 so se temelji Evropske unije močno zamajali. Leto so zaznamovali vzpon populizma, varovanje držav­ljanov pred terorizmom, izzivi, povezani z migracijami, in referendum o izstopu v eni od članic EU. Zato je zaupanje mnogih državljanov v naš skupni evropski projekt na preizkušnji, mi pa moramo storiti vse, da se ohrani zaupanje naših sodržavljanov v delo evropskih institucij. Menim, da mora imeti pri tem pomembno vlogo dobro finančno upravljanje. Evropsko računsko sodišče k temu procesu prispeva z objavo neodvisnih revizijskih poročil o finančnem stanju EU. Dolžnost Sodišča do državljanov je zagotoviti, da ti vedo, kako Unija porablja njihov denar, in da zanj dobijo dodano vrednost. EU mora v imenu državljanov premišljeno vlagati v politike, programe in projekte, s katerimi doseže pozitivne spremembe. Dosegati mora rezultate in zagotavljati pošteno donosnost naložb. S tem se ne zagotovi le vzdržnost Unije, temveč tudi njena legitimnost v očeh državljanov.

V to poročilo so zajete dejavnosti Sodišča v letu 2016. V njem so tudi informacije o upravljanju Sodišča in virih, ki jih je porabilo za izpolnjevanje svojega poslanstva in doseganje svojih ciljev. Sodišče je še naprej revidiralo institucije in druge organe EU ter vsa sredstva EU, ki so jih prejele države članice, države nečlanice EU, mednarodne organizacije in drugi. Skladno z obveznostmi iz Pogodbe je pripravilo letna poročila o izvrševanju proračuna EU in evropskih razvojnih skladih ter o vseh agencijah in drugih organih EU. V 36 posebnih poročilih so obravnavane raznolike teme.

Da bi Sodišče s svojim delom doseglo pozitivne spremembe, je bistveno, da svoja spoznanja uspešno posre­duje svojim deležnikom na ravni EU in na nacionalni ravni. V tem letu je še dodatno okrepilo sodelovanje z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije. Večina sredstev EU pa se porabi v državah članicah. Zato je enako pomembno, da o svojem delu obvešča tudi državljane.

V tem poročilu je poudarjenih nekaj sprememb, ki jih je Sodišče uvedlo v svoje upravljanje in upravljanje znanja. V njem so predstavljene tudi ključne informacije o našem upravljanju zaposlenih, financah in smotrnosti v preteklem letu ter rezultati notranjih in zunanjih revizij in postopek razrešnice. Za zagotavljanje uspešnega izpolnjevanja poslanstva je Sodišče še nadgradilo svojo notranjo reformo, s čimer je kar najbolj izkoristilo svoje kadrovske vire in njihovo znanje.

Z veseljem povem, da doslej največje število objavljenih poročil in drugih publikacij v letu 2016 priča o učinkovitosti Sodišča in dokazuje zavezanost Sodišča doseganju rezultatov in zaščiti finančnih interesov državljanov EU.

Želim vam prijetno branje.

Klaus-Heiner Lehne
Predsednik

Na kratko o letu 2016

Naše dejavnosti

• Letni poročili o proračunu EU in evropskih razvojnih skladih.
• 52 specifičnih letnih poročil o agencijah in organih EU s sedeži po celotni Uniji.
• 36 posebnih poročil, v katerih je preučena uspešnost na različnih upravljavskih in proračunskih področjih, kot so podnebne spremembe, pomorski promet, migracije in nadzor nad bankami.
• Dve mnenji o novih ali posodobljenih predpisih EU z bistvenim vplivom na finančno upravljanje – eno v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), drugo pa v zvezi z nadzornim odborom Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) – in kratko poročilo o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
• Sestanki, seminarji, konference s partnerji in deležniki Sodišča, vključno s konferenco na visoki ravni o uporabi finančnih instrumentov za proračun EU.

Naše upravljanje

• Sodišče je za svojega novega predsednika izvolilo Klausa-Heinerja Lehneja (Nemčija).
• Dobilo je sedem novih članov: Jana Gregorja (Češka), Mihailsa Kozlovsa (Latvija), Janusza Wojciechowskega (Poljska), Sama Jereba (Slovenija), Rimantasa Šadžiusa (Litva), Lea Brincata (Malta) in Joãa Figueireda (Portugalska). Juhan Parts (Estonija) je postal član Evropskega računskega sodišča 1. januarja 2017.
• Reformiralo je svoj sistem revizijskih senatov in odborov, in sicer tako, da je ustanovilo peti senat, odgovoren za revidiranje financiranja in upravljanja Unije, in odbor za kontrolo kakovosti revizij, ki zagotavlja kakovost revizijskega dela Sodišča, eden od članov pa je dobil splošno pristojnost za letno poročilo.
• Uvedlo je okvir upravljanja znanja in vzpostavilo novo politiko obvladovanja tveganja na ravni institucije v okviru reforme.
• Še naprej je zmanjševalo število zaposlenih, kot so se dogovorile institucije EU, in izvajalo politiko enakih možnosti pri zaposlovanju in upravljanju kadrovskih virov.
• Vzpostavilo je visokokakovosten sistem ravnanja z okoljem za svoje stavbe, za katerega je dobilo pozitivno okoljsko oceno strokovnjakov.

Naše dejavnosti

Revidiranje

Revidiranje je osrednja dejavnost Sodišča.

Sodišče izvaja tri vrste revizij, ki zajemajo različna področja proračuna EU:

• revizije računovodskih izkazov in revizije sklad­nosti – revizije zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, kot je zahtevano v zakonodaji (izjava o zanesljivosti), ter ocena skladnosti sistemov ali transakcij na posameznih področjih proračuna s pravili in uredbami, ki jih urejajo,
• revizije smotrnosti poslovanja – revizije uspešnosti politik in programov EU ter tega, ali je bilo finančno upravljanje dobro (vključno z dodatno vrednostjo). Te revizije se izvajajo za posamezne upravljavske in proračunske teme, ki jih Sodišče izbere na podlagi meril, kot so javni interes, tveganje nepravilnosti ali nezadovoljiva smotrnost in potencial za izboljšanje.

Na podlagi dokazov, ki jih zberemo med opravljanjem revizijskega dela, si prizadevamo zagotoviti jasne zaključke o stanju računovodstva in finančnega upravljanja za proračun EU, tudi za specifična področja porabe, in pripraviti praktična in stroškovno učinkovita priporočila o tem, kje je mogoče doseči izboljšanje. Revizorji Sodišča te dokaze pridobijo s preučevanjem tistih sofinanciranih politik, programov in projektov v EU in po svetu, za katere se porabljajo sredstva EU.

Revizijski obiski leta 2016

Večina revizijskega dela se sicer opravi v prostorih Sodišča v Luxembourgu, vendar so v letu 2016 revizorji opravili tudi večje število obiskov nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v državah članicah ter drugih prejemnikov sredstev EU v Uniji in izven njenih meja. To vključuje tudi druge institucije, agencije in organe EU ali delegacije EU ter mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, ki sodelujejo pri izvrševanju plačil EU. Ti obiski so namenjeni pridobivanju neposrednih revizijskih dokazov od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju, zbiranju in izplačilih sredstev EU, ter od končnih upravičencev, ki ta sredstva prejmejo.

Revizijske ekipe Sodišča največkrat sestavljata dva ali trije revizorji, obisk pa po navadi traja od nekaj dni do nekaj tednov. Pogostost in intenzivnost revizijskega dela v posameznih državah članicah in državah upravičenkah sta odvisni od vrste revizijskega dela, ki ga Sodišče izvaja.

Revizijski obiski v EU pogosto potekajo v sodelovanju z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) držav članic. V letu 2016 so revizorji Sodišča za revizije na kraju samem v državah članicah in zunaj EU porabili 4 246 dni (v letu 2015 4 310 dni).

Poleg tega so revizorji porabili 2 510 dni za revizije v institucijah EU v Bruslju in Luxembourgu ter v decentraliziranih agencijah in organih po EU, v mednarodnih organizacijah, kot sta ZN ali OECD, ter zasebnih revizijskih podjetjih. Kadar je bilo mogoče, so za svoje revizijsko delo uporabili videokonference in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

Poročila in mnenja

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistveni člen verige odgovornosti v EU, saj se uporabljajo za dokazovanje odgovornosti tistih, ki so odgovorni za upravljanje proračuna EU, in sicer zlasti v okviru postopka za podelitev razrešnice. To je predvsem Evropska komisija, pa tudi druge institucije in organi EU. Na področjih z deljenim upravljanjem, kot sta poraba za kmetijstvo in kohezijo, ki obsegata izvrševanje okrog 80 % proračuna EU, imajo veliko vlogo tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi v državah članicah.

Sodišče objavlja tri glavne vrste revizijskih poročil:

• letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade, pa tudi vidike upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja;
• posebej se objavljajo specifična letna poročila za agencije, decentralizirane organe in skupna podjetja EU;
• posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij smotrnosti poslovanja in revizij skladnosti s predpisi za posebna področja porabe ali politike ali proračunske ali upravljavske zadeve.

Poleg tega Sodišče objavlja mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki bistveno vpliva na finančno upravljanje, in druge publikacije v obliki pregleda, kot so panoramski pregledi in kratka poročila, ki se pripravijo na zahtevo drugih institucij ali na pobudo Sodišča.

Vsa revizijska poročila, mnenja in druge revizijske publikacije so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Letni poročili

Letno poročilo o proračunu EU za leto 2015

Leta 2016 so revizorji pri preučevanju izvrševanju proračuna EU za leto 2015 preizkusili približno 1 200 transakcij na vseh področij porabe. To pomeni, da so ocenili 1 200 različnih primerov, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah ali upravičencem državah nečlanicah EU.

V poročilu je Sodišče dalo zagotovilo o tem, kako so bila sredstva EU porabljena v tem letu, in prikazalo področja z največjim tveganjem nepravilne porabe. Poleg tega je posebej ocenilo vsako večje področje dejavnosti EU po razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in zagotovilo informacije o upravljanju proračuna in finančnem upravljanju, pa tudi o elementih smotrnosti na glavnih treh področjih proračuna EU. Analiziralo je tudi vzroke napak in dalo koristna in stroškovno učinkovita priporočila za izboljšanje stanja.

Letno poročilo Sodišča za leto 2015 je bilo objavljeno 13. oktobra, mesec dni prej kot v predhodnem letu.

Sodišče je leta 2016 ustanovilo delovno skupino na visoki ravni, da bi ta preučila možnosti za dodatno povečanje dodane vrednosti letnega poročila Sodišča za njegove uporabnike, zlasti Evropski parlament, na primer z vključitvijo več geografskih vidikov, ocen smotrnosti za dodatna področja proračuna EU ter pridobivanjem zagotovila iz notranjih kontrol na ravni EU in držav članic. Te predloge je sprejelo na začetku leta 2017.

Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih za leto 2015

Iz evropskih razvojnih skladov se zagotavlja pomoč Evropske unije za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji. Evropske razvojne sklade financirajo države članice, upravlja pa jih Evropska komisija zunaj okvira proračuna EU, del pomoči pa tudi Evropska investicijska banka (EIB).

Sodišče je ugotovilo, da je zaključni račun evropskih razvojnih skladov za leto 2015 zanesljiv. Na njihove prihodke ni vplivala pomembna napaka. Gledano v celoti, stopnja napake, ki jo je Sodišče ugotovilo pri odhodkih evropskih razvojnih skladov (3,8 %), tako kot v prejšnjih letih kaže na slabosti v predhodnih pregledih. Napake, do katerih je prišlo, ker ni bilo dokazil, ki bi upravičevala odhodke, in ker se niso upoštevala pravila o javnem naročanju, so bile vzrok za več kot dve tretjini ocenjene stopnje napake.

Letno poročilo Sodišča za evropske razvojne sklade je objavljeno skupaj z letnim poročilom za proračun EU in je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Specifična letna poročila

Agencije, drugi organi in skupna podjetja EU s sedeži po vsej Uniji opravljajo posebne naloge na področjih, ki so bistvena za državljane EU, kot so zdravje, zaščita, varnost, svoboda in pravosodje.

Sodišče je leta 2016 pri reviziji preverilo, ali so njihovi za­ključni računi zanesljivi ter ali so z njimi povezane transakcije skladne s pravili. Pri oblikovanju mnenja o njihovih zaključnih računih je upoštevalo delo zasebnih revizijskih podjetij, kadar je bilo na voljo. Revidiralo je tudi komunikacijsko infrastrukturo SISNET, evropske šole in Pokojninski sklad Europola.

Zaključki Sodišča o zaključnih računih

Zaključni računi vseh agencij, drugih organov in skupnih podjetij za proračunsko leto 2015 so bili zanesljivi, razen v primeru Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), za katero je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom.

Zaključki Sodišča o transakcijah

Transakcije, povezane za zaključnimi računi agencij, drugih organov in skupnih podjetij za leto 2015 so bile skladne s pravili, razen v primeru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter Skupnega podjetja ECSEL (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj), za kateri je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom.

Vsa specifična letna poročila Sodišča skupaj z zbirnima poročiloma o rezultatih revizij agencij in drugih organov ter skupnih podjetij za leto 2015 so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Posebna poročila

Sodišče v posebnih poročilih, ki jih objavlja celo leto, predstavlja ugotovitve, zaključke in priporočila revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti.

Člani Sodišča odločajo o revizijskih temah, ki jih obravnavajo posebna poročila. Sodišče pri načrtovanju svojega dela uporablja merila, kot so javni interes, tveganje nepravilnosti ali slaba smotrnost in potencial za izboljšanje. Pri izbiri revizijskih tem upošteva tudi mnenja svojih deležnikov, zlasti Evropskega parlamenta.

Revizije smotrnosti poslovanja pogosto zajemajo več proračunskih let. Zaradi kompleksnosti njihovih tem lahko izvajanje traja več kot leto dni. Sodišče te revizijske naloge oblikuje tako, da imajo čim večji učinek, in s tem kar najbolje izkoristi svoje vire.

V letu 2016 so posebna poročila obravnavala predvsem teme, povezane s splošnimi cilji EU za doseganje dodane vrednosti in rasti ter odzivom EU na globalne izzive, vključno z glavnimi vprašanji, kot so energetika in podnebje, notranji trg ter migracije. Sodišče se v posebnih poročilih osredotoča predvsem na ocenjevanje smotrnosti politik, programov in projektov, ki jih financira EU. Preverja predvsem, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito ter ali je financiranje EU ustvarilo dodano vrednost. Pripravi tudi priporočila za izboljšave, ki lahko zajemajo finančne prihranke, boljše metode dela, preprečevanje tratenja sredstev ali stroškovno učinkovitejše doseganje pričakovanih ciljev politik.

Leta 2016 je objavilo največje število posebnih poročil doslej, in sicer 36 (leta 2015 jih je objavilo 25). V nadaljevanju sta podrobneje predstavljeni dve: eno o zunanjih migracijah, v katerem je ponazorjena pomembnost dela Sodišča v zvezi s porabo EU zunaj njenih meja, drugo pa o pomorskem prometu EU, v katerem so predstavljena tveganja, da bo poraba Unije za povečanje njene zunanje konkurenčnosti neučinkovita.

Seznam vseh posebnih poročil, objavljenih leta 2016, je v prilogi k temu poročilu.

Odkrivanje goljufij

Čeprav revizije Sodišča niso posebej namenjene iskanju goljufij, je Sodišče odkrilo več primerov, za katere domneva, da je pri njih prišlo do nepravilnih ali goljufivih dejavnosti. Na področju preprečevanja goljufij pri proračunu EU Sodišče tesno sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF). Uradu OLAF posreduje vsak sum goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU, ki ga odkrije med svojim revizijskim delom. Te primere nato OLAF razišče in se odloči za morebitno preiskavo in po potrebi sodeluje z organi držav članic. V letu 2016 je Sodišče uradu OLAF posredovalo 11 primerov suma goljufij, ki jih je odkrilo med svojim delom za pripravo izjave o zanesljivosti za proračunski leti 2015 in 2016 ter v okviru drugih revizijskih nalog.

Mnenja in druge publikacije na podlagi pregledov

K izboljševanju finančnega upravljanja EU Sodišče prispeva tudi z mnenji, ki jih izreka o predlogih nove ali spremenjene zakonodaje z bistvenim finančnim učinkom. Za ta mnenja Sodišče zaprosijo druge institucije EU, zakonodajna organa Parlament in Svet pa jih uporabljata pri svojem delu. Sodišče pa lahko na lastno pobudo izda tudi dokumente in preglede, ki se nanašajo na druge zadeve.

Leta 2016 je pripravilo dve mnenji: eno v zvezi z nadzornim odborom Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), drugo pa v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI).

• Mnenje št. 1/2016 o spremembi Uredbe EU v zvezi s sekretariatom nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)

Mnenje Sodišča podpira predlog Evropske komisije, v skladu s katerim sekretariata nadzornega odbora ne bi več zagotavljal urad OLAF – kar je po navedbah nadzornega odbora vodilo do nasprotujočih si navodil za uslužbence sekretariata – temveč Komisija.

• Mnenje št. 2/2016 o predlogu za podaljšanje trajanja in širitev EFSI

Sodišče v mnenju ugotavlja, da je bil načrt Evropske komisije, da bo povečala sklad za naložbe, ki je v sredi­šču Junckerjevega načrta, in podaljšala njegovo trajanje samo eno leto po njegovi uvedbi, pri čemer naj bi aktivirala 315 milijard EUR javnega in zasebnega financiranja, pripravljen prezgodaj in z malo dokazi, da bi bilo povečanje upravičeno. Ocenilo je, da je še prezgodaj za merjenje gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov ali za sprejemanje zaključkov o tem, ali EFSI dosega svoje cilje.

Kratko poročilo – nova publikacija

Sodišče je leta 2016 razvilo nov izdelek, in sicer kratka poročila, s katerimi želi zakonodajalcem EU, zlasti Svetu, zagotoviti neodvisna, relevantna in pravočasna spoznanja o različnih temah. Leta 2016 je objavilo eno tako kratko poročilo o vmesnemu pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

• Kratko poročilo – Proračun EU: ali je čas za reformo?

Sodišče je analiziralo sporočilo Komisije o vmesnem pregledu in menilo, da za predloge ni bila pripravljena nobena ocena porabe v tekočem obdobju, da bo pred naslednjim večletnim finančnim okvirom le malo možnosti za oceno smotrnosti in da je nujno treba zmanjšati vse večjo zapletenost ureditev za financiranje politik EU. Komisiji je predlagalo, naj znova razmisli o časovnem razporedu za pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira, izvede celovit pregled porabe EU, razvije jasnejše, enostavnejše in usklajene ureditve za financiranje ter zagotovi razpravo na visoki ravni o prioritetah proračuna EU.

Sodišče kratka poročila pripravlja drugače kot revizijska poročila, saj je pri pripravi kratkih poročil poudarek na tem, da uporablja svojo obsežno bazo znanja. Kratka poročila vsebujejo pregled trenutnega stanja na nekem področju in omogočajo informirano odločanje in oblikovanje politik na podlagi dobrih, neodvisnih in nepristranskih nasvetov.

Mnenja Sodišča in druge publikacije, ki temeljijo na pregledu, so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Pomembne prireditve

Računovodenje v javnem sektorju: boljši računi, boljši proračuni, boljša poraba?

25.–26. januar 2016, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg

Sodišče je organiziralo delavnico za strokovnjake za računovodenje v javnem sektorju. Udeleženci so razpravljali o tem, ali bi bilo mogoče s harmonizacijo finančnega računovodenja, načrtovanja proračuna in makroekonomskih statistik uvesti skupen okvir, ki bi temeljil na splošno sprejetih računovodskih načelih. Skupina strokovnjakov je razpravljala o tem, ali se lahko računovodski izkazi, nacionalni računi in proračuni razumejo kot tri različice ene resničnosti. Na razpravah po skupinah, na katerih so med drugim obravnavali vlogo revizorjev pri zavzemanju za reformo in pri prilagajanju nanjo, so udeleženci prišli do zanimivega stališča.

Konferenca o finančnih instrumentih EU

15. november 2016, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg

Sodišče je organiziralo konferenco na visoki ravni o finančnih instrumentih EU, na kateri so predstavniki javnega in zasebnega sektorja razpravljali o tem, kako bi bilo mogoče finančne instrumente kar najbolje uporabiti za zagotavljanje finančne podpore iz proračuna EU. Med udeleženci so bili: Ingeborg Grässle, predsednica Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, Pier Luigi Gilibert, izvršni direktor Evropskega investicijskega sklada, Vazil Hudák, podpredsednik Evropske investicijske banke, in Nicholas Martyn, namestnik generalnega direktorja za politiko, skladnost in smotrnost na Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko, ki so o temi razpravljali z Iliano Ivanovo, članico Evropskega računskega sodišča.

Konferenca se je osredotočala na zaključke posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013 in na mnenje Sodišča o EFSI. Temu je sledila okrogla miza o uporabi zasebnega kapitala z učinkom finančnega vzvoda, ponovni uporabi sredstev, stroških upravljanja, EFSI in pobudi za MSP.

Mednarodni seminar CIPFA „Onstran baznega tabora“

24.–25. november 2016, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg

Mednarodni seminar inštituta za javne finance in računovodstvo CIPFA je ključna prireditev za strokovnjake na področju financ in revizorje, ki delajo v javnem sektorju. Evropsko računsko sodišče in CIPFA imata iste vrednote ter oba aktivno spodbujata dobro finančno upravljanje in vodenje. Prireditev, ki jo je organizirala CIPFA, je vodil Lazaros S. Lazarou, član Evropskega računskega sodišča, pristojen za letno poročilo. Udeleženci so razpravljali o različnih zadevah, kot so izboljšanje upravljanja javnih financ, nadzor in revizija v negotovem svetu ter odgovornost in dobro vodenje na področju javnih financ.

Odnosi z deležniki

Učinek dela Sodišča je zelo odvisen od tega, koliko Evropski parlament, Svet EU in nacionalni parlamenti uporabljajo njegove revizijske rezultate in priporočila.

Parlament

Predsednik in člani Sodišča so leta 2016 vzdrževali redne stike z odbori Evropskega parlamenta, zlasti z Odborom za proračunski nadzor (CONT).

Predsednik Caldeira je na začetku leta odboru CONT in konferenci predsednikov odborov predstavil delovni program za leto 2016, kar je del letnega posveta Sodišča z Evropskim parlamentom o delovnem programu za leto, ki sledi. Aprila se je udeležil razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2014.

Oktobra 2016 je Klaus-Heiner Lehne, novoizvoljeni predsednik Sodišča, odboru CONT in kasneje tudi na plenarnem zasedanju predstavil letno poročilo Sodišča za leto 2015. Novembra pa je odboru CONT predstavil delovni program Sodišča za leto 2017. V istem mesecu je opravila delegacija odbora CONT letni delovni obisk na Sodišču.

Leta 2016 so člani Sodišča odboru CONT predstavili 33 posebnih poročil, pa tudi ugotovitve in priporočila iz poglavij letnega poročila za leto 2015. Poleg tega so bili pozvani, naj 12 posebnih poročil in poglavje letnega poročila o konkurenčnosti za rast in delovna mesta predstavijo tudi drugim parlamentarnim odborom. Člani in revizijske ekipe Sodišča so bili tudi povabljeni, naj predstavijo revizijsko delo Sodišča različnim delovnim skupinam odborov, na različnih seminarjih in drugih parlamentarnih prireditvah ter o njem razpravljajo. Sodišče je kot v prejšnjih letih organiziralo skupni sestanek z odborom Parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, da bi razpravljali o vprašanjih skupnega interesa v zvezi s tekočim delom, poleg tega pa je še naprej sodelovalo z raziskovalno službo Parlamenta zaradi doseganja učinkovitejše izmenjave znanja.

Svet

Sodišče si je še naprej prizadevalo za tesnejše sodelovanje z različnimi sestavami Sveta, in to na politični in delovni ravni.

Predsednik Caldeira se je januarja 2016 sestal z Jeroenom Dijsselbloemom, nizozemskim ministrom za finance, predsednikom Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) ter predsednikom Evroskupine. Razpravljala sta o nadaljnjih ukrepih v zvezi z letnim poročilom Sodišča za leto 2014 za razrešnico za leto 2014 in o izzivih, povezanih z upravljanjem financ EU.

Predsednik Lehne se je oktobra 2016 sestal s Petrom Kažimirjem, slovaškim ministrom za finance in predsednikom Ecofin, novembra pa z Edwardom Scicluno, malteškim ministrom za finance in prihodnjim predsednikom Ecofin, da bi razpravljali o letnem poročilu Sodišča za leto 2015 in nadaljnjih ukrepih v zvezi z njim v okviru postopka za podelitev razrešnice za leto 2015 ter o drugem tekočem delu.

Nacionalni parlamenti

80 % porabe iz proračuna EU upravljajo nacionalni, regionalni in lokalni organi v državah članicah. Zato se je Sodišče zavezalo tesnejšemu sodelovanju s parlamenti v državah članicah in jim redno zagotavlja informacije o svojem delu in z njimi razpravlja o rezultatih svojih revizij in njihovih posledicah, vključno s priporočili, ki jih daje. Člani Sodišča so leta 2016 predstavili letno poročilo za leto 2015 v 19 državah članicah, v več državah članicah pa so predstavili tudi več posebnih poročil.

Sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami

Sodišče je zunanji revizor EU in z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) v glavnem sodeluje v okviru:

• odbora za stike VRI držav članic EU,
• mreže VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU ter
• mednarodnih organizacij, ki združujejo institucije za revidiranje javnih financ, zlasti Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (Intosai) in njenega evropskega regionalnega združenja (Eurosai).

Odbor za stike vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU

V skladu s Pogodbo EU morajo Evropsko računsko sodi­šče in nacionalni revizijski organi držav članic sodelovati v duhu zaupanja in pri tem ohranjati svojo neodvisnost. Sodišče v okviru odbora za stike aktivno sodeluje z vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU. Sodelovanje vključuje letni sestanek ter različne delovne skupine, mreže in projektne skupine, ustanovljene za obravnavo posebnih vprašanj v skupnem interesu.

Leta 2016 je Sodišče prispevalo k dejavnostim delovnih teles za bančno unijo EU, strukturne sklade, strategijo Evropa 2020, revizijo fiskalne politike, davek na dodano vrednost ter preprečevanje nepravilnosti in goljufij in bolj proti njim, ali pri njih sodelovalo.

Sodišče je v okviru podpore izmenjave znanja na področju revidiranja skladov EU revizorjem nacionalnih VRI omogočilo udeležbo na nekaterih internih tečajih usposabljanja.

Usklajevalo je tudi pregled in oceno okvira za sodelovanje odbora za stike. Odbor se je seznanil s poročilom o tem pregledu in oceni ter sprejel priporočila.

Sodišče poleg tega odboru zagotavlja upravno podporo, in sicer upravlja njegovo spletišče in zagotavlja upravno pomoč in usklajevanje njegovega mehanizma za zgodnje opozarjanje, s katerim se VRI vzajemno obveščajo o ključnih spremembah, povezanih z njihovim delom.

Okrepljeno sodelovanje na področju revidiranja sredstev EU

Sodišče se stalno povezuje z VRI držav članic, da bi okrepilo sodelovanje na področju revidiranja sredstev EU in analiziralo možnost izbire revizijskih tem, ki bi se jih lahko lotili usklajeno. Leta 2016 je z VRI Hrvaške in Poljske podpisalo memorandum o soglasju za usklajeno revizijo programa JASPERS, poročilo o tej reviziji pa se načrtuje za leto 2017. Poleg tega je še naprej racionaliziralo svoje upravne postopke za obveščanje nacionalnih VRI o svojih revizijskih obiskih in za razčiščevanje dejstev s svojimi revidiranci v državah članicah.

Mreža VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU

Sodišče sodeluje tudi z VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU, v glavnem v okviru mreže, podobne odboru za stike.

Sodišče je v letu 2016 še naprej podpiralo to mrežo pri izvajanju vzporednih revizij energetske učinkovitosti in javnega naročanja. V okviru podpore za vzporedno revizijo je tudi gostilo uvodni sestanek, ki so se ga udeležili vodje sodelujočih VRI.

Poleg tega je aktivno prispevali k več drugim sestankom in dejavnostim mreže, ki so obravnavali teme, kot so pomembnost in vzorčenje pri revidiranju računovodskih izkazov, ustvarjanje uspešnih delovnih odnosov med VRI in nacionalnimi parlamenti ali neodvisnost VRI.

Devet revizorjev iz VRI iz mreže je sodelovalo v programu pripravništev Sodišča za leto 2016, 12 pa se jih je udeležilo internih tečajev usposabljanja Sodišča.

Drugo sodelovanje

Sodišče je tudi leta 2016 aktivno sodelovalo pri dejavnostih Intosai in Eurosai ter prispevalo k njim, zlasti v okviru njunih delovnih teles.

Junija 2016 je gostilo 44. sestanek upravnega odbora Eurosai.

Decembra 2016 je bilo Sodišče na XXII. kongresu Intosai v Združenih arabskih emiratih uradno imenovano za podpredsednika odbora za poklicne standarde. To odraža njegovo ambicijo, da bi prispevalo k procesu priprave standardov za revizije v javnem sektorju. Sodišče je že bistveno prispevalo k pripravi in uveljavljanju standarda MSVRI 5600 (smernice za medsebojne strokovne preglede) ter razvoju dveh novih standardov okoljskega revidiranja (MSVRI 5110 in 5120).

Naše upravljanje

Kolegij Sodišča

Kolegij Sodišča sestavlja po en član iz vsake države članice. Mandat članov traja šest let z možnostjo ponovitve. Člane Sodišča imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na predlog njihove države članice. Skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije morajo člani svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije.

Večina članov je razporejenih v enega od petih senatov, v okviru katerih se sprejemajo poročila, mnenja in druge publikacije, ki nastanejo na podlagi pregledov, ter odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih. Vsak član je odgovoren za svoje revizijske naloge. En član se imenuje za vodenje odbora za kontrolo kakovosti revizij, en pa za usklajevanje odnosov med institucijami. Pri delu jim pomagajo njihovi kabineti.

Poročila, mnenja in druge publikacije, ki se pripravijo na podlagi pregledov, se predložijo odgovornemu senatu in/ali celotnemu kolegiju v sprejetje, nato pa se predstavijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člani Sodišča med seboj izvolijo predsednika za obdobje treh let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik poleg svojih drugih obveznosti nadzira smotrnost dela Sodišča in institucijo zastopa v zunanjih odnosih. 1. oktobra 2016 je Vítorja Caldeiro, ki je po 9 letih na mestu predsednika Sodišča postal predsednik portugalske vrhovne revizijske institucije (Tribunal De Contas), zamenjal Klaus-Heiner Lehne.

Leta 2016 je Svet Evropske unije na predlog vlad njihovih držav članic in po posvetovanju z Evropskim parlamentom kot nove člane Evropskega računskega sodišča imenoval:

• Jana Gregorja (Češka republika), Mihailsa Kozlovsa (Latvija), Janusza Wojciechowskega (Poljska) in Sama Jereba (Slovenija), katerih mandat se je pričel 7. maja 2016,
• Rimantasa Šadžiusa (Litva), katerega mandat se je pričel 16. junija 2016,
• Lea Brincata (Malta) in Joãa Figueireda (Portugalska), katerih mandat se je pričel 1. oktobra 2016,
• Juhana Partsa (Estonija), katerega mandat se je pričel 1. januarja 2017.
• Člana Evropskega računskega sodišča Ladislav Balko (Slovaška) in Lazaros S. Lazarou (Ciper) sta bila ponovno imenovana 7. maja oziroma 2. novembra 2016.

Revizijski senati in odbori

Junija 2016 je potekala reforma senatov in odborov, v okviru katerih naša institucija pripravlja in sprejema odločitve. Zlasti pomembne so tri spremembe. Reforma je uvedla:

• pet enakovrednih senatov s po petimi člani, vštevši dekana, ki ga za usklajevanje dela izvoli posamezen senat. Senati niso odgovorni za specifična področja proračuna ali organe EU, temveč je njihovo delo usmerjeno na teme, povezane z določenimi politikami EU: okoljske, socialne, gospodarske in zunanje zadeve ter notranje upravljanje,
• nov odbor za kontrolo upravljanja kakovosti revizij. Odbor za kontrolo kakovosti revizij sestavljajo član za kontrolo kakovosti revizij in člana iz senatov, ki sta imenovana na predlog predsednika Sodišča,
• nove pristojnosti in dodatnega člana upravnega odbora. Odbor je še vedno odgovoren za pripravo odločitev Sodišča o strategiji, delovnem programu in organizacijskih zadevah, dobil pa je dodatne odgovornosti v zvezi s sprejemanjem odločitev o nekaterih kadrovskih zadevah. Nov član, pristojen za kontrolo kakovosti revizij, se je pridružil odboru, ki ga sestavljajo predsednik (predsednik odbora), dekani senatov in član za odnose z institucijami, v odboru pa sodeluje tudi generalni sekretar.

Reforma senatov in odborov Sodišča dopolnjuje drugi večji reformi, povezani z izvajanjem naše strategije za obdobje 2013–2017: uvedbo organizacije, ki temelji na nalogah, v začetku leta 2016 in pobudo za vzpostavitev omrežja Sodišča, namenjenega krepitvi upravljanja znanja, ki še poteka. V okviru nove organizacije, ki temelji na nalogah, so revizijski direktorati sestavljeni iz vodstvene ekipe (direktor ali vodilni upravni uslužbenci) in skupine uslužbencev (revizorji in asistenti).

Pri vsaki nalogi pristojen senat imenuje člana poročevalca, vodjo naloge in revizijsko ekipo. Senati in njihovi strokovnjaki za politike imajo prav tako ključno vlogo pri dejavnostih upravljanja znanja, katerih cilj je ustvarjanje, ohranjanje in izmenjava znanja. Leta 2016 je bila uvedena tudi pobuda Omogočanje znanja za revizijo. Postala je osrednji steber naših procesov upravljanja znanja, ki vključujejo hitro preučitev politik in kratke razlage tem, ki jih opravijo revizorji Sodišča.

Cilj vseh elementov reforme je narediti našo institucijo bolj fleksibilno pri izvajanju njenih nalog in bolje izkoristili naše znanje, spretnosti in izkušnje pri izvedbi aktualnih, relevantnih in kakovostnih revizij. To je eden izmed ključnih ciljev strategije Sodišča za leto 2013–2017.

Merjenje smotrnosti poslovanja

V podporo pri odločanju in za informiranje o smotrnosti poslovanja Sodišča uporabljamo sedem ključnih kazalnikov smotrnosti, s katerimi spremljamo napredek pri doseganju strateških ciljev Sodišča.

Ti kazalniki so namenjeni merjenju ključnih elementov kakovosti in učinka dela Sodišča ter učinkovitosti in uspešnosti Sodišča pri uporabi svojih virov.

Kakovost in učinek našega dela

Kakovost in učinek svojih poročil ocenjujemo na podlagi ocen deležnikov, pregledov strokovnjakov in nadaljnjega ukrepanja, ki je rezultat naših priporočil. Poleg tega spremljamo svojo prisotnost v medijih.

Ocena deležnikov

Svoje glavne deležnike (Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in Odbor Evropskega parlamenta za proračun, Odbor Sveta za proračun, glavne revidirance v Komisiji in evropskih agencijah ter vodje VRI EU) smo zaprosili, naj ocenijo poročila, ki jih objavljamo.

Podobno kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2016 velika večina vprašanih uporabnost in učinek naših poročil ocenila kot „dobra“ ali „zelo dobra“.

Pregledi strokovnjakov

Vsako leto neodvisni zunanji strokovnjaki pregledajo vsebino in predstavitev vzorca naših poročil zaradi ocene kakovosti. Leta 2016 so pregledovalci ocenili šest posebnih poročil (št. 13/2016, št. 14/2016, št. 23/2016, št. 25/2016, št. 27/2016 in št. 29/2016 – glej Prilogo) in letni poročili za leto 2015. Na štiristopenjski lestvici z ocenami od zelo slabo (1) do zelo dobro (4) so ocenili kakovost različnih elementov poročil.

Rezultati se v zadnjih letih niso veliko spreminjali, kar kaže na zadovoljivo kakovost naših poročil.

Nadaljnje ukrepanje na podlagi naših priporočil

K izboljšanju finančnega upravljanja EU najbolje prispevamo s priporočili, ki jih izrekamo v svojih revizijskih poročilih. Nekatera je mogoče izvesti hitro, druga pa zaradi kompleksnosti zahtevajo več časa.

Sistematično spremljamo, koliko so revidiranci izvedli naša priporočila. Do konca leta 2016 je bilo izvedenih 97 % priporočil, ki smo jih izrekli leta 2013.

Leta 2016 smo uvedli dodaten mejnik glede uresničevanja naših priporočil, saj smo začeli sistematično določati roke, do katerih je naša priporočila treba izvesti. Na podlagi tega bo v prihodnjih letih lažje spremljati, ali so bila naša priporočila pravočasno izvedena.

Prisotnost v medijih

Kazalnik za našo prisotnost v medijih kaže naš medijski učinek. Povezan je s strateškim ciljem povečanja prepoznavnosti Sodišča, njegovih izdelkov ter revizijskih zaključkov, ki jih sprejme.

Leta 2016 smo na spletu našli približno 9 000 člankov, povezanih z našimi posebnimi poročili, letnimi poročili in institucijo na splošno. Približno polovica jih je obravnavala naša revizijska poročila, preostali pa so omenjali našo institucijo in njeno delo nasploh. Za primerjavo: leta 2015 je bilo takih spletnih člankov 3 400. Poleg tega so bili naša institucija in njeni izdelki v družbenih medijih omenjeni več kot 11 500-krat, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 2015.

Vsa naša poročila niso enako medijsko pokrita. Naša najbolj medijsko odmevna poročila v letu 2016 so bila posebna poročila o porabi EU za zunanje migracije, pomoči EU Ukrajini, čezmejnih nevarnostih za zdravje, pomorskem prometu in enotnem mehanizmu nadzora. Menimo, da se je naša prisotnost v medijih znatno povečala zaradi več dejavnikov: večjega števila posebnih poročil in njihove vse večje aktualnosti ter zaradi boljše komunikacije z mediji, tako z dopisniki za EU v Bruslju kot z novinarji v državah članicah.

Učinkovita in uspešna poraba virov

Uspešnost in učinkovitost porabe svojih virov ocenjujemo glede na svojo sposobnost za izvedbo programa dela, pravočasnih revizij in zagotavljanje strokovnosti svojih uslužbencev.

Izvedba programa dela

Revizijske in druge naloge načrtujemo v letnem programu dela, med letom pa spremljamo napredek pri njihovem izvajanju.

V letu 2016 so bila letna poročila in specifična letna poročila pripravljena, kot je bilo načrtovano. Poleg tega je bilo 80 % posebnih poročil objavljenih, kot je bilo prvotno načrtovano. Za primerjavo: v letu 2015 je ta delež znašal 69 %. Preostala poročila so bila odložena in bodo objavljena leta 2017.

Priprava posebnih poročil

V preteklih letih nam je uspelo skrajšati čas izvajanja revizij. V letu 2016 smo 36 posebnih poročil v povprečju pripravili v zadanem časovnem roku 18 mesecev. 25 teh posebnih poročil (69 %) je bilo pripravljenih v manj kot 18 mesecih.

Še naprej si bomo prizadevali, da bi skrajšali čas priprave posebnih poročil v okviru roka, ki ga določa nova finančna uredba.

Strokovno usposabljanje

V skladu s priporočili, ki jih je objavila Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, skušamo zagotoviti povprečno 40 ur (pet dni) strokovnega usposabljanja za vsakega revizorja.

V letu 2016 smo znova presegli cilj v zvezi s strokovnim usposabljanjem revizijskih delavcev, kar kaže na velik pomen, ki ga pripisujemo strokovnemu razvoju zaposlenih. Če zajamemo tudi jezikovno usposabljanje, ki je potrebno, da lahko naši revizorji svoje delo učinkovito opravljajo v vseh državah članicah EU, so revizorji Sodišča v letu 2016 opravili povprečno po 10 dni usposabljanja. Če upoštevamo vse uslužbence (tj. ne samo za revizorje), so se v povprečju usposabljali po 7,9 dni.

Naši uslužbenci

Odobrena delovna mesta

Ob koncu leta 2016 je bilo v naši instituciji zaposlenih 839 uradnikov in začasnih uslužbencev (skupaj s pogodbenimi uslužbenci in napotenimi nacionalni strokovnjaki: 917).

Še naprej smo zmanjševali število zaposlenih, in sicer za 1 % na leto v petletnem obdobju (2013–2017), kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju iz decembra 2013.

Zato se je leta 2016 število odobrenih delovnih mest zmanjšalo z 872 na 862 delovnih mest za uradnike in začasne uslužbence (brez članov, pogodbenih uslužbencev, napotenih nacionalnih strokovnjakov in praktikantov). 553 jih dela v revizijskih senatih, od tega 118 v kabinetih članov.

Zaposlovanje

Uslužbenci Sodišča imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje. Naša politika zaposlovanja upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU, našo delovno silo pa sestavljajo uradniki, zaposleni za nedoločen čas, in zaposleni za določen čas. Javne natečaje v splošnem organizira Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Leta 2016 je Sodišče zaposlilo 51 uslužbencev: 19 uradnikov, 13 začasnih uslužbencev, 14 pogodbenih uslužbencev in pet napotenih nacionalnih strokovnjakov. Omogočili smo tudi 88 mest za delovno prakso v trajanju od treh do petih mesecev, namenjenih univerzitetnim diplomantom, vključno z 9 mesti za delovno prakso revizorjev vrhovnih revizijskih institucij iz držav kandidatk. Na dan 31. decembra 2016 je bilo v naši instituciji 14 nezasedenih delovnih mest (1,6 % skupnega števila delovnih mest).

Starostni profil

Starostni profil uslužbencev z aktivnim statusom na Sodišču na dan 31. decembra 2016 kaže, da je približno polovica uslužbencev stara 44 let ali manj.

27 od 67 direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev (40 %) je starih 55 let ali več. To bo privedlo do prenove poslovodstva v naslednjih petih do desetih letih, ko se bodo ti upokojili.

Uravnotežena zastopanost spolov

Pri upravljanju človeških virov in zaposlovanju izvajamo politiko enakih možnosti. Na splošno smo dosegli enak delež moških in žensk med zaposlenimi, med revizorji in upravnimi uslužbenci pa je 42 % žensk.

V primerjavi z letom 2015 se je delež žensk v poslovodstvu z 31 % povečal na 36 %. Cilj našega akcijskega načrta za uveljavljanje enakih možnosti je doseči enako zastopanost spolov na vseh ravneh. Po zadnjih zaposlovanjih je 51 % vseh zaposlenih v razredih od AD5 do AD8 žensk (leta 2015 je ta delež znašal 50 %). Glede na zamenjavo višjih in srednjih poslovodnih delavcev v naslednjih petih do desetih letih naj bi vse večji delež žensk v razredih AD prispeval k večjemu deležu žensk med poslovodnimi delavci v prihodnje.

Informacije o državljanstvu in spolu poslovodnih delavcev so prikazane v naslednjem diagramu.

Podpora revidiranju

Strokovno usposabljanje

Sodišče je še naprej podpiralo neprekinjen poklicni raz­voj svojih uslužbencev s ponudbo tečajev ter s finančno podporo za uslužbence, ki opravljajo programe za pridobivanje ali ohranjanje strokovnih kvalifikacij ali diplom na področjih, relevantnih za našo vlogo in dejavnost.

V medinstitucionalnem okviru smo še naprej smo razvijali tesno sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropsko šolo za upravo. Razširili smo tudi obseg ponujenih tečajev, in sicer smo dodali tečaje e-usposabljanja, in nadaljevali u­spešno serijo predstavitev s področja revizije ali o temah, povezanih z delom revizorjev, ki so jih izvedli notranji ali zunanji strokovnjaki.

Izvajati smo začeli tudi pilotno leto podiplomskega univerzitetnega študija „Revidiranje javnih organizacij in politik“ in magistrski program „Upravljanje javnih organizacij“ v sodelovanju z Univerzo v Loreni. Poleg tega so ob priložnosti vsakoletnega dne za usposabljanje našo institucijo obiskali revizorji šestih drugih vrhovnih revizijskih institucij in našim uslužbencem predstavili svoje revizijske metodologije.

Prevajanje

V direktoratu za prevajanje in jezikovne storitve Sodišča je bilo prevedenih in pregledanih 230 640 strani, kar je 16 % več kot leta 2015 in največ doslej. Nadaljevali smo z izvajanjem kampanje za jasen jezik, in sicer smo organizirali konferenco in delavnice za tiste, ki sodelujejo pri pripravi besedil in niso naravni govorci angleščine. Pri številnih poročilih so prevajalci zagotavljali podporo revizijskim ekipam pri pripravi besedil. Poleg tega so naši prevajalci zagotovili jezikovno podporo revizorjem pri 34 revizijskih obiskih na kraju samem, kar skupaj znaša 30 tednov (v primerjavi s 26 revizijskimi obiski v trajanju 22 tednov v letu 2015) in tolmačenje na prireditvah v orga­nizaciji Sodišča.

Informacijska tehnologija

V letu 2016 je Direktorat za informatiko in tehnologijo po­stal Direktorat za informatiko, delovno okolje in inovacije, ki opravlja storitve informacijske tehnologije, upravljanja informacij (knjižnica in arhivi) ter storitve v zvezi s stavbami in infrastrukturo. Ta reorganizacija je bila odziv na potrebo po upoštevanju tako fizičnih kot digitalnih elementov pri oblikovanju delovnih okolij, ki so prilagojena glede na dejavnosti.

Zamenjali in nadgradili smo celotno infrastrukturo za shranjevanje podatkov v naših podatkovnih centrih, povečali zmogljivost internetnega dostopa in filtriranja, izvedli migracijo sistema e-pošte z Lotus Notes na Out­look in začeli izvajati nadgradnjo oziroma migracijo več sistemov za upravljanje človeških virov.

Vse posodobitve in rezultati so bili doseženi ob ustrez­nem obvladovanju tveganj in zagotavljanju varnosti operacij in neprekinjenega poslovanja.

Stavbe

Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), v najemu pa pisarniške prostore, v katerih je center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči. V najemu imamo tudi sejno sobo in tri pisarne v Evropskem parlamentu v Bruslju in eno pisarno v Strasbourgu.

Stavba K1

Stavba K1 je bila odprta leta 1988. V njej so pisarne za največ 310 zaposlenih in sejne sobe. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladiščni prostori, knjižnica in glavni arhiv, zgornje nadstropje pa se v celoti uporablja za tehnično opremo.

Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008, da bi ustrezala nacionalnim zdravstvenim, varnostnim in okoljskim zahtevam. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3. Tako vse tri stavbe kolikor mogoče delujejo kot ena združena tehnična enota.

Še naprej si bomo prizadevali za izboljšanje delovnega okolja, da bi še povečali učinkovitost našega dela. Leta 2016 smo na enem od nadstropij stavbe K1 uredili odprte pisarne, s čimer bomo pridobili koristne izkušnje za prihodnjo izgradnjo delovnega okolja, ki je prilagojeno glede na dejavnostih, v K2.

Trenutno izvajamo študijo izvedljivosti, cilj pa je prenova stavbe zaradi prilagoditve okoljskim zahtevam.

Stavba K2

Stavba K2 je bila odprta leta 2003. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče ter fitnes center. Vrhnje nadstropje se uporablja izključno za tehnično opremo. V preostalih nadstropjih so pisarne za največ 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori.

K2 ima obratovalno dovoljenje (certifikat o skladnosti) do konca leta 2017. Do tega datuma bo treba pridobiti novo dovoljenje, stavbo pa nadgraditi, da bo skladna z veljavnimi zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi standardi. Kot sta se marca 2014 dogovorila Svet in Evropski parlament, se bodo stroški te posodobitve krili iz preo­stalega proračuna za projekt izgradnje stavbe K3, ki je bil dokončan pred nekaj leti.

Stavba K3

Stavba K3 je bila odprta leta 2012. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče, razkladalne rampe, odlagališče odpadkov, tiskarna, kuhinje in arhivi. Pritličje zajema restavracijo, kavarno in prostore za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za največ 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. V šestem nadstropju so sobe za sprejem, kuhinja in prostori za tehnično opremo. Stavba K3 je bila v okviru pridobitve certifikata BREEAM, ki uporablja najnaprednejšo metodologijo za ocenjevanje in certificiranje trajnosti stavb, ocenjena kot „zelo dobra“.

Kot za vse druge institucije EU je tudi za Sodišče varnost uslužbencev ključna. V letu 2016 smo začeli izvajati projekt za krepitev varnosti v naši instituciji, ki je zajemal: postavitev nove ograje, izboljšan sistem video nadzora, skenerje prtljage, varnostna vrtljiva vrata na vhodih v stavbe, nov varnostni in nadzorni center ter zunanji center za akreditacijo in nadzor dostopa uslužbencev in obiskovalcev. Projekt je napredoval v skladu z načrtom. Skenerji prtljage in varnostna vrtljiva vrata so že postavljeni in delujejo. Infrastrukturni elementi projekta bodo zaključeni do konca leta 2017.

Ravnanje z okoljem

Menimo, da smo kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžni uporabljati načela smotrnega ravnanja z okoljem. Leta 2014 smo začeli izvajati sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), v letu 2016 pa je naša institucija dobila pozitivno priporočilo za pridobitev certifikata EMAS. Poleg tega je Sodišče za svoj sistem ravnanja z okoljem pridobilo certifikat ISO 14 001: 2004.

V letu 2016 smo zaradi sistematičnega zmanjšanja emisij CO₂ že drugo leto zapored analizirali emisije toplogrednih plinov, ki jih proizvedemo z našimi dejavnostmi. Rezultati te študije o ogljičnem odtisu so na voljo na našem spletišču (eca.europa.eu).

V letu 2016 smo uvedli politiko e-založništva za naša posebna poročila: odslej se objavljajo na spletu in razpošljejo elektronsko.

Odgovornost Sodišča

Finančne informacije

Sodišče se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Naš proračun sestavljajo v celoti upravni odhodki. Leta 2016 je proračun znašal okoli 137,6 milijona EUR, kar je manj kot 0,1 % skupne porabe EU ali približno 1,5 % skupne porabe za upravo. Skupna stopnja realizacije proračuna je znašala 99 %.

Proračun za leto 2017

Proračun za leto 2017 se je v primerjavi s proračunom za leto 2016 povečal za 2,7 %.

Obvladovanje tveganj

V letu 2016 smo sprejeli novo politiko obvladovanja poslovnega tveganja. Vsak od naših direktoratov zdaj ocenjuje tveganja, povezana z njegovimi dejavnostmi, ki jih pregledujemo letno, da bi pripravili akcijske načrte za obvladovanje teh tveganj.

Te načrte upoštevamo pri oblikovanju in izvajanju svojih notranjih pregledov in zagotavljamo, da so ti stroškovno učinkovita. Naši sistemi notranje kontrole so osnova za letno zagotovilo našega generalnega sekretarja o dobro opravljenem delu, ki je predstavljeno v tem poročilu o dejavnostih in se bo uporabilo za oceno tveganja v nasled­njem letu.

Notranje in zunanje revizije

Notranje revidiranje

Naša služba za notranjo revizijo svetuje naši instituciji pri upravljanju tveganj z izrekanjem mnenj o kakovosti upravljavskih sistemov in sistemov notranje kontrole. Njene dejavnosti spremlja revizijski odbor, ki ga sestav­ljajo trije člani naše institucije in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.

Leta 2016 je služba za notranjo revizijo preučila naš si­stem poročanja o upravljanju, upravljanje pogodb, naložbe v IT in upravljanje knjižničnih in arhivskih služb. Poleg tega je pregledala izvajanje naše nove politike obvladovanja tveganj in spremljala izvajanje svojih priporočil, da bi zagotovila, da so akcijski načrti izvedeni.

Sodišče vsako leto poroča Parlamentu in Svetu o rezultatih dejavnosti notranje revizije.

Zunanje revidiranje

Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomemben element prizadevanj naše institucije za to, da bi zase uporabljala enaka načela preglednosti in odgovornosti kot za svoje revidirance. Poročilo zunanjega revizorja PricewaterhouseCoopers Sàrl o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2015 je bilo objavljeno 30. avgusta 2016.

Razrešnica

Kot vse druge institucije EU tudi za Sodišče velja postopek razrešnice. Aprila 2016 je Evropski parlament našemu generalnemu sekretarju podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014, kar pomeni, da je bil naš zaključni račun za leto 2014 zaključen in potrjen.

Skrbno smo analizirali vsa vprašanja v zvezi z našimi revizijskimi in upravljavskimi odgovornostmi, ki so se pojavljala med postopkom razrešnice, sprejeli ustrezne ukrepe in Evropskemu parlamentu poročali o nadaljnjem ukrepanju.

Izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil

Podpisani generalni sekretar Evropskega računskega sodišča v svoji funkciji odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil izjavljam:

• da so informacije v tem poročilu resnične in točne ter
• da imam razumno zagotovilo:
  • da so bili viri, dodeljeni za dejavnosti, opisane v tem poročilu, namensko porabljeni v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja,
  • da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna jamstva v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z izkazi, ter zagotavljajo ustrezno obravnavanje domnevnih goljufij ali sumov goljufij.
  • da so koristi kontrol sorazmerne z njihovimi stroški.

To zagotovilo temelji na moji presoji in na informacijah, ki jih imam, kot so poročila in izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, poročila notranjega revizorja in poročila zunanjega revizorja za predhodna proračunska leta.

Potrjujem, da ne vem za nobeno zadevo, ki ni omenjena v tem poročilu, ki pa bi lahko škodila instituciji.

V Luxembourgu, 16. februarja 2017

Eduardo Ruiz García
Generalni sekretar

Priloga – Posebna poročila v letu 2016

• Ali je sistem Komisije za merjenje smotrnosti poslovanja v zvezi z dohodki kmetov dobro zasnovan in temelji na zanesljivih podatkih? (št. 1/2016).
• Poročilo za leto 2014 o spremljanju popravljalnih učinkov posebnih poročil Evropskega računskega sodišča (št. 2/2016)
• Boj proti evtrofikaciji v Baltskem morju: potrebni so nadaljnji in uspešnejši ukrepi (št. 3/2016)
• Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo mora spremeniti svoje izvedbene mehanizme in elemente svoje zasnove, da bi dosegel pričakovani učinek (št. 4/2016)
• Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah? (št. 5/2016)
• Programi izkoreninjenja, obvladovanja in spremljanja za omejitev bolezni živali (št. 6/2016)
• Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu (št. 7/2016)
• Železniški tovorni promet v EU še vedno ni na pravi poti (št. 8/2016)
• Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014 (št. 9/2016)
• Za zagotovitev uspešnega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so potrebna dodatna izboljšanja (št. 10/2016)
• Krepitev upravne zmogljivosti v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji: skromen napredek v zahtevnih razmerah (št. 11/2016)
• Uporaba nepovratnih sredstev v agencijah: ni vedno ustrezna ali dokazljivo uspešna (št. 12/2016)
• Pomoč EU za krepitev javne uprave v Moldaviji (št. 13/2016)
• Pobude politik in finančna podpora EU za integracijo Romov: v zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek, toda potrebna so dodatna prizadevanja na terenu (št. 14/2016)
• Ali je Komisija uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti? (št. 15/2016)
• Cilji EU za področje izobraževanja: programi so usklajeni, toda pri merjenju uspešnosti obstajajo pomanjkljivosti (št. 16/2016)
• Institucije EU bi lahko naredile več, da bi omogočile lažji dostop do svojega javnega naročanja (št. 17/2016)
• Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv (št. 18/2016)
• Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013 (št. 19/2016)
• Krepitev upravne zmogljivosti v Črni gori: dosežen je bil napredek, toda na mnogih ključnih področjih so potrebni boljši rezultati (št. 20/2016)
• Predpristopna pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu: metarevizija (št. 21/2016)
• Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo (št. 22/2016)
• Pomorski promet v EU: v nemirnih vodah – veliko neuspešnih in netrajnostnih naložb (št. 23/2016)
• Potrebnih je več prizadevanj za seznanjanje s pravili o državni pomoči in uveljavljanje njihovega spoštovanja (št. 24/2016)
• Identifikacijski sistem za zemljišča je koristno orodje za določanje upravičenosti kmetijskih zemljišč, vendar bi bilo mogoče njegovo upravljanje še izboljšati (št. 25/2016)
• Doseganje uspešnejše navzkrižne skladnosti in poenostavitve ostaja izziv (št. 26/2016)
• Upravljanje na Evropski komisiji – najboljša praksa? (št. 27/2016)
• Spopadanje z resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje v EU: narejeni so bili pomembni koraki, vendar je treba storiti več (št. 28/2016)
• Enotni mehanizem nadzora – dober začetek, a potrebne so nadaljnje izboljšave (št. 29/2016)
• Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu (št. 30/2016)
• Poraba vsaj enega evra od petih iz proračuna EU za podnebne ukrepe: delo, ki poteka, je ambiciozno, vendar obstaja resno tveganje, da cilj ne bo dosežen (št. 31/2016)
• Pomoč EU Ukrajini (št. 32/2016)
• Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno (št. 33/2016)
• Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano (št. 34/2016)
• Uporaba proračunske podpore za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki (št. 35/2016)
• Ocena ureditev za zaključevanje programov na področjih kohezije in razvoja podeželja iz obdobja 2007–2013 (št. 36/2016)

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

Print	ISBN 978-92-872-6666-8	ISSN 1831-1342	doi:10.2865/645443	QJ-AA-17-001-SL-C
PDF	ISBN 978-92-872-6667-5	ISSN 2362-9622	doi:10.2865/390097	QJ-AA-17-001-SL-N
HTML		ISSN 2362-9622	doi:10.2865/686977	QJ-AA-17-001-SL-Q

© Evropska unija, 2017.

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo naslednje fotografije je treba zaprositi neposredno imetnika avtorskih pravic:

* © Cour des comptes – Elombard.

Reprodukcija naslednjih fotografij je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in imena fotografa (če je znano):

* © Evropska unija, 2016, vir: Evropski parlament.

* © Evropska unija, 2015, vir: Avdiovizualna služba Evropske komisije, Oliver Bunic.

* © Malta Perm. Rep.

Ta brošura je na voljo v 23 jezikih in tudi v naslednjih formatih:

PDF

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod:
  • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:
  • pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),
  • pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),
  • pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali
  • s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).