EU v letu 2022

Uvod

Ravno ko je svetovno gospodarstvo leta 2022 začelo okrevati po pandemiji COVID-19, se je moral svet soočiti z novo geopolitično krizo. Rusija je skoraj osem let po nezakoniti priključitvi Krima in Sevastopola 24. februarja 2022 začela vojno agresijo proti Ukrajini in njenemu narodu, ki terja vse več človeških življenj in povzroča vse hujše uničenje. Ruska dejanja so poleg humanitarne krize brez primere povzročila tudi najhujšo energetsko krizo v Evropi od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To je privedlo tudi do zvišanja cen hrane po vsem svetu, kar je še zaostrilo problem neustrezne prehranske varnosti na svetovni ravni.

Evropska unija se je enotno, odločno in takoj odzvala. 27 držav članic in njihove partnerice po vsem svetu so obsodile neizzvano in neupravičeno vojno agresijo ter hitro in odločno ukrepale z uvedbo strogih sankcij proti Rusiji, da bi jo gospodarsko osamile in ji onemogočile financiranje vojne.

EU je okrepila zagotavljanje politične, humanitarne in finančne podpore Ukrajini ter s tem pokazala, da jo neomajno podpira. Sprejela je tudi izredni ukrep, s katerim je prvič aktivirala direktivo o začasni zaščiti, da bi zagotovila takojšnjo zaščito milijonom Ukrajincem in Ukrajinkam, ki so morali zapustiti svoje domove.

Hkrati je z vsemi sredstvi podprla države članice pri njihovem odzivu na posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini ter množični pritok beguncev in begunk v sosednje države.

Ruska vojna agresija je povzročila tudi spremembe v evropski varnostni strukturi. EU je marca sprejela strateški kompas, da bi lahko do leta 2030 zavzela močnejšo držo na področju varnosti in obrambe (glej poglavje 8).

Poleg tega je Evropska komisija pripravila prelomni načrt REPowerEU, da EU ne bi bila več odvisna od ruskih fosilnih goriv (glej poglavje 2).

Na podlagi zgodovinskega sklepa Evropskega sveta iz junija 2022 je EU Ukrajini podelila status države kandidatke (glej poglavje 8).

Solidarnost z Ukrajino

Takojšen in enoten odziv

EU se je hitro odzvala na rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Z resnično solidarnostjo med EU in državami članicami je leta 2022 sprejela več kot 200 ukrepov, s katerimi se je odzvala na invazijo. S svojim odzivom je sledila trem ciljem: osamiti Rusijo in zahtevati, da odgovarja za vojno agresijo, invazijo in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z vojnimi hudodelstvi; s sklopom sankcij brez primere povzročiti hude posledice za rusko gospodarstvo in Rusiji onemogočiti nadaljevanje vojne agresije; ter splošno podpreti Ukrajino. Poleg tega je prekinila sodelovanje z ruskimi oblastmi, pri čemer pa še naprej podpira civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in neodvisne medije.

Aprila se je svet povezal v solidarnosti in zbral 9,1 milijarde evrov za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo. Znesek je vključeval milijardo evrov iz proračuna EU in nadaljnjo milijardo evrov iz Evropske banke za obnovo in razvoj. Evropska komisija in kanadska vlada sta v sodelovanju z mednarodno zagovorniško organizacijo Global Citizen v odgovor na poziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega začeli donatorski dogodek in kampanjo Podprimo Ukrajino. Kot priznanje velikodušnosti poljskega naroda do beguncev in begunk je donatorski dogodek potekal v Varšavi, na njem pa je sodeloval tudi poljski predsednik Andrzej Duda.

---

Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so zagotovili nove logistične poti, ki so Ukrajino prek železnic, cest in celinskih plovnih poti povezale s svetovnimi trgovinskimi partnerji. Za ukrajinsko gospodarstvo pomenijo rešilno bilko, saj ukrajinskim kmetom in podjetjem omogočajo nujno potrebne dohodke v višini več kot 15 milijard evrov, Ukrajini pa pomagajo pri izvozu blaga, zlasti žita, kar zagotavlja prehransko varnost v državah v razvoju (glej poglavje 8). Poleg tega so Ukrajini omogočili uvoz nujno potrebnega – od humanitarne pomoči do živalske krme in gnojil.

---

Platforma za odpornost dobavnih verig in stična podjetniška platforma za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino sta ukrajinskim in evropskim podjetjem pomagali pri reševanju motenj v mednarodnih dobavnih verigah in iskanju rešitev za izvoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine.

---

Evropski prometni koridorji so bili razširjeni na Ukrajino in Moldavijo, da bi se izboljšale prometne povezave z EU. Obe državi bosta imeli dostop do Instrumenta za povezovanje Evrope, ki se lahko uporabi kot podpora čezmejnim projektom za odpravo ozkih grl.

Sporazuma, ki ju je EU sklenila z Ukrajino in Moldavijo, bosta prav tako pripomogla k lažjemu čezmejnemu prevozu blaga.

---

Nova pravila so zagotovila, da lahko ves ukrajinski uvoz v EU vstopi popolnoma brez dajatev in kvot. Vse trgovinske omejitve, ki so veljale za Ukrajino pred vojno (npr. protidampinški in zaščitni ukrepi), so bile začasno ukinjene.

---

Skupne smernice so organom držav članic omogočile hitro, pravično in prožno priznavanje poklicnih kvalifikacij za ljudi, ki bežijo iz Ukrajine.

---

Nova pravila Ukrajincem in Ukrajinkam, ki so pobegnili v Evropo, omogočajo, da v EU uporabljajo svoja ukrajinska vozniška dovoljenja, omilila pa so tudi zahteve za poklicne voznike.

---

Ukrajina in Moldavija sta bili usklajeni s celinskim evropskim elektroenergetskim omrežjem. Ukrajina bo lahko poleg tega sodelovala pri skupnih nakupih plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika s strani EU (glej poglavje 2).

---

Operaterji iz EU in Ukrajine so beguncem in begunkam zagotovili cenovno dostopne ali brezplačne klice in uporabo interneta, za Ukrajince in Ukrajinke v Evropi pa brezplačne SIM kartice z mobilnimi storitvami.

---

EU je v okviru svežnja nujnih ukrepov v višini 330 milijonov evrov mobilizirala 25 milijonov evrov za okrepitev kibernetske in digitalne odpornosti Ukrajine.

Sankcije EU

EU od marca 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji, prvič jih je sprejela po nezakoniti priključitvi Krima in Sevastopola ter namerni destabilizaciji Ukrajine.

Rusijo je tudi odrezala od kapitalskih trgov EU, na primer z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo financiranja za številne ruske banke, izključitvijo nekaterih bank iz omrežja SWIFT in omejitvijo dostopa do ključne infrastrukture finančnega trga. Prepoved transakcij z rusko centralno banko pomeni, da ta ne more več dostopati do sredstev, ki jih hrani v centralnih bankah in zasebnih institucijah v EU.

EU je ruskim medijem v državni lasti prepovedala tudi radiodifuzijo v EU, da bi preprečila širjenje napačnih informacij in dezinformacij. Poleg tega je zaprla svoj zračni prostor in pristanišča za ruske zrakoplove oziroma plovila ter uvedla prepoved za ruske cestne prevoznike. Drugi ukrepi so vključevali prepoved pomorskega uvoza surove nafte iz Rusije, globalno določeno najvišjo ceno za nafto, dogovorjeno s partnerji skupine G7, in prepoved uvoza vseh oblik ruskega premoga.

Sankcije, ki so jih uvedle EU in države po svetu, so začele slabiti rusko gospodarsko bazo in so Rusijo prikrajšale za kritične tehnologije in trge ter omejile njeno sposobnost za financiranje vojne. Ruska gospodarska rast naj bi bila v prihodnosti precej počasnejša kot na drugih nastajajočih trgih, v gospodarstvih v razvoju in razvitih gospodarstvih.

• Prepoved opravljanja finančnih komunikacijskih storitev (zlasti SWIFT) za 10 ruskih bank
• Omejitve dostopa Rusije do kapitalskih in finančnih trgov EU
• Prepoved transakcij z Rusko centralno banko in Rusko regionalno razvojno banko
• Prepoved dobave bankovcev, denominiranih v evrih, Rusiji
• Prepoved transakcij z ruskimi subjekti v državni lasti
• Prepoved opravljanja storitev bonitetnega ocenjevanja za ruske subjekte
• Prepoved zagotavljanja denarnic za kriptovalute

Novembra je Svet Evropske unije sklenil razširiti seznam kaznivih dejanj EU iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in nanj vključil kršitev sankcij EU. Komisija je na podlagi tega sklepa predlagala direktivo o opredelitvi kaznivih dejanj in kazni za kršitev sankcij EU.

Boj proti dezinformacijam

EU je v letu 2022 nadaljevala razvoj orodij, s katerimi bi storilcem škodljivega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, vključno s tistimi, katerih tarča so volitve in odprto medijsko okolje, prizadejali politične in ekonomske stroške in škodo njihovemu ugledu.

Delo Evropske službe za zunanje delovanje prek okrepljenega komuniciranja in spletnega mesta EUvsDisinfo je vključevalo spremljanje, analiziranje in razkrivanje, kako ruska vlada manipulira z informacijami in se poslužuje dezinformacij.

EU je razširila neposredno podporo prizadevanjem Ukrajine za strateško komuniciranje ter tesno sodelovala z mednarodnimi in podobno mislečimi partnerji, zlasti s skupino G7 in Natom, da bi se zoperstavila vojni propagandi. Mreža Komisije za boj proti dezinformacijam je v tedenskih poročilih, ki jih pripravlja Komisija, spremljala in analizirala lažne diskurze ter priporočala ukrepe in protidiskurz.

EU tesno sodeluje s spletnimi platformami in drugimi ustreznimi deležniki v boju proti širjenju dezinformacij. Kodeks ravnanja glede dezinformacij od leta 2018 služi kot orodje, ki omogoča dogovor zadevnih akterjev v industriji glede samoregulativnih standardov za boj proti dezinformacijam. Junija 2022 je 34 podpisnikov (večje spletne platforme, nastajajoče in specializirane platforme, deležniki v oglaševalski industriji, preverjevalci dejstev ter raziskovalne organizacije in organizacije civilne družbe) podprlo okrepljeno različico kodeksa. Cilj revidiranega kodeksa je zmanjšati finančne spodbude za tiste, ki širijo dezinformacije, zagotoviti preglednost pri političnem oglaševanju in opolnomočiti preverjevalce dejstev.

Spoprijemanje s humanitarno krizo

Od začetka ruske vojne agresije so se humanitarne potrebe v Ukrajini povečale na doslej najvišjo raven. Do konca leta 2022 je humanitarno pomoč prejelo več kot 13 milijonov ljudi v državi. Od skupnega zneska finančne pomoči Ukrajini je humanitarna pomoč vključevala 485 milijonov evrov, dodeljenih za programe humanitarne pomoči v podporo civilistom, ki so žrtve oboroženih spopadov v Ukrajini, in 38 milijonov evrov za Moldavijo, ki jo je vojna prav tako močno prizadela. Humanitarna sredstva EU so zagotovila nujno potrebno podporo, vključno z dostopom do osnovnih dobrin in storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo in hrana. Dodatnih 200 milijonov evrov je bilo zagotovljenih za podporo razseljenim osebam v Ukrajini.

Prva prednostna naloga EU je bila zaščita ukrajinskih civilistov. Komisija je v sodelovanju z ukrajinskimi organi civilne zaščite začela doslej največjo in najzapletenejšo operacijo v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, da bi zagotovila najnujnejšo nedenarno pomoč Ukrajini in sosednjim državam ter varno evakuacijo tistih, ki bežijo pred oboroženim konfliktom. Do konca leta je vrednost skoraj 78 000 ton pomoči, ki so jo zagotovile države članice EU in države nečlanice, ki prispevajo k mehanizmu, skupaj s pomočjo iz rezerv rescEU, znašala približno pol milijarde evrov.

Komisija je skupaj z državami članicami in regionalnim uradom za Evropo pri Svetovni zdravstveni organizaciji vzpostavila triažna vozlišča na ukrajinski meji in v najbolj prizadetih državah članicah, da bi pospešila premestitev in medicinski prevoz. Evropski prevozniki so na začetku vojne beguncem in begunkam iz Ukrajine ponudili brezplačen prevoz v evropske države.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je usklajeval medicinske evakuacije ukrajinskih civilistov in vojakov, ki so potrebovali nadaljnje zdravljenje ali nujno zdravniško pomoč, v države v EU in na Norveško. Komisija je vzpostavila logistična vozlišča za usmerjanje evropske pomoči in podporo humanitarnim partnerjem na terenu. Med njimi so zdravstvena vozlišča v Jasionki na Poljskem, Iaşi v Romuniji in Košicah na Slovaškem, ki so bila vzpostavljena, da bi lahko varno evakuirali paciente in se pripravili na velik pritok pacientov v države ob meji z EU. Evakuacije so se izvajale z novim letalom za medicinsko evakuacijo rescEU, ki ga financira EU in vzdržuje Norveška. Do konca leta je bilo v bolnišnice v 19 evropskih državah pripeljanih več kot 1 670 pacientov.

27 držav članic, Severna Makedonija, Norveška in Turčija so vzorno v duhu evropske solidarnosti z Ukrajino in njenim narodom vse leto Ukrajini nudile pomoč v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite. Za centralno zbiranje predmetov, ki jih donirajo zasebna podjetja, je bila vzpostavljena dodatna zaloga nujnih potrebščin, kot so medicinska oprema, pa tudi začasna zavetišča.

Pomoč je ponudilo 30 držav

Darovanih je bilo več kot 77 500 ton nedenarne pomoči

1 260 električnih generatorjev

1 105 transformatorjev

185 reševalnih vozil

125 gasilskih vozil

129 težkih motornih vozil

33 pontonskih in Baileyjevih mostov

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je ustvarila tudi pritisk na zdravstvene sisteme držav članic, ki so zagotavljali zdravstveno varstvo osebam, razseljenim v EU. Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca je v skladu z dogovorom z EU lahko zagotavljala podporo na področju duševnega zdravja in čustveno podporo razseljenim osebam v Ukrajini, pa tudi v EU in državah Evropskega gospodarskega prostora.

Evropska agencija za zdravila ter organ Komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere sta pozorno spremljala zaloge pomembnih zdravil in medicinske opreme, vključno s pediatričnimi cepivi in cepivi proti drugim nalezljivim boleznim, da bi preprečila morebitne težave v njihovi dobavni verigi. Države članice, ki gostijo begunce in begunke, so deležne tudi podpore v obliki nadzora odpadnih vodah, kar zadeva različne patogene. Komisija je te ukrepe usklajevala z mednarodnimi partnerji, denimo s Svetovno zdravstveno organizacijo.

Vztrajni in namerni ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so hudo prizadeli njen energetski sistem. EU je skupaj s svojimi državami članicami in zasebnimi podjetji Ukrajini dobavila opremo za energijo v vrednosti več milijonov evrov. Poleg tega je bilo prek sklada za energetsko podporo Ukrajini, ki ga je na zahtevo Komisije ustanovila Energetska skupnost, zbranih 32 milijonov evrov za kritje najnujnejših potreb. Decembra je predsednica Ursula von der Leyen napovedala, da bo EU mobilizirala približno 30 milijonov evrov za nakup skoraj 30 milijonov varčnih žarnic za Ukrajino.

EU je iz rezerv rescEU zagotovila tudi protiukrepe in opremo za odpravo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj v vrednosti več kot 40 milijonov evrov ter dodelila 13 milijonov evrov za obnovo laboratorijev, ki so jih poškodovali ruski okupatorji Černobila.

Sprejem ljudi, ki bežijo pred oboroženim spopadom

EU je 4. marca prvič doslej in neobičajno hitro aktivirala direktivo o začasni zaščiti, da bi hitro in učinkovito pomagala. Poleg zaščite ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo, vključno z jasnim pravnim statusom in dovoljenjem za prebivanje v državi članici EU, je zagotovila tudi dostop do šolanja, socialnega varstva, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in nastanitve.

Komisija je vzpostavila solidarnostno platformo EU, ki je osrednje vozlišče za spremljanje potreb in usklajevanje operativnega odziva. S pomočjo platforme, ki je na voljo tudi v ukrajinščini in ruščini, so si lahko države članice EU izmenjale bistvene informacije v zvezi s tem povezanim prihodom milijonov razseljenih oseb v evropske države. Komisija je marca predstavila načrt v desetih točkah za izboljšanje evropskega usklajevanja pri sprejemanju beguncev in begunk.

Začela je tudi komunikacijsko kampanjo za obveščanje beguncev in begunk o njihovih pravicah in zanesljivih virih informacij med potovanjem v EU. Do konca leta 2022 je bilo v državah članicah EU za začasno zaščito uradno registriranih približno 4,5 milijona ljudi.

Izobraževanje v času konfliktov

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je močno prizadela ukrajinski izobraževalni sistem in prizadela učence, učitelje ter upravne in izobraževalne ustanove, od katerih jih je na tisoče utrpelo škodo. Unicef je ob podpori Evropske unije zagotovil šolske potrebščine in organiziral usposabljanje za učitelje o privzgajanju življenjskih veščin in čustveni podpori.

Po ocenah EU je bila približno tretjina beguncev in begunk iz Ukrajine šoloobveznih otrok. Ti otroci so bili deležni enakih pravic in zaščite kot otroci, ki so državljani EU. Na začetku novega šolskega leta septembra je bilo v šolske sisteme v 20 državah članicah vključenih približno pol milijona ukrajinskih otrok.

Komisija je nacionalne izobraževalne sisteme podprla s praktičnim priročnikom za šolsko leto 2022/2023, smernicami za hitro priznavanje ukrajinskih akademskih kvalifikacij, vzajemno učenje, spletne platforme in prožne ureditve financiranja v okviru programa Erasmus+, s katerim se v Evropi podpirajo izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport.

Komisija je junija države članice pozvala, naj pregledajo zahtevke za pomoč v okviru šolske sheme EU v šolskem letu 2022/2023, da bi lahko to pomoč namenili razseljenim ukrajinskim otrokom. S shemo se podpira razdeljevanje sadja, zelenjave, mleka in nekaterih mlečnih izdelkov šolskim otrokom od predšolske vzgoje do srednje šole. Na podlagi tega je bilo tem državam prerazporejenih 2,9 milijona evrov.

Poleg tega je Komisija uvedla shemo MSCA4Ukraine, s katero se podpirajo raziskovalci in raziskovalke, ki bežijo pred vojno. Shema se financira iz ukrepov Marie Skłodowske-Curie, njen proračun pa znaša 25 milijonov evrov. Tako bodo lahko nadaljevali delo v akademskih in neakademskih organizacijah v državah članicah EU in državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, hkrati pa ohranili vezi z raziskovalnimi in inovacijskimi skupnostmi v Ukrajini.

Evropska unija je leta 2022 dodelila 100 milijonov evrov za sanacijo poškodovanih ukrajinskih šol ter donirala 14 milijonov evrov za nakup in prevoz šolskih avtobusov za otroke v Ukrajini. Komisija je organizirala tudi solidarnostno kampanjo, v kateri je javne in zasebne subjekte pozvala, naj za Ukrajino podarijo šolske avtobuse. Do decembra je bilo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite 240 avtobusov na poti iz držav članic v Ukrajino.

VIDEO Spodbujanje prihodnosti Ukrajine.

Podpiranje držav članic EU

EU je tudi hitro in solidarno podprla države članice, ki so sprejele ljudi, ki so zbežali iz Ukrajine, in jim poiskale nastanitev, tako da je takoj dala na voljo 3,5 milijarde evrov iz instrumenta za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), ki je bil vzpostavljen za reševanje pandemične krize. Države članice in njihove regije so lahko s kohezijsko pobudo za begunce in begunke v Evropi (CARE) preusmerile obstoječa sredstva v zagotavljanje osnovne materialne pomoči, kot so hrana in oblačila. Za dodatno razširitev te podpore je Komisija junija podala predlog o prožni pomoči za ozemlja (FAST-CARE), da bi državam članicam pomagali pri zagotavljanju podpore beguncem in begunkam.V programu CARE za obdobje 2014–2020 je potencialno na voljo skupno skoraj 17 milijard evrov (vključno z zgoraj navedeno pomočjo REACT-EU), v programu FAST-CARE za obdobje 2021–2027 pa prav tako skoraj 17 milijard evrov.

Sredstva skladov za notranje zadeve za obdobji 2014–2020 in 2021–2027 so bila prav tako na voljo za podporo državam članicam EU, ki so sprejele ljudi iz Ukrajine. Poleg tega se je 400 milijonov evrov namenilo za pomoč državam članicam na prvi črti pri kritju stroškov za zagotavljanje namestitve, hrane, zdravstvenega varstva ter za podporo upravljanju meja.

Devet držav članic je pri izvajanju direktive o začasni zaščiti zaprosilo za pomoč v okviru instrumenta za tehnično podporo. To je vključevalo pomoč ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, pri iskanju zaposlitve v EU in prilagoditev šolskih učnih načrtov potrebam ukrajinskih učencev.

EU je po prekinitvi programov sodelovanja z Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo prerazporedila 26,2 milijona evrov, prvotno predvidenih za projekte s tema državama, in jih namenila za krepitev sodelovanja držav članic z Ukrajino in Moldavijo.

Uvedla je tudi spremembe pravnega okvira 15 programov čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja, ki so bili prekinjeni zaradi ruske vojne agresije. S spremembami je omogočila nadaljnje izvajanje projektov v podporo državam članicam ter v korist Ukrajincem in Ukrajinkam ter Moldavijcem in Moldavijkam. Med njimi so tudi projekti za podporo beguncem in begunkam.

• Popolna prožnost in poenostavitev vseh kohezijskih skladov.
• 30 % sredstev je namenjenih lokalnim organom in organizacijam civilne družbe.
• Prožnost pri izvajanju projektov, pri katerih je prišlo do zamud zaradi pomanjkanja surovin in delovne sile.
• Poenostavljena podpora v višini 100 EUR na begunca oz. begunko na teden za 26 tednov.
• Dodatnih 3,5 milijarde EUR predhodnega financiranja za kohezijo.

Pomoč kmetom in ribičem

Ukrepi za podporo kmetom v EU, ki jih je vojna najbolj prizadela, so vključevali izredni paket pomoči v višini 500 milijonov evrov. Kmetje v EU so prejeli večjo podporo iz skladov za razvoj podeželja, saj so lahko države članice prizadetim kmetom in agroživilskim podjetjem izplačale enkratni pavšalni znesek. Poleg tega naj bi se z začasno sprostitvijo pravil o kolobarjenju za obdobje 2022/2023 z namenom čim bolj povečati proizvodnjo žit, ponovno začela kmetijska pridelava na približno 1,5 milijona hektarjev.

Rusko izsiljevanje z izvozom energije je že tako težavne razmere na trgu gnojil po pandemiji COVID-19 le še poslabšalo. Ker so cene plina poskočile, so se stroški dušikovih gnojil septembra 2022 v primerjavi z letom prej zvišali za približno 149 %. Komisija se je na to odzvala s široko paleto pobud, da bi zagotovila razpoložljivost in cenovno dostopnost gnojil v EU in po svetu. Ukrepi za podporo kmetom so vključevali ciljno usmerjeno finančno pomoč, na primer posebno podporo za državno pomoč v začasnem kriznem okviru, podporo alternativnim rešitvam za gnojila in ustanovitev opazovalnice za trg gnojil, da bi se povečala preglednost trga.

Naraščajoče cene energije in surovin pa so močno prizadele tudi gospodarske subjekte EU v sektorju ribištva in akvakulture. Da bi EU temu sektorju pomagala v težavah, je aktivirala Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v podporo gospodarskim subjektom in za uvedbo posebnih kriznih ukrepov. Te pobude dopolnjujejo pobude iz začasnega kriznega okvira za državno pomoč, ki je bil sprejet za pomoč podjetjem EU pri soočanju z visokimi cenami energije in drugimi posledicami ruske vojne agresije proti Ukrajini (več informacij je na voljo v poglavju 2).

Podpora pri preiskovanju in pregonu vojnih hudodelstev

EU je sprejela več ukrepov, da bi ruski nosilci odločanja odgovarjali za grobe kršitve mednarodnega prava s področja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Ukrajini.

Marca so se vse države članice EU skupaj z drugimi partnerskimi državami odločile, da bodo vprašanje Ukrajine skupaj predale v obravnavo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. EU je še naprej podpirala delo sodišča, hkrati pa je izrazila pripravljenost za sodelovanje z mednarodno skupnostjo pri ustanovitvi ad hoc mednarodnega sodišča ali „hibridnega“ sodišča za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga zagrešila Rusija.

Do konca leta 2022 so Ukrajina in 14 držav članic EU začele preiskave mednarodnih hudodelstev, ki jih je v Ukrajini zagrešila Rusija. Nekatere od teh držav članic že neposredno sodelujejo z Ukrajino in Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) v okviru skupne preiskovalne skupine, ki je bila ustanovljena, da bi zbirala dokaze in preiskala vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Mandat Eurojusta od junija 2022 vključuje tudi varovanje, analiziranje in hranjenje dokazov v zvezi z mednarodnimi hudodelstvi.

EU je spremenila tudi mandat svetovalne misije EU za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini, ki lahko po novem zagotavlja tudi podporo ukrajinskim oblastem pri preiskovanju in pregonu vseh mednarodnih hudodelstev, storjenih med rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je oblikovala posebno delovno skupino za zbiranje in analiziranje javno dostopnih informacij, da bi ukrajinskemu in mednarodnemu kazenskemu sodišču pomagala pri spremljanju spletnih vsebin.

Komisija je novembra 2022 državam članicam predstavila različne možnosti, kako zagotoviti, da bo Rusija odgovarjala za grozodejstva, storjena med neizzvano agresijo proti Ukrajini. Kratkoročno je predlagala vzpostavitev nove finančne strukture za upravljanje zamrznjenih in imobiliziranih javnih ruskih sredstev, njihovo vlaganje in uporabo izkupička za Ukrajino. Dolgoročno pa bi se lahko ta sredstva po odpravi sankcij uporabila za zagotovitev, da bo Rusija v celoti plačala odškodnino za škodo, povzročeno Ukrajini.

Obnova Ukrajine

Ruska vojna agresija je že povzročila tolikšno masovno uničenje mest in skupnosti v Ukrajini, da naj bi stroški obnove po ocenah Svetovne banke znašali do 600 milijard evrov. Mednarodna skupnost bo morala Ukrajini kolektivno pomagati pri obnovi države in gospodarstva.

Kar zadeva dolgoročno obnovo, sta Komisija in predsedstvo skupine G7 25. oktobra v Berlinu v Nemčiji organizirala mednarodno strokovno konferenco o sanaciji, obnovi in posodobitvi Ukrajine. Dodatni strokovni nasveti o procesu obnove s te berlinske konference temeljijo na razpravah, ki so potekale 4. in 5. julija v Luganu v Švici na konferenci o obnovi Ukrajine. Izid konference bo prispeval k razvoju mednarodne platforme za usklajevanje, ki jo je maja predlagala Komisija. Voditelji skupine G7 so se decembra dogovorili o vzpostavitvi multilateralne platforme za usklajevanje med donatorji z Ukrajino in mednarodnimi partnerji ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami. Platforma bo ključna za pomoč pri usklajevanju potreb in virov za sanacijo, okrevanje in obnovo Ukrajine. Skupaj jo bodo vodile EU, Ukrajina in ZDA, pri delu pa jim bo pomagal tehnični sekretariat, ki bo imel pisarno v Bruslju v prostorih Komisije in pisarno v Kijevu v prostorih, ki jih bo zagotovila ukrajinska vlada.

Uvod

Trojna kriza podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja je pereč izziv, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Evropski zeleni dogovor ostaja načrt EU za reševanje teh perečih izzivov.

Poleg tega sta dva prelomna svetovna dogodka – pandemija COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini – le še okrepila zavezo EU, da si še naprej prizadeva za zeleni prehod in pospeši spremembe.

Vse večja intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov v letu 2022 je poudarila potrebo po nadaljnjih ukrepih EU in mednarodnih ukrepih za boj proti podnebnim spremembam, povečanje odpornosti na sušo in obnovo ekosistemov. Druge pobude so vključevale strožja pravila o onesnaževalih, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov, rešitev problematike odpadne embalaže in izgradnjo trajnejše prihodnosti.

Uresničevanje evropskega zelenega dogovora

Dolgoročna strategija EU za rast je zagotoviti, da bo Evropa podnebno nevtralna do leta 2050. Ta cilj je določen v evropskih podnebnih pravilih, skupaj s pravno zavezujočo zavezo za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU namerava to doseči z evropskim zelenim dogovorom. V letu 2022 je Evropska unija nadaljevala z odločnimi ukrepi za doseganje podnebnih ciljev.

Temelj politike EU za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je sistem EU za trgovanje z emisijami – trg, na katerem lahko udeleženci med seboj trgujejo z omejenimi količinami pravic do emisije za čim večjo učinkovitost. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 2022 dosegla dogovor o predlogu Komisije o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami. Dosežen je bil tudi politični dogovor o predlogih glede emisij in odvzemov ogljika v sektorjih rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč ter gozdarskem sektorju, oblikovanja Socialnega sklada za podnebje ter prehoda na brezemisijska vozila in kombinirana vozila do leta 2035.

Delovanje na svetovni ravni za planet

Leta 2022 je Medvladni panel za podnebne spremembe, vodilni mednarodni organ za ocenjevanje podnebnih sprememb, objavil tri poročila, v katerih potrjuje, da se svet zaradi človekovega vpliva hitro segreva, ter začrtal poti za prilagajanje na te spremembe in njihovo blažitev. EU je še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri tem, kako povečati ambicije z okrepitvijo sektorskih ciljev, doseganjem ciljev za celotno gospodarstvo in predložitvijo strategij za ničelno stopnjo neto emisij.

Diplomacija EU je marca na skupščini ZN za okolje pridobila podporo za pravno zavezujoč svetovni sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Pogajanja naj bi se zaključila do leta 2024. Cilj prihodnjega sporazuma bo okrepiti obstoječe pobude in sporazume, zlasti v fazah pridobivanja in proizvodnje v življenjskem ciklu plastike. Združiti mora prizadevanja vseh deležnikov, da se doseže splošni cilj odprave uhajanja plastike v okolje.

Konference OZN o podnebnih spremembah in okoljske konference

Junija 2022 je bil na konferencah pogodbenic Baselske, Rotterdamske in Stockholmske konvencije OZN – pri čemer gre za okoljske sporazume s skupnim ciljem varovanja zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami in odpadki – dosežen napredek glede ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki. To je vključevalo prelomno odločitev o nadzoru svetovne trgovine z elektronskimi odpadki in preprečevanju njihovega nenadzorovanega odlaganja. EU je prav tako predlagala razvoj svetovnih standardov za ravnanje z izrabljenimi pnevmatikami, ki so glavni vir mikroplastike. Ponovno je bilo pozvano k odpravi polikloriranih bifenilov, tj. kemikalij, ki so v velikem obsegu prisotne v stari električni opremi in v oljih, do leta 2025.

EU je pred letno konferenco OZN o podnebnih spremembah COP27 v Šarm el Šejku v Egiptu začela konstruktivna pogajanja, da bi spodbudila globalne podnebne ukrepe v skladu s temperaturnim ciljem iz Pariškega sporazuma glede omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 °C.

Na konferenci COP27 v Egiptu je EU pod vodstvom izvršnega podpredsednika Fransa Timmermansa vse strani pozvala, naj sprejmejo nujne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pa tudi za prilagajanje neizogibnim posledicam podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih.

Na konferenci je bil sprejet delovni program za blažitev podnebnih sprememb, katerega cilj je povečati ambicije in njihovo izvajanje. EU se zaveda, da je nujno treba okrepiti ukrepe na svetovni ravni in podpreti najranljivejše države v razvoju, ki so jih prizadele podnebne spremembe, zato je podprla ustanovitev novega sklada za pomoč pri preprečevanju, zmanjševanju in odpravljanju izgub in škode. S tem se postavljajo temelji za večjo solidarnost med tistimi, ki potrebujejo pomoč, in tistimi, ki lahko pomagajo. EU in Afriška unija sta v okviru strategije Global Gateway (glej poglavje 8) napovedali pobudo Ekipe Evropa za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornosti proti njim v Afriki, za kar bo mobilizirana 1 milijarda evrov.

Na dogodku je EU sklenila tudi partnerstvo za gozdove s petimi partnerskimi državami (Gvajano, Mongolijo, Zahodnim Kongom, Ugando in Zambijo) ter napovedala ambiciozen in dolgoročen naložbeni načrt za pravičen energetski prehod za Južno Afriko. EU je sklenila dve pomembni strateški partnerstvi o trajnostnih surovinah in obnovljivem vodiku, eno z Namibijo in drugo s Kazahstanom, ter okrepila sodelovanje z Egiptom pri prehodu na čisto energijo, kar je vključevalo strateško partnerstvo za obnovljivi vodik.

© Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji

#ForOurPlanet je nova kampanja EU, ki se je začela leta 2022 v okviru COP27 in COP15 ter s katero se bo v prihodnjih letih vsako leto zbirala svetovna podpora za ukrepe za naravo in podnebje.

Na 15. zasedanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji, ki je potekalo maja, je bilo sprejetih 38 sklepov, ki poudarjajo vlogo trajnostnega upravljanja zemljišč pri spopadanju s številnimi krizami. Glavni izid je bila svetovna zaveza za povečanje odpornosti na sušo in naložbe v sanacijo tal za prihodnjo blaginjo.

EU se je odločno zavzemala za obnovo ekosistemov, ponovno pogozdovanje in sonaravne rešitve pri varstvu zemljišč in tal ter poudarila ključno povezavo med varstvom narave ter obravnavanjem posledic suše in podnebnih sprememb.

Leta 2022 se je svet sestal na največji konferenci o biotski raznovrstnosti v zadnjih desetih letih, da bi se dogovoril o novem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost. Konferenca OZN o biotski raznovrstnosti (COP15), ki je bila prvotno načrtovana za leto 2020, je zaradi pandemije COVID-19 potekala v dveh delih. Prvi del je potekal virtualno v Kunmingu na Kitajskem od 11. do 15. oktobra 2021, kjer so pogodbenice ponovno potrdile svojo zavezanost uresničevanju vizije za leto 2050 o življenju v sozvočju z naravo, in sprejele Kunminško izjavo. V drugem delu konference, ki je potekal od 7. do 19. decembra 2022 v Montrealu v Kanadi, se je sestalo 196 držav, da bi dosegle svetovni sporazum o varstvu narave in planeta z dolgoročnimi cilji do leta 2050 in mejniki za leto 2030. EU si je pod vodstvom komisarja Sinkevičiusa v sodelovanju z vsemi pogodbenicami prizadevala za sklenitev ambicioznega svetovnega sporazuma za zaščito, obnovo in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter naložbe vanje.

EU je na 19. zasedanju konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki je potekala od 14. do 25. novembra 2022 v mestu Panama v Panami, dejavno prispevala k doseganju ključnih rezultatov, ki omogočajo trajnostno trgovino z več kot 500 novo uvrščenimi vrstami. To je ključnega pomena za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, ki ogroža naše zdravje, prehransko varnost in preživetje.

Dejstva o izgubi biotske raznovrstnosti

Milijonu vrst grozi izumrtje.

Ljudje so korenito spremenili tri četrtine zemeljske površine.

75 % pridelkov na svetu je odvisnih od opraševalcev.

Polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave.

70 % zdravil proti raku je naravnih ali jih navdihuje narava.

Varstvo in obnova narave Evrope

Ekstremne vremenske razmere

Evropa je leta 2022 doživela rekordno raven suše. Po napovedih Evropske opazovalnice za suše se je donos pridelkov po vsej celini znatno zmanjšal, prav tako se je zmanjšala tudi proizvodnja energije zaradi manjše proizvodnje v hidroelektrarnah.

Zaradi zgodovinsko nizkih vodostajev v velikih rekah so bili prizadeti tudi vodni organizmi in prevoz z rečnimi ladjami. Poleti so bile na 60 % ozemlja EU zabeležene visoke stopnje suše, kar je povzročilo izgubo pridelkov in infrastrukture zaradi požarov v naravi. Skupaj z ukrepi civilne zaščite je to EU stalo več kot 2,4 milijarde evrov.

Hudo pomanjkanje padavin in visoke temperature so prizadele skoraj vse reke v Evropi, kar je oviralo proizvodnjo energije in rečni promet.

Tem skrajnim vremenskim pojavom se je mogoče v prihodnosti izogniti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in reševanjem podnebne krize. Sveženj predlogov EU „Pripravljeni na 55“ bo povečal ambicije in cilje na tem področju. Poleg tega bo strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam pomagala izboljšati odpornost evropskih državljank in državljanov, kmetov in podjetij na ekstremne vremenske razmere.

Kot je razvidno iz zemljevida kombiniranega sušnega kazalnika iz septembra 2022, je za 35 % ozemlja Evropske unije veljala stopnja opozorila, za 25 % pa stopnja pripravljenosti. Največje pomanjkanje vlage v tleh je bilo zabeleženo v zahodni Evropi (Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo in tako dalje) ter v vzhodnih in jugovzhodnih evropskih državah. Obremenjenost vegetacije zaradi pomanjkanja vlage v tleh in vegetacije je prizadela skoraj celotno ozemlje Evropske unije. Pomanjkanje padavin je bilo v manjši meri enakomerno porazdeljeno po celotnem ozemlju Evropske unije. V južnih delih Grčije, Španije in Italije ter v delih vzhodne Evrope so bili v celoti ponovno vzpostavljeni običajni pogoji. Začasna obnovitev vlažnosti tal in vegetacije sta bili takrat zanemarljivi.

Varstvo gozdov in prostoživečih živali

V letu 2022 so resen problem predstavljali tudi gozdni požari, pri čemer je bilo v tem letu v Evropi požganih več kot 800 000 hektarov gozdov. Reševalne ekipe so s storitvijo programa Copernicus za kartiranje izrednih razmer, ki uporablja satelitske posnetke in druge geoprostorske podatke, državam, vključno z Grčijo, Španijo, Francijo in Portugalsko, ter še nekaterim državam, ki niso članice EU, poleti pomagale pri boju proti požarom.

Evropska informacijska služba za gozdne požare je ugotovila, da je sezona požarov trajala dlje od običajnih mesecev julija, avgusta in septembra, pri čemer so se številni kritični dogodki zgodili pozneje v letu. Celo območja, ki v preteklosti običajno niso bila prizadeta – kot sta srednja in severna Evropa – so se pogosteje soočala s požari v naravi. Poleg tega je 38 % požganih površin v letu 2022 zajemalo zavarovana območja Natura 2000, kar je privedlo do neoprijemljivih izgub biotske raznovrstnosti in s tem do ranljivejših ekosistemov. Solidarnostni sklad EU, ki je bil prvotno ustanovljen leta 2002 za zagotavljanje finančne podpore za obnovo območij, ki so jih prizadele naravne nesreče, je bil ponovno mobiliziran leta 2022 kot odziv na škodo, ki je nastala zaradi požarov v naravi po vsej Evropi.

Gozdovi imajo ključno vlogo pri varstvu evropskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prav tako so osrednjega pomena pri zajemanju ogljika, ki bi se sicer sprostil v ozračje in pospešil podnebne spremembe. V samo enem letu so požari v naravi po ocenah povzročili več kot 2 milijardi evrov gospodarskih izgub, pri čemer je bilo v ozračje izpuščenih več kot 25 milijonov ton CO₂. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je septembra v govoru o stanju v Uniji napovedala podvojitev zmogljivosti EU za gašenje požarov iz zraka, ki bodo na voljo za naslednje obdobje gozdnih požarov.

Novembra je Evropska komisija predlagala prvi prostovoljni okvir na ravni EU za zanesljivo certificiranje visokokakovostnih odvzemov ogljika. Če bo to orodje sprejeto, bo olajšalo boj proti podnebnim spremembam in prispevalo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev ter ciljev ničelnega onesnaževanja EU.

Do konca leta 2022 je bilo v okviru kampanje za tri milijarde dreves v EU posajenih skoraj 9,5 milijona dreves. Kampanja je del strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategije EU za gozdove do leta 2030, s katero se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2030 v EU posadila vsaj 3 milijarde dodatnih dreves ob spoštovanju ekoloških načel.

Cilj revidiranega akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, ki je prav tako del strategije za biotsko raznovrstnost, je zagotoviti celovit odziv ukrepov EU proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami na trenutne izzive. Temelji na štirih prednostnih nalogah: obravnavanju vzrokov za nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, raziskovanju novih pravnih in političnih orodij, krepitvi izvrševanja in spodbujanju sodelovanja na svetovni ravni.

Da bi EU do leta 2050 dosegla cilj podnebne nevtralnosti, mora čim bolj zmanjšati svoje emisije, ni pa jih mogoče zmanjšati na nič. Da bi izravnala učinke preostalih emisij, bo morala EU iz ozračja vsako leto odvzeti več sto milijonov ton CO₂.

Vrste odvzemov ogljika, ki bi jih bilo mogoče certificirati na podlagi predlaganega okvira, vključujejo naslednje:

Ogljično kmetovanje, npr. obnova gozdov in tal ter gospodarjenje z mokrišči in šotišči.

Trajno shranjevanje, npr. bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ali neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka.

Shranjevanje ogljika v dolgotrajnih izdelkih in materialih, npr. lesni konstrukciji.

Zahvaljujoč certifikacijskemu okviru EU ima več podjetij, kmetov, gozdarjev in drugih deležnikov dostop do teh novih priložnosti, saj bodo lahko zaprosili za usklajeno in zanesljivo certifikacijo.

Komisija je junija 2022 sprejela sveženj predlogov za obnovo degradiranih ekosistemov kot ključni korak k preprečevanju propada ekosistemov ter najhujših posledic podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Komisija prav tako posodablja zakonodajo, da bi zagotovila razpoložljivost kakovostnih in raznolikih semen ter rastlinskega razmnoževalnega materiala za doseganje ciljev trajnosti, prilagajanja podnebnim spremembam in biotske raznovrstnosti.

VIDEO Udeleženca in udeleženka zelenega tedna EU 2022 govorijo o zakonodaji o obnovi narave, junij 2022.

Program LIFE je instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov. Izvaja se že od leta 1992, v njegovem okviru pa je bilo sofinanciranih več kot 5 500 projektov po vsej EU in drugod. Po pridružitvi programu junija 2022 lahko ta sredstva koristi tudi Ukrajina. To pomeni, da lahko prejme podporo za obnovo svojega okolja po hudi škodi, ki jo je povzročila ruska vojna agresija – od onesnaževanja in uničenja ekosistemov do drugih dolgoročnih učinkov. Kratkoročno lahko program LIFE podpre prizadevanja Ukrajine za obnovo z analizo potreb in pomočjo pri boju proti dekontaminaciji tal in vode, tudi z naravnimi rešitvami. Ukrajina je za Islandijo druga država nečlanica EU, ki se je pridružila programu LIFE.

Naproti ničelnemu onesnaževanju

Komisija je v skladu z ambicijo, da se do leta 2050 odpravijo škodljivi vplivi onesnaževanja, oktobra predlagala strožja pravila o onesnaževalih zunanjega zraka ter površinskih in podzemnih voda ter o čiščenju komunalne odpadne vode. Ta pravila bodo izboljšala javno zdravje ter zmanjšala število prezgodnjih smrti in dolgoročne zdravstvene stroške.

Kakovost zraka

Predlagana nova pravila bodo:

• določila vmesne standarde kakovosti zraka za leto 2030 za EU, ki so tesneje usklajeni s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije;
• zmanjšala število smrti zaradi ravni drobnih delcev glavnih onesnaževal, ki presegajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije, za več kot 75 % v desetih letih;
• zagotovila, da imajo ljudje, katerih zdravje trpi zaradi onesnaženosti zraka, pravico do odškodnine v primeru kršitve pravil EU o kakovosti zraka in pravico, da jih v kolektivni tožbi za nadomestilo škode zastopa nevladna organizacija;
• stala manj kot 0,1 % bruto domačega proizvoda, kar je vsaj sedemkrat manj od koristi, ki jih bodo prinesla gospodarstvu in družbi.

Kakovost vode

Novi predlogi določajo:

• nove in strožje standarde za vrsto škodljivih snovi v površinski in podzemni vodi;
• obveznost za države članice, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje prisotnosti teh onesnaževal;
• stroškovno učinkovitejše in pravičnejše čiščenje odpadnih voda v skladu z načelom „onesnaževalec plača“;
• preventivne ukrepe za industrijo (z uporabo različnih kemikalij ali manjšim številom industrijskih kemikalij) in kmete (npr. z manjšim številom pesticidov ali manj škodljivimi pesticidi).

Predlogi so prav tako odziv na posebne zahteve, izražene na Konferenci o prihodnosti Evrope (glej poglavje 9), na kateri so državljani in državljanke pozvali k drastičnemu zmanjšanju uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter k razvoju trajnostnega kmetijstva.

Poleg tega so EU in sredozemske države Mednarodni pomorski organizaciji uspešno predložile predlog za določitev območja nadzora nad emisijami žvepla v Sredozemskem morju. Cilj je izboljšati kakovost zraka in vode z zmanjšanjem onesnaževal, povezanih z žveplom, iz ladijskega prometa.

Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev uvaja ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa prehranskega sistema EU in lažjo blažitev gospodarskih izgub, ki so že nastale zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Njen cilj je 50-odstotno zmanjšanje uporabe kemičnih in nevarnejših pesticidov do leta 2030 ter uvedba okolju prijaznejših metod za zatiranje škodljivcev. Prepovedana bo uporaba vseh pesticidov na zelenih mestnih območjih, vključno z javnimi parki ali vrtovi, igrišči, šolami, rekreacijskimi ali športnimi območji, javnimi potmi in zavarovanimi območji v skladu z omrežjem Natura 2000.

Zmanjšanje emisij iz prometa in industrijskih emisij

EU je leta 2022 vzpostavila tudi industrijsko zavezništvo za vrednostne verige obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, tj. novo pobudo za spodbujanje proizvodnje in dobave obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v letalstvu in vodnem prometu. Delo zavezništva bo pomembno pri zagotavljanju potrebnih alternativnih goriv za sektorje, ki jih je težko razogljičiti, kot sta letalstvo in pomorstvo. Nadaljnji napredek je bil dosežen tudi pri oblikovanju pravil za uporabo alternativnih goriv v teh sektorjih. Če bodo ta pravila leta 2023 uspešno sprejeta, bodo določila jasno pot za razogljičenje teh sektorjev.

Predlog Komisije za posodobitev direktive o industrijskih emisijah bo znatno zmanjšal škodljive emisije iz industrijskih obratov in največjih živinorejskih kmetij v Evropi, hkrati pa zagotovil dolgoročno varnost naložb, spodbudil inovacije ter povečal neodvisnost Evrope na področju energije in virov. Revizija temelji na obstoječi direktivi, ki zajema približno 50 000 velikih kmetijsko-industrijskih obratov v Evropi. Ti morajo upoštevati ravni emisij z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, ki jih določijo industrija, nacionalni strokovnjaki in strokovnjaki EU ter civilna družba. Nova pravila vključujejo učinkovitejše izdajanje dovoljenj ter ciljno usmerjeno podporo inovacijam za vodilne akterje in naložbam industrije v krožno gospodarstvo. To bo okrepilo povezave med zmanjševanjem onesnaževanja in razogljičenjem ter povečalo preglednost in udeležbo javnosti v postopku izdaje dovoljenj.

Komisija je novembra predstavila tudi predlog za nove emisijske standarde. Namen teh novih standardov Euro 7 je zagotoviti, da so avtomobili, kombinirana vozila, tovornjaki in avtobusi veliko čistejši, zlasti v mestih, kjer so težave z onesnaževanjem zraka največje, in za veliko daljše obdobje, kot je določeno v sedanjih pravilih. Predlog obravnava emisije iz izpušnih cevi, zavor in pnevmatik. Prav tako prispeva k doseganju novih strožjih standardov kakovosti zraka. Poleg tega bo Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal preoblikovan v portal EU za industrijske emisije, kjer bodo državljani in državljanke lahko izvedeli več o dejavnostih, ki onesnažujejo okolje v njihovi neposredni okolici.

Kaj je novega v uredbi Euro 7?

Za vse avtomobile, kombinirana vozila, tovornjake in avtobuse:

mejne vrednosti za emisije iz zavor

pravila o onesnaževanju z mikroplastiko zaradi pnevmatik

vozila morajo izpolnjevati pravila o emisijah v daljšem obdobju

učinkovitejši preizkusi emisij

digitalno spremljanje skladnosti

boljši preizkusi nadzora trga

Za vozila, opremljena z motorjem z notranjim izgorevanjem:

mejne vrednosti emisij, neodvisne od goriva in tehnologije

pravna ureditev dodatnih onesnaževal

preizkusi na cesti s širšim naborom voznih razmer

Za električna in priključna hibridna vozila:

zahteve glede trajnosti baterije

Spodbujanje ekološkega kmetovanja in kakovostne hrane

Trajnostno kmetijstvo in zmanjšanje uporabe pesticidov sta ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti. Leta 2021 so države članice na podlagi priporočil Komisije predložile svoje načrte za reformo skupne kmetijske politike. Komisija je avgusta 2022 uradno odobrila te strateške načrte skupne kmetijske politike, v katerih je določena predvidena uporaba neposrednih plačil in gospodarskih ukrepov posameznih držav članic za podporo razvoju podeželja. Novi predpisi, ki naj bi začeli veljati leta 2023, bodo utrli pot pravičnejši, okolju prijaznejši in učinkovitejši kmetijski politiki. Njihov namen bo zagotoviti trajnostno prihodnost za evropske kmete, bolj ciljno usmerjeno podporo manjšim kmetijam in omogočiti večjo prožnost držav članic EU pri prilagajanju ukrepov lokalnim razmeram.

Komisija je marca sprejela predlog za okrepitev sistema za zaščito geografskih označb, vključno z imeni kmetijskih proizvodov, vin in žganih pijač. Sistem geografskih označb ščiti imena posebnih proizvodov, s čimer se spodbujajo njihove edinstvene lastnosti, značilnosti ali sloves, povezani z njihovim geografskim poreklom, ter tradicionalno znanje, povezano z njihovo proizvodnjo.

Septembra 2022 je v okviru ekološkega dneva EU v Bruslju v Belgiji potekala prva podelitev ekoloških nagrad EU. Osem zmagovalcev (iz Belgije, Nemčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Švedske) predstavlja rast in inovacije evropskega ekološkega sektorja ter njegov prispevek k zmanjšanju vpliva kmetijstva na podnebje in okolje.

Trajnostni način življenja

Mesta ter državljani in državljanke imajo ključno vlogo pri ustvarjanju zelene in trajnostne Evrope. Cilj EU je podpreti projekte, ki jih vodijo ljudje, pa tudi lokalne organe pri sooblikovanju tega novega sveta s finančno podporo in okoljskimi pobudami.

Leta 2022 je 100 županov po vsej EU podpisalo sporazum o zelenih mestih, s katerim so se njihova mesta zavezala, da bodo obravnavala pet področij okoljskega upravljanja: zrak, vodo, naravo in biotsko raznovrstnost, krožno gospodarstvo, odpadke in hrup. Cilj te pobude EU je ustvariti čistejša, okolju prijaznejša in bolj zdrava mesta.

Pobuda novi evropski Bauhaus, ki je bila prvič napovedana leta 2020, združuje državljane in državljanke, strokovnjake in strokovnjakinje, podjetja ter institucije, da bi zasnovali trajnostni način življenja v Evropi in zunaj nje. Poleg tega, da je vzpostavila platformo za eksperimentiranje in povezovanje, podpira tudi pozitivne spremembe z zagotavljanjem lepih, trajnostnih in vključujočih projektov z dostopom do sredstev EU.

Za podporo inovacijam v mestih ter zmogljivosti in znanju mest za izgradnjo trajnostne prihodnosti je bila v okviru vzpostavljena evropska pobuda za mesta. V prvem razpisu za zbiranje predlogov, objavljenem oktobra, je bilo za podporo inovativnim projektom novega evropskega Bauhausa v mestih EU namenjenih 50 milijonov evrov sredstev EU. Mesta so bila pozvana, naj predstavijo predloge za projekte v zvezi s krožnim gospodarstvom in ogljično nevtralnostjo, ohranjanjem kulturne dediščine, prilagoditvijo stavb za cenovno dostopne stanovanjske rešitve in oživljanjem mestnih območij v skladu z vrednotami novega evropskega Bauhausa glede trajnostnosti, vključevanja in estetike.

Prejemniki nagrad novega evropskega Bauhausa za leto 2022 so bili razglašeni na prvem festivalu novega evropskega Bauhausa, ki je potekal junija in na katerem so se zbrali ljudje iz vse EU, da bi proslavili ter med sabo delili lokalne in ustvarjalne pristope k zelenemu prehodu. Nagrade so prejeli projekti iz 15 različnih držav članic.

Za poudarjanje inovativnega duha mladih je projektom, ki so jih razvili mlajši od 30 let, namenjena nagrada za vzhajajoče zvezde novega evropskega Bauhausa. Novi evropski Bauhaus je bil kot dopolnilo evropskemu letu mladih 2022 osrednja točka pobude DiscoverEU, tj. letne pobude, ki 18-letnikom pomaga pri brezplačnem potovanju po Evropi. V zvezi s tem je bila za udeležence in udeleženke razvita pot novega evropskega Bauhausa.

VIDEO „Vrtovi prihodnosti“, projekt s Cipra za preoblikovanje zapuščenega območja v politično razdeljenem glavnem mestu Nikoziji v skupnostni vrt, je zmagal na javnem glasovanju.

EU je skupaj z izobraževalno koalicijo za podnebje napovedala poziv k preoblikovanju učnih prostorov za vzpostavitev mreže za preoblikovanje učnih prostorov v celotni družbi.

Strokovnjaki in strokovnjakinje novega evropskega Bauhausa v odziv na oboroženi spopad v Ukrajini analizirajo potrebe po zasilnih nastanitvah in oblikujejo trajnostna stanovanja v okviru priprav na povojno obnovo (glej poglavje 1).

VIDEO Cilj projekta koncepta FOLK s Poljske je oživiti tradicionalno podeželsko arhitekturo in ohraniti bogastvo poljske kulturne dediščine.

Trajnostna in pametna mobilnost

Komisija je uradno ustanovila zavezništvo za brezemisijsko letalstvo, tj. prostovoljno evropsko pobudo med zasebnimi in javnimi deležniki za pripravo vodikovih in električnih zrakoplovov za komercialno uporabo. Zavezništvo bo s približno 26 000 brezemisijskimi zrakoplovi do leta 2050 izpolnilo zavezo za uskladitev sektorja s podnebnimi ambicijami EU.

Za zagotovitev večje varnosti avtomobilov in drugih vozil ter določitev okvirja za avtomatizirana vozila je leta 2022 začela veljati uredba EU o splošni varnosti vozil. Prvi tovrstni okvir na svetu varuje potrošnike, hkrati pa bo spodbudil inovacije in izboljšal konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.

Komisija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027, tj. instrumenta financiranja EU, ki podpira zeleni dogovor, vlaga v številne projekte prometne infrastrukture po vsej EU. Njihov cilj je izboljšati čezmejno infrastrukturo in spodbujati nove tehnologije. Primeri vključujejo predor Lyon–Torino, fiksno povezavo pasu Fehmarn in projekt Rail Baltica.

Da bi bila evropska prometna infrastruktura primerna tako za civilno kot obrambno uporabo, je Komisija sprejela akcijski načrt za vojaško mobilnost in predstavila postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo vojaško mobilnost. Drugi projekti bodo pomagali vzpostaviti infrastrukturo za predvideno povečanje energijsko učinkovite in brezemisijske mobilnosti.

V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope je za sofinanciranje projektov vseevropskega prometnega omrežja v državah članicah EU na voljo skupno 25,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Po evropskem letu železnic 2021 je EU začela izvajati nov akcijski načrt za spodbujanje železniškega potniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega železniškega potniškega prometa. Komisija je pozvala prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture in nacionalne organe, naj predlagajo čezmejne pilotne storitve, s katerimi se bodo odpravile preostale ovire za čezmejni železniški promet. Prehod na trajnostni promet, ki je del celovitega svežnja o zelenem dogovoru, bo zagotovil, da bodo skupnosti in gospodarstvo EU še dolgo po letu 2050 uspevali v zdravem in varnem okolju.

Čezmejni železniški potniški promet potrebuje spodbudo. Leta 2018 je potniški promet predstavljal 7 % čezmejnega prometa v Evropski uniji, tovorni promet pa 52 %. Leta 2019 je število čezmejnih konvencionalnih potniških vlakov na dolge razdalje na teden znašalo 2 804, kar je več kot 2 545 leta 2001, število čezmejnih hitrih potniških vlakov na dolge razdalje pa se je skoraj podvojilo, in sicer s 637 na teden leta 2001 na 1 244 na teden leta 2019. Število čezmejnih nočnih potniških vlakov se je občutno zmanjšalo, in sicer s 1 257 na teden leta 2001 na 445 na teden leta 2019. Na splošno je prišlo do 95-odstotnega povečanja števila hitrih čezmejnih storitev, 65-odstotnega zmanjšanja števila čezmejnih nočnih vlakov in enoodstotnega povečanja skupnega števila čezmejnih storitev.

Uvod

S ciljem EU glede podnebne nevtralnosti je tesno povezana tudi njena vizija, da bo na čelu evropske poti v digitalno dobo. Njen desetletni načrt, znan tudi kot digitalno desetletje, vključuje cilje za digitalizacijo javnih storitev in podjetij, vzpostavitev digitalnih infrastruktur, kot so 5G in superračunalniki, ter omogočanje državljankam in državljanom EU pridobivanje potrebnih spretnosti, da se bodo v digitalnem okolju dobro znašli. Države članice bodo te cilje dosegle na podlagi programa politike za digitalno desetletje do leta 2030, ki ga je EU sprejela leta 2022.

Evropsko digitalno desetletje bo obdobje pionirskih prehodov v varnejši in bolj trajnostni svet. V ta namen je EU leta 2022 sprejela ukrepe za posodobitev pravil o kibernetski varnosti, priznanje digitalnih pravic in povečanje odgovornosti ponudnikov digitalnih storitev, hkrati pa vzpostavila potrebno digitalno infrastrukturo in podprla razvoj digitalnih spretnosti. Predlagala je tudi nova pravila za pravičnejši dostop do podatkov in dosegla napredek pri regulaciji digitalizacije v različnih sektorjih.

Digitalizacija za državljane in državljanke

Na človeka osredotočen pristop k digitalizaciji je v ospredju digitalnega desetletja EU. To pomeni, da je treba pravice in svoboščine posameznikov na spletu spoštovati enako kot zunaj spleta. EU je leta 2022 sprejela deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, v kateri so določene jasne referenčne točke za zaščito in opolnomočenje ljudi pri interakciji z novimi tehnologijami.

Prvo načelo je, da so ljudje v središču. Digitalne tehnologije bi morale varovati pravice ljudi, podpirati demokracijo in zagotavljati, da vsi digitalni akterji ravnajo odgovorno in varno. Evropska unija te vrednote spodbuja po vsem svetu. Drugo načelo sta solidarnost in vključevanje. Tehnologija bi morala ljudi združevati, ne deliti. Vsakdo bi moral imeti dostop do interneta, digitalnih znanj in spretnosti, digitalnih javnih storitev in pravičnih delovnih pogojev. Tretje načelo je svoboda izbire. Ljudje bi morali imeti korist od pravičnega spletnega okolja, biti varni pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami ter opolnomočeni pri stikih z novimi in razvijajočimi se tehnologijami, kot je umetna inteligenca. Četrto načelo je sodelovanje. Državljani in državljanke bi morali imeti možnost sodelovati v demokratičnem procesu na vseh ravneh in imeti nadzor nad svojimi podatki. Peto načelo sta varnost in zaščita. Digitalno okolje bi moralo biti varno in zaščiteno. Vsi uporabniki, od otrok do starejših, bi morali biti opolnomočeni in zaščiteni. Šesto načelo je trajnostnost. Digitalne naprave bi morale podpirati trajnostnost in zeleni prehod. Ljudje morajo poznati vpliv svojih naprav na okolje in porabo energije.

Kibernetska varnost in odpornost

Ker Evropejci in Evropejke preživijo več časa na spletu in družba postaja vse bolj povezana, so kibernetske grožnje vse pogostejše in potencialno nevarnejše. Ruska vojna agresija proti Ukrajini prav tako predstavlja edinstveno grožnjo kibernetski obrambi Evrope.

EU je leta 2022 posodobila zakonodajo o ukrepih za doseganje visoke ravni skupne kibernetske varnosti v vseh državah članicah. Decembra 2022 objavljena nova pravila v obliki revidirane direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov so 16. januarja 2023 nadomestila prejšnjo direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Z novimi pravili je razširjen seznam kritičnih subjektov in sektorjev, ki morajo sprejeti ukrepe za obvladovanje tveganj, da bi se tako povečala splošna raven kibernetske varnosti v Evropi.

ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev

ravnanje z odpadno vodo in odpadki

proizvodnja nekaterih kritičnih izdelkov (npr. farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov in kemikalij)

živila

digitalne storitve (npr. platforme za storitve družbenega mreženja in storitve podatkovnih centrov)

vesolje

poštne in kurirske storitve

javna uprava

Slike © Adobe Stock

Kritična infrastruktura, kot so podmorski kabli, prenosni cevovodi in komunikacijski vodi, je pogosto tesno povezana s številnimi različnimi digitalnimi storitvami in jo je zato treba zaščititi. Sabotaža plinovodov Severni tok in drugi incidenti so jasno pokazali, da je odpornost kritične infrastrukture EU ogrožena. Z nedavno sprejeto zakonodajo bo EU kmalu dobila posodobljen in celovit pravni okvir za okrepitev fizične in kibernetske odpornosti kritične infrastrukture.

Glede na hitro spreminjajoče se grožnje je Evropska komisija predlagala okrepitev zmogljivosti zgodnjega opozarjanja in odzivanja na motnje v kritični infrastrukturi z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite. Predlog poziva tudi k okrepljenemu sodelovanju s ključnimi partnerji in sosednjimi državami na področju odpornosti kritične infrastrukture.

V zvezi z digitalnimi proizvodi, ki jih uporabljamo vsak dan, je Komisija septembra 2022 predstavila predlog novega akta o kibernetski odpornosti. Številni proizvodi, kot so elektronske varuške, pametne naprave ali glasovno aktivirani zvočniki trenutno ne zagotavljajo ustrezne kibernetske varnosti, kar se odraža v splošno razširjenih ranljivostih ter nedoslednem zagotavljanju varnostnih posodobitev za odpravo teh težav. Poleg tega uporabniki teh proizvodov pogosto težko ugotovijo, ali so določeni proizvodi varni pred kibernetskimi grožnjami. Z novim predlogom se bo zagotovilo, da bodo proizvajalci povečali varnost svojih proizvodov in preglednost varnostnih lastnosti.

Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih

Spletne platforme so še en ključni element današnjega digitalnega sveta. Ljudem omogočajo komunikacijo, pridobivanje informacij in spletno nakupovanje. Hkrati lahko pomenijo tudi tveganja, povezana z nezakonitimi ali škodljivimi vsebinami in nepoštenimi tržnimi praksami. Zato je EU sprejela akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, ki sta začela veljati novembra 2022.

Akt o digitalnih storitvah bo določal povsem nov standard za odgovornost spletnih platform in iskalnikov za nezakonite in škodljive vsebine. Ko se bo nekje jeseni 2023 najprej začel uporabljati za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, nato pa februarja 2024 še za vse druge platforme, bodo internetni uporabniki in njihove temeljne pravice deležni boljše zaščite na spletu. Ponudniki bodo imeli na voljo enoten sklop pravil notranjega trga, manjše platforme pa se bodo lahko lažje širile.

Z aktom o digitalnih trgih, ki se bo uporabljal od 2. maja 2023, se bodo omejile nepoštene prakse velikih spletnih platform, tako imenovanih vratarjev. Vsi vratarji bodo imenovani do 6. septembra 2023 in bodo morali izpolnjevati obveznosti iz akta najpozneje do 6. marca 2024. Akt vsebuje seznam priporočenih in odsvetovanih praks, ki jih bodo morali vratarji upoštevati. Ti na primer ne bodo več mogli svojih proizvodov uvrstiti višje od podobnih proizvodov tretjih oseb, ki se ponujajo na njihovi platformi.

Uredba o platformah za kratkoročni najem

Da bi zaščitila turiste, je Komisija predlagala tudi večjo preglednost podatkov o rezervacijah in najemu nastanitve za krajši čas, zlasti kar zadeva zahteve po informacijah o lastništvu, naslovih in matičnih številkah podjetij. To bo mestnim oblastem omogočilo, da skupaj z rezervacijskimi platformami onemogočijo nepooblaščene oglase ter tako potrošnike zaščitijo pred rezervacijo nezakonite nastanitve.

Še eno desetletje gostovanja

Zahvaljujoč novi in izboljšani uredbi o gostovanju, ki je začela veljati julija 2022, lahko državljani in državljanke „gostujejo kot doma“ še vsaj 10 let in so med potovanjem v tujini deležni višje hitrosti prenosa mobilnih podatkov. Prejemajo lahko tudi informacije o storitvah, ki so povezane z dodatnimi stroški, so bolje zaščiteni pred nepričakovanimi stroški, kadar se telefoni samodejno povežejo s satelitskimi omrežji, in prejemajo informacije o alternativnih načinih dostopa do služb za pomoč v sili v tujini v EU.

Univerzalni polnilnik

Nova pravila bodo potrošnikom v EU kmalu omogočila, da bodo lahko uporabljali isti polnilnik za vse svoje elektronske naprave in jim ne bo več treba kupiti novega z vsako novo napravo. Do konca leta 2024 bodo morali biti vsi mobilni telefoni, tablični računalniki in kamere, ki so naprodaj v EU, opremljeni z univerzalnimi polnilnimi vrati USB tipa C. Od pomladi 2026 bo ta obveznost veljala tudi za prenosne računalnike. To bo potrošnikom omogočilo, da zmanjšajo količino elektronskih odpadkov.

Vrste elektronskih naprav, ki so zajete v direktivi o univerzalnih polnilnikih, so mobilni telefoni, miške, tipkovnice, prenosni računalniki, e-bralniki, prenosni navigacijski sistemi, prenosni zvočniki, naglavne, ušesne in brezžične slušalke, ročne konzole za videoigre, digitalni fotoaparati in tablični računalniki.

Slike © Adobe Stock

Digitalno za industrijo

Povezljivost

Večja povezljivost izboljšuje kakovost življenja in spodbuja gospodarstvo, postaja pa tudi vse pomembnejša za trajnostni način življenja. Vendar še vedno obstaja digitalni razkorak med mestnimi, podeželskimi in oddaljenimi območji.

Države članice EU so se zavezale, da bodo iz mehanizma za okrevanje in odpornost vložile približno 130 milijard evrov v ukrepe, ki prispevajo k digitalni preobrazbi, vključno z ukrepi na področju povezljivosti. Ta znesek ustreza 26 % skupnih sredstev, ki so jih države članice zahtevale v okviru mehanizma do konca leta 2022, in znatno presega minimalno zahtevo po odhodkih za digitalno tehnologijo v višini 20 % (za več informacij o načrtih za okrevanje in odpornost glej poglavje 6).

27 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za povezljivost v skupni vrednosti približno 16,5 milijarde evrov. Z njimi naj se bi v naslednjih štirih letih vzpostavila infrastruktura digitalnih omrežij, tudi v podeželskih in oddaljenih regijah, da se jim omogoči napredek ter da se spodbudijo inovacije in trajnostnost. EU bo prav tako spodbujala naložbe v povezljivost prek novega Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, programa InvestEU in posojil Evropske investicijske banke.

Komisija je leta 2022 objavila tudi prve razpise za zbiranje predlogov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Digitalno), da bi izboljšala infrastrukturo EU za povezljivost. Sofinancirala bo pobude za opremljanje glavnih evropskih prometnih poti in lokalnih skupnosti s povezljivostjo 5G, uvedbo ali nadgradnjo bistvenih omrežij za napredne tehnologije in postavitev temeljev za vzpostavitev delujočih digitalnih platform za prometno in energetsko infrastrukturo po vsej EU.

Program Digitalna Evropa

Program za digitalno Evropo s proračunom v višini 7,5 milijarde evrov za obdobje od leta 2021 do leta 2027 je prvi program financiranja EU s poudarkom na približevanju digitalnih tehnologij javnim upravam, podjetjem ter državljankam in državljanom.

Leta 2022 je bilo objavljenih več razpisov za zbiranje predlogov, med drugim tudi za financiranje projektov, povezanih s podatkovnimi prostori, infrastrukturo blokovnih verig, naprednimi tečaji usposabljanja na področju digitalnih spretnosti, umetno inteligenco ter dejavnostmi za izboljšanje sodelovanja med državami članicami in Komisijo na področju kibernetske varnosti.

Objavljeni so bili nadaljnji razpisi v zvezi z nacionalnimi centri za visokozmogljivostno računalništvo, uvedbo naprednih nacionalnih sistemov in omrežij za infrastrukturo za kvantno komunikacijo ter evropskimi vozlišči za digitalne inovacije.

Evropski akt o čipih: krepitev konkurenčnosti Evrope

Čipi in polprevodniki so gradniki vseh elektronskih proizvodov, od pametnih naprav do vesoljskih in obrambnih sistemov. Imajo osrednjo vlogo v današnjih gospodarstvih in našem vsakdanjem življenju. Nedavno svetovno pomanjkanje čipov je povzročilo motnje v dobavnih verigah, pomanjkanje izdelkov, od avtomobilov do medicinskih pripomočkov, v nekaterih primerih pa je prišlo celo do prisilnega zaprtja tovarn.

Da bi preprečila take motnje v prihodnosti, je EU predlagala evropski akt o čipih, ki bo pomagal vzpostaviti evropski polprevodniški ekosistem z doseganjem več strateških ciljev. Eden od teh ciljev je krepitev vodilnega položaja EU na področju raziskav in tehnologije, kar bo okrepilo njeno zmogljivost za inovacije na področju zasnove, proizvodnje in pakiranja naprednih čipov. Hkrati naj bi se z evropskim aktom o čipih tudi odpravilo pomanjkanje spretnosti v napredni proizvodnji, tako da bo EU še vedno privlačna za najbolj nadarjene ljudi na svetu na tem pomembnem področju.

Napredek pri evropski strategiji za podatke

Podatki, zlasti industrijski, so gonilo digitalnega gospodarstva, celoten potencial teh podatkov pa je še vedno večinoma neizkoriščen. Akt o podatkih, predlagan v letu 2022, vključuje nova pravila, ki za vse gospodarske sektorje določajo, kdo lahko uporablja podatke, ustvarjene v EU, in dostopa do njih.

Cilj evropske strategije za podatke iz leta 2020 je Evropski uniji zagotoviti vodilno vlogo v podatkovni družbi. Akt o upravljanju podatkov iz leta 2020 lajša souporabo podatkov med različnimi sektorji in državami članicami. Akt o podatkih iz leta 2022 pojasnjuje, kdo lahko podatke uporabi za ustvarjanje vrednosti. Deset skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki zajemajo vse od industrije in mobilnosti do evropskega zelenega dogovora, energije in zdravja. Potrošniki in podjetja z uporabo izdelkov in storitev ustvarjajo podatke. Z aktom o podatkih bodo imeli koristi od cenejših poprodajnih storitev in popravil povezanih predmetov. Če se danes pokvari robot v tovarni, lahko do podatkov dostopa samo proizvajalec, pri čemer podjetje nima druge možnosti, kot da ga pokliče za popravilo. V prihodnosti bi uporabnik lahko zahteval, da se dostop do podatkov omogoči tudi serviserju, ki bi popravilo lahko opravil po nižji ceni. Potrošniki in podjetja bodo imeli koristi tudi od novih priložnosti za uporabo storitev, ki temeljijo na dostopu do teh podatkov. Danes kmet, ki ima opremo (traktor, samodejni namakalni sistem) različnih proizvajalcev, analitike za svojo opremo ne more oddati v zunanje izvajanje. Podatki so vezani na proizvajalca. V prihodnosti bi lahko bil deležen prilagojenih nasvetov podjetja, ki zbira podatke iz posameznih kosov opreme. Potrošniki in podjetja bi lahko imeli tudi boljši dostop do podatkov, ki jih zbirajo ali ustvarjajo naprave. Če želijo danes v baru streči boljšo kavo, proizvajalec kavnega avtomata pa želi izboljšati svoj izdelek, lahko proizvajalec dostopa do podatkov, ki jih ustvari naprava, da bi zasnoval novo generacijo kavnih avtomatov, lastnik bara pa do informacij ne more dostopati. V aktu o podatkih je določeno, da bosta v prihodnje do podatkov, ki jih ustvari naprava, lahko dostopali obe strani.

Poleg tega bo pobuda „GreenData4All“, v okviru katere se bodo posodobila pravila EU o okoljskih geoprostorskih podatkih in dostopu javnosti do okoljskih informacij, prispevala k doseganju zelene in digitalne preobrazbe Evrope. Tako naj bi podatki postali dostopnejši, da bi se sprejemale odločitve, ki temeljijo na inovacijah in dokazih.

Digitalizacija zdravstvenega varstva v EU

Zdravstveni podatki zagotavljajo dragocene informacije izvajalcem zdravstvenih storitev in raziskovalcem. Pandemija COVID-19 je pospešila razvoj in uvajanje digitalnih zdravstvenih proizvodov in storitev, telezdravstvo pa je postalo običajno. Poleg tega je pokazala, da so najnovejši in zanesljivi zdravstveni podatki v skladu z načeli FAIR (najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi podatki) ključni za zagotavljanje učinkovite oskrbe v času krize in razvoj učinkovitega zdravljenja.

Evropski zdravstveni podatkovni prostor, predlagan maja 2022, je prvi skupni podatkovni prostor na določenem področju, ki izhaja iz strategije EU za podatke, in je sestavni del oblikovanja evropske zdravstvene unije. V središče postavlja interese in pravice posameznika.

Z njim naj bi se posameznikom v EU zagotovil večji nadzor nad njihovimi elektronskimi zdravstvenimi podatki in se jim omogočilo, da svoje elektronske zdravstvene zapise delijo z zdravnikom po lastni izbiri, tudi v drugi državi članici. Vzpostavil bo tudi pravni okvir, sestavljen iz zaupanja vrednih mehanizmov upravljanja na ravni držav članic in ravni EU in ter varnega okolja za obdelavo. To bo raziskovalcem, inovatorjem, oblikovalcem politik in regulatorjem na ravni EU in nacionalni ravni omogočilo dostop do ustreznih elektronskih zdravstvenih podatkov za spodbujanje boljšega diagnosticiranja, zdravljenja in dobrega počutja fizičnih oseb, prav tako pa bo omogočilo tudi boljše in dobro utemeljene politike. Poleg tega naj bi s harmonizacijo pravil prispeval k pravemu enotnemu trgu za digitalne zdravstvene proizvode in storitve, s čimer bi se povečala učinkovitost zdravstvenega sistema.

Vesolje

Leta 2022 je bilo opravljenih približno 500 tisoč meritev na dan, sodelovalo je 176 organizacij iz 22 držav članic, odkritih je bilo 13 608 približevanj, opravljenih je bilo 7 analiz razdrobljenosti in 77 analiz ponovnega vstopa, zabeleženih je bilo 756 dogodkov velikega interesa in spremljanih je bilo 310 satelitov.

Tak sistem zahteva tudi zanesljiv nadzor in spremljanje v vesolju, da bi se zaščitila vesoljska infrastruktura. Sistem EU za nadzor in spremljanje v vesolju, ki deluje od leta 2016, zdaj spremlja 310 satelitov EU in preprečuje trke v vesolju. Da bi lažje obvladala eksponentno povečanje števila satelitov in količine odpadkov v orbiti, je EU leta 2022 sprejela skupno sporočilo o svojem pristopu k varnemu upravljanju vesoljskega prometa.

Vesolje ima pomembno vlogo tudi na področju obrambe. V skladu z akcijskim načrtom za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo časovni načrt EU za kritične tehnologije za varnost in obrambo državljane in državljanke ter deležnike obvešča o najnovejših tehnoloških pobudah in povezanosti tehnologije z varnostjo in obrambo. V njem je določen cilj zmanjšanja strateških odvisnosti EU, povezanih s kritičnimi tehnologijami in vrednostnimi verigami za varnost in obrambo.

Strategija za drone 2.0

Kot je bilo novembra napovedano v Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, je EU začela izvajati svojo strategijo za drone 2.0. V strategiji je določenih 19 ukrepov za varen in trajnosten ekosistem dronov do leta 2030. Med njimi so skupna pravila za plovnost, zahteve glede usposabljanja za pilote, podpora raziskavam in inovacijam ter opredelitev meril za prostovoljno oznako „kibernetskovarnostno odobreni dron“. S temi ukrepi naj bi se tudi razširila uporaba dronov za prevoz potnikov in tovora, pregled kritične infrastrukture, spremljanje razlitij nafte ter za varnost in obrambo, hkrati pa okrepila družbena sprejemljivost z obravnavanjem pomislekov glede hrupa, varnosti in zasebnosti.

Digitalno izobraževanje

Digitalno izobraževanje in digitalne spretnosti

Da bi državljankam in državljanom prehod resnično koristil, morajo imeti spretnosti, ki jim bodo pomagale uspevati v digitalnem svetu. V indeksu digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2022 se je pokazalo, da ima samo 54 % evropskih državljank in državljanov v starosti od 16 do 74 let osnovne digitalne spretnosti, cilj digitalnega desetletja v zvezi s tem pa je 80 % do leta 2030. To kaže, da je nujno treba storiti več za izboljšanje digitalnih spretnosti Evropejcev in Evropejk. S platformo za digitalne spretnosti in delovna mesta, ki je bila vzpostavljena v letu 2022, naj bi se ta vrzel zapolnila.

Poleg tega je EU sodelovala z državami članicami tudi pri opredelitvi izzivov pri zagotavljanju visokokakovostnega digitalnega izobraževanja in spretnosti za vse. Rezultat teh razprav bo vključen v akcijski načrt za digitalno izobraževanje. EU je v letu 2022 še naprej pripravljala smernice za učitelje in izobraževalce o dezinformacijah ter etični uporabi umetne inteligence in podatkov pri poučevanju, ki sta pomembna elementa digitalne pismenosti. Po razvoju evropskega vozlišča za digitalno izobraževanje je bila junija 2022 ustanovljena skupnost, v kateri lahko izobraževalci izmenjujejo dobre prakse.

EU je s pobudo Girls Go Circular 10 000 dekletom iz vse Evrope omogočila pridobiti digitalne in podjetniške spretnosti.

EU je marca 2022 gostila prvi forum deležnikov za digitalno izobraževanje.

Deseti evropski teden programiranja je potekal od 8. do 23. oktobra 2022, ko je bilo v 77 državah organiziranih 75 070 dejavnosti.

Slike © Adobe Stock

Superračunalniki in umetna inteligenca

Superračunalniki

Vrhunski superračunalniški ekosistem v Evropi je bistven za spodbujanje znanstvene odličnosti in industrijske moči. Mreža superračunalnikov bi zagotovila tudi tehnološko suverenost EU, saj bi ta tako postala lastnica svojih pomembnih digitalnih tehnologij.

Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje EuroHPC) – pravni subjekt, ki sodelujočim državam omogoča združevanje virov za nameščanje superračunalnikov – je junija 2022 zagnalo superračunalnik LUMI v Kajaaniju na Finskem. Temu je novembra 2022 sledil zagon superračunalnika Leonardo v Bologni v Italiji. LUMI in Leonardo sta najhitrejša superračunalnika v Evropi in tretja oziroma četrta najhitrejša na svetu.

Njuna računalniška zmogljivost dopolnjuje obstoječe superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC, ki so Discoverer v Bolgariji, Karolina na Češkem, MeluXina v Luksemburgu in Vega v Sloveniji. Trenutno nameščajo še dva superračunalnika EuroHPC: MareNostrum5 v Barceloni v Španiji in Deucalion na Portugalskem.

Leta 2022 je bilo napovedano, da bo prvi evropski eksaravenski superračunalnik Jupiter gostil Jülich Supercomputing Centre v Nemčiji. Eksaravenska zmogljivost je pomemben tehnološki mejnik za EU in močno spodbuja evropsko znanstveno odličnost. To bo prineslo prednosti za dopolnilne tehnologije, kot so kvantno računalništvo, digitalni dvojčki in velepodatki.

Oktobra 2022 je bilo izbranih šest lokacij po vsej EU, ki bodo gostile in upravljale prve kvantne računalnike: te so na Češkem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Poljskem. Kvantni računalniki lahko izvajajo izračune, ki so preveč zapleteni za standardne računalnike.

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca je ena najpomembnejših nastajajočih tehnologij: je že podlaga številnih orodij, ki jih vsakodnevno uporabljamo, kot so algoritmi družbenih medijev, in bo omogočila razvoj novih tehnologij, kot so avtonomna vozila.

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 2022 nadaljevala pogajanja o predlaganem aktu o umetni inteligenci, s katerim naj bi se uvedel skupni regulativni okvir za umetno inteligenco. Komisija in španska vlada sta predstavili pilotni projekt prvega regulativnega peskovnika o umetni inteligenci, ki podjetjem omogoča, da v nadzorovanem okolju preučijo učinke pravil iz tega okvira na nekatere projekte s področja umetne inteligence. To bo pomagalo zagotoviti, da se bo zakonodaja začela izvajati v dveh letih. Testiranja so se začela oktobra 2022, rezultati pa bodo objavljeni v drugi polovici leta 2023.

Digitalne finančne storitve

Uredba o digitalni operativni odpornosti

Leto 2022 je pomemben mejnik, kar zadeva sveženj o digitalnih financah: uredba o digitalni operativni odpornosti je bila objavljena 14. decembra 2022, veljati pa je začela 16. januarja 2023. Finančni sektor postaja vse bolj odvisen od programske opreme in digitalizacije, zato se tveganja, povezana z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), povečujejo. Z novo zakonodajo se bo zagotovilo, da lahko finančna podjetja prenesejo grožnje, povezane z IKT. Banke, borze, klirinške družbe in druga finančna podjetja bodo morali upoštevati stroge standarde, da bi preprečili in omejili vpliv incidentov, povezanih z IKT. Uveden je tudi nadzorni okvir za ponudnike storitev, ki finančnim institucijam zagotavljajo kritične storitve, kot je računalništvo v oblaku.

Značilnosti strategije za digitalne finančne storitve za Evropo vključujejo: enotni digitalni trg za finančne storitve, regulativni okvir za spodbujanje inovacij, obravnavanje tveganj digitalne preobrazbe in evropski finančni podatkovni prostor za spodbujanje podatkovno vodenih inovacij.

Uredba o kriptosredstvih

EU je med prvimi večjimi jurisdikcijami na svetu, ki so oblikovale celovit regulativni okvir za pravila o kriptosredstvih, in sicer predlagano uredbo o trgih kriptosredstev. V novih pravilih bo določen jasen pravni okvir za kriptosredstva, ki jih še ne ureja druga finančna zakonodaja EU, da bi tako zaščitili potrošnike, celovitost trga in finančno stabilnost.

Za „stabilne kovance“, tj. kriptovalute, ki so manj nestanovitne kot klasične kriptovalute, so določene stroge zahteve glede ustanavljanja, dovoljenj in upravljanja rezerv, vključno z EU-nadzorom „stabilnih kovancev“, ki so sistemsko pomembni. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bodo tudi morali imeti dovoljenje za delovanje v EU, šele potem bodo lahko svoje storitve opravljali po vsej EU.

Poleg tega sta se sozakonodajalca dogovorila o predlogu za spremembo uredbe o prenosu sredstev. V predlogu je določeno, da morajo vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki sodelujejo pri prenosih kriptosredstev, zbirati podatke o originatorjih in upravičencih prenosov kriptosredstev, ki jih upravljajo, ter jih dati na voljo pristojnim organom za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. S temi novimi pravili se bosta znatno izboljšala spremljanje in sledljivost prenosov kriptosredstev ter zagotovila skladnost z ustreznimi ukrepi, h katerim v svojih priporočilih poziva Projektna skupina za finančno ukrepanje.

Uvod

Načrt EU za okrevanje NextGenerationEU je tudi v letu 2022 s financiranjem pomembnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva in družbe ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda prinesel rezultate na terenu.

Po uspešni prvi polovici leta se je rast EU začela upočasnjevati, inflacija pa se je začela povečevati kot ena od posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini. Kljub izzivom je trg dela še naprej dobro deloval.

Ker so gospodarske napovedi negotove zaradi tveganj, povezanih s prihodnjo oskrbo s plinom, je EU pospešila prehod na čisto energijo, da ne bi bila več odvisna od ruskih fosilnih goriv. Obenem si je še naprej prizadevala za krepitev odpornosti enotnega trga ter podporo industriji in podjetjem na poti do podnebne nevtralnosti.

Evropska gospodarska rast

Trendi

Druga polovica leta 2022 je pomenila zahtevno fazo za gospodarstvo EU. Pretresi, ki jih je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini, so neposredno in posredno prizadeli gospodarstvo EU ter ga pahnili v obdobje nižje rasti in višje inflacije. Zaradi hitrega porasta cen energentov in osnovnih živil se je zmanjšala kupna moč gospodinjstev po vsej EU.

Čeprav je ruska vojna agresija proti Ukrajini močno prizadela nekatere sektorje gospodarstva EU, je trg dela še naprej dobro deloval zaradi koristi shem skrajšanega delovnega časa, podprtih s pobudo SURE (podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah). Stopnja brezposelnosti je bila leta 2022 rekordno nizka, tj. 6,2 %.

Na splošno naj bi gospodarstvo EU še naprej raslo, vendar precej počasneje, kot je bilo pričakovano. Napovedi glede gospodarske aktivnosti in inflacije so še vedno močno odvisne od razvoja vojne in njenih učinkov na oskrbo Evrope s plinom.

Hitro izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, vrednega 723,8 milijarde evrov, ki je osrednji del načrta za okrevanje NextGenerationEU, torej ostaja prednostna naloga, saj Evropi zagotavlja prav to, kar potrebuje.

Novo poglavje za nacionalne načrte za okrevanje in odpornost

Mehanizem za okrevanje in odpornost je ključni instrument NextGenerationEU, zasnovan za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic koronavirusne pandemije. Njegov cilj je zagotoviti, da bodo evropska gospodarstva in družbe bolj trajnostna, odporna in bolje pripravljena na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda.

V ta namen se z njim podpira izvajanje ključnih naložbenih in reformnih ukrepov iz načrtov držav članic za okrevanje in odpornost. To vključuje širok nabor ukrepov, od zmanjšanja ogljičnega odtisa javnega prevoza na Portugalskem in posodobitve zdravstvenih storitev na Slovaškem do digitalizacije javnih storitev v Estoniji. Evropska komisija ocenjuje, da bi se lahko s skupnimi naložbami v okviru instrumenta NextGenerationEU gospodarska rast EU do leta 2027 povečala za skoraj 1,5 % in da bi lahko ustvarili do 1,5 milijona novih delovnih mest.

Skupna vrednost svežnja next generation EU znaša 806,9 milijarde evrov. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je skupno na voljo 723,8 milijarde evrov, od tega 338 milijard evrov v nepovratnih sredstvih in 385,8 milijarde evrov v posojilih. Njegovi cilji so Evropsko unijo zagnati s financiranjem čistih tehnologij in obnovljivih virov energije, prenoviti z izboljšanjem energijske učinkovitosti stavb, napolniti s podpiranjem trajnostnega prometa in polnilnih postaj, povezati z uvajanjem hitrih širokopasovnih storitev, modernizirati z digitalizacijo javne uprave, povečati podatkovni oblak in trajnostne procesorje ter preusposabljati in izpopolnjevati s financiranjem izobraževanja in usposabljanja, da se podprejo digitalna znanja in spretnosti. Prispevek instrumenta next generation EU k drugim programom skupno znaša 83,1 milijarde evrov, od tega 50,6 milijarde evrov za react EU, 10,9 milijarde evrov za sklad za pravični prehod, 8,1 milijarde evrov za razvoj podeželja, 6,1 milijarde evrov za invest EU, 5,4 milijarde evrov za Obzorje Evropa in dve milijardi evrov za rescEU.

Iz poročila, objavljenega julija, je razvidno, da je bil pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost dosežen velik napredek ter da je ambiciozen program reform in naložb držav članic na dobri poti. Do decembra je bilo odobrenih vseh 27 načrtov za okrevanje in odpornost, države članice pa so se zavezale, da bodo več kot 200 milijard evrov namenile za odhodke za podnebne ukrepe in 130 milijard evrov za digitalno porabo. Ti zneski znašajo več kot 40 % oziroma 26 % skupnega zneska sredstev, ki so jih države članice zahtevale v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost do konca leta 2022, kar je precej nad ciljema 37 % oziroma 20 %, določenima v uredbi.

Mehanizem je tudi osrednji del načrta REPowerEU, tj. odziva EU na socialno-ekonomske težave in motnje na svetovnem trgu energije, ki jih je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini. Podpira usklajeno načrtovanje in financiranje ustrezne infrastrukture, energetskih projektov in reform, da bi z izboljšanjem mešanice virov energije in opuščanjem ruskih fosilnih goriv oskrba EU z energijo postala zanesljivejša, cenovno dostopnejša in bolj trajnostna (glej poglavje 2). Decembra je bil dosežen politični dogovor o vključitvi namenskih poglavij v obstoječe načrte držav članic za okrevanje in odpornost za podporo prednostnih nalog REPowerEU.

Ker mehanizem temelji na uspešnosti so plačila v okviru tega instrumenta odvisna od tega, ali države članice izpolnjujejo mejnike in cilje za naložbe in reforme iz svojih načrtov za okrevanje in odpornost. Izkazalo se je, da je ta ureditev pripomogla k pospešitvi reform v nekaterih državah članicah in zagotavlja učinkovito izvajanje. Sistemi držav članic za spremljanje in nadzor, ki so osnovni pogoj za odobritev načrtov za okrevanje in odpornost, so prav tako ustvarili občutek nacionalne odgovornosti, ki je ključnega pomena za uspeh zahtevnih reform.

Spletno mesto pregleda stanja na področju okrevanja in odpornosti omogoča dober pregled napredka pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov.

Komisija državam članicam pri izvajanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost pomaga prek Instrumenta za tehnično podporo, tj. programa EU, ki zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje za oblikovanje in izvajanje reform. Komisija se je odzvala na prošnje 19 držav članic za podporo. Poleg tega 17 držav članic prejema tehnično podporo za izvajanje načrta REPowerEU.

preostala posojila (trenutno 225 milijard EUR) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter nova nepovratna sredstva v višini 20 milijard EUR, ki se v okviru mehanizma financirajo iz različnih virov: sklada za inovacije (60 %) in prodaje pravic iz sistema za trgovanje z emisijami na začetku programskega obdobja (40 %)

5,4 milijarde EUR sredstev iz rezerve za prilagoditev na brexit, ki jih bodo lahko države članice prostovoljno prenesle v instrument za financiranje ukrepov načrta REPowerEU

skladi kohezijske politike

Instrument za povezovanje Evrope

sklad za inovacije

nacionalno financiranje in financiranje EU v podporo ciljem načrta REPowerEU

nacionalni fiskalni ukrepi

zasebne naložbe

Evropska investicijska banka

Okvir ekonomskega upravljanja, ki bo kos prihodnjim izzivom

Komisija je po odprti in plodni javni razpravi objavila usmeritve za enostavnejši in učinkovitejši okvir ekonomskega upravljanja. Namen predlogov Komisije je spodbujati večjo nacionalno odgovornost in boljše izvrševanje fiskalnih in gospodarskih politik, hkrati pa omogočiti reforme in naložbe ter realno, postopno in trajno zmanjšati visoke deleže javnega dolga. Tako naj bi reformirani okvir prispeval k izgradnji zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva prihodnosti, hkrati pa zagotavljal vzdržnost javnih financ v vseh državah članicah.

Priprava Hrvaške na uvedbo evra

EU je julija sprejela končne pravne akte, potrebne, da bi lahko Hrvaška 1. januarja 2023 uvedla evro. To je sledilo obdobju intenzivnih priprav in precejšnjih prizadevanj Hrvaške, da bi izpolnila vse potrebne zahteve. Priprave na uvedbo evra je dopolnjevala celovita komunikacijska kampanja, ki so jo vodili hrvaški organi. K tem prizadevanjem sta prispevali tudi Komisija in Evropska centralna banka.

Skupaj s Hrvaško skupno valuto EU uporablja 20 držav članic EU ter 347 milijonov državljank in državljanov EU. Evro bo hrvaškim državljankam, državljanom in podjetjem prinesel praktične koristi. Olajšal bo potovanja in življenje v tujini, okrepil preglednost in konkurenčnost trgov ter olajšal trgovino. Evrski bankovci in kovanci bodo za vse Hrvate postali tudi oprijemljiv simbol svobode, prikladnosti in priložnosti, ki jih omogoča EU.

Krepitev evropske ekonomske, socialne in teritorialne kohezije

Regionalna politika EU, znana tudi kot kohezijska politika, je namenjena odpravljanju neenakosti med regijami. Uresničuje politične prednostne naloge EU, zlasti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter zeleni in digitalni prehod.

Komisija je leta 2022 z vsemi državami članicami sprejela partnerske sporazume o skladih EU za obdobje 2021–2027. Gre namreč za ključne instrumente v vsakem obdobju financiranja, saj določajo strategije posameznih držav v zvezi z naložbami finančnih sredstev za regije EU v obdobju 2021–2027. Po začetku izvajanja sporazumov je bilo sprejetih 380 nacionalnih, regionalnih in tematskih programov kohezijske politike, vključno s teritorialnimi načrti za pravični prehod in 80 čezmejnimi programi, ki strategije uresničujejo s konkretnimi pobudami na terenu.

Projekt SKUPAJ Interreg Španija-Portugalska za obdobje 2021–2027 je največji program čezmejnega financiranja EU s proračunom v višini 320 milijonov evrov. Proračun za projekt SKUPAJ za sodelovanje v severozahodni Evropi, na območju Atlantika in Arktike znaša 467 milijonov evrov. Proračun za projekt SKUPAJ za pravični prehod s ciljno usmerjenimi naložbami v Karlovarsky, Ustecky in Moravskoslezsky na Češkem znaša 1,64 milijarde evrov.

Zagotavljanje pravičnega prehoda

Zaveza o mobilizaciji približno 55 milijard evrov naložb do leta 2029 v okviru mehanizma za pravični prehod, ki je ključno orodje pri zagotavljanju, da bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo pravičen in pri njem ne bo nihče zapostavljen, se je že začela uresničevati. V 26 državah članicah je bilo sprejetih 67 od pričakovanih 70 območnih načrtov za pravični prehod.

Nova tovarna redkozemeljskih magnetov v kraju Ida-Virumaa v Estoniji je bila prvi projekt, ki je bil deležen financiranja iz Sklada za pravični prehod. Tudi druge regije z intenzivno porabo premoga in ogljičnih goriv izbirajo prve naložbe v okviru sklada.

S platformo za pravični prehod, ki zagotavlja prilagojeno podporo ter izmenjavo informacij in dobrih praks na portalu platforme in na polletnih konferencah, se je povečala podpora regijam v pravičnem prehodu.

Komisija je februarja objavila osmo kohezijsko poročilo, v katerem je ocenila stanje regij EU na več področjih politike, vključno z gospodarstvom, energijo, prometom, inovacijami, demografijo in družbo. Iz poročila je razbrati, da zahvaljujoč naložbam kohezijske politike večina manj razvitih regij napreduje in dohiteva bogatejša območja v EU. Hkrati je treba politiko usmeriti na nekatere zaskrbljujoče trende, kot so gospodarska stagnacija na nekaterih območjih, vse večji inovacijski razkorak in staranje prebivalstva.

Postavljanje ljudi na prvo mesto – prenovljena strategija za najbolj oddaljene regije

Komisija je leta 2022 za spodbujanje kohezije v EU sprejela posodobljeno in prenovljeno strategijo sodelovanja in podpore za najbolj oddaljene regije EU. Devet čezmorskih ozemelj – Kanarski otoki (Španija), Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion in Sveti Martin (Francija) ter Azori in Madeira (Portugalska) – se še naprej sooča z vrsto posebnih strukturnih pogojev, tako izzivov kot prednosti, ki zahtevajo prilagojene rešitve. Nova strategija postavlja ljudi na prvo mesto, saj vsebuje predloge konkretnih ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer njihovih 5 milijonov prebivalcev. To bo doseženo s podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda ter grajenjem na njihovih edinstvenih prednostih, kot so mlado prebivalstvo, obsežna morska območja, edinstvena biotska raznovrstnost in raziskovalni potencial. Strategija bo zagotavljala posebno pomoč, da bodo lahko najbolj oddaljene regije v celoti izkoristile politike EU in svoj potencial.

Strategija se je začela izvajati leta 2022 z dvema namenskima instrumentoma pomoči: 1 milijon evrov vreden sistem nepovratnih sredstev majhne vrednosti za mlade, da lahko izvajajo lokalne projekte po lastni izbiri, in 1 milijon evrov vreden projekt za podporo trajnostnemu modremu turizmu. Poleg tega je v strategiji napovedano oblikovanje novega svetovalnega orodja, zasnovanega posebej za najbolj oddaljene regije, instrumenta na zahtevo za pomoč pri pripravi, izpopolnjevanju in izvajanju regionalnih razvojnih strategij za najbolj oddaljene regije.

Krepitev odpornosti enotnega trga proti krizi

Enotni trg je že skoraj 30 let najpomembnejša prednost EU, ki našim podjetjem zagotavlja gotovost, obseg in globalno odskočno desko, potrošnikom pa široko paleto kakovostnih proizvodov in storitev.

Nedavne krize so otežile normalno delovanje enotnega trga, zlasti v prvih dneh pandemije COVID-19, ko so podjetja ter državljani in državljanke utrpeli nevšečnosti zaradi omejitev vstopa, motenj v dobavnih verigah in nepredvidljivih pravil. V zadnjem času posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini kažejo, kako hitro lahko nekatere dobavne verige razpadejo, kar lahko privede do pomanjkanja določenega blaga in storitev v Evropi, podjetja pa so prisiljena iskati nove trge.

Zato je Komisija predlagala nov okvir za zaščito delovanja enotnega trga v času krize. Instrument za izredne razmere na enotnem trgu bo omogočil nadaljnji prosti pretok blaga, storitev in oseb na enotnem trgu, nemoteno delovanje dobavnih verig ter razpoložljivost kritičnega blaga in storitev ter dostop do njih.

Turizem je eden od sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela, in prvi, ki bo imel koristi od nove pobude za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v vsej industriji EU. Komisija je februarja 2022 v skladu s posodobitvijo industrijske strategije EU iz leta 2021 objavila načrt za prehod v turizmu, ki ga je pripravila skupaj z industrijo in civilno družbo ter v katerem so podrobno opredeljene ključne pobude, cilji in pogoji za uresničitev dvojnega preoblikovanja in dolgoročne odpornosti sektorja.

Potem ko je turistično skupnost EU pozvala, naj sporoči konkretne ukrepe in cilje, je leta 2022 objavila več kot 250 zavez. Te vključujejo pobude javnih organov in organizacij za upravljanje destinacij, da bi oblikovali in izvajali strategije za okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostni turizem ter ponudnikom turističnih storitev omogočili uporabo spletnih orodij za rezervacije in digitalno sporočanje informacij o svojih ponudbah. Tudi zasebni sektor dejavno sodeluje, pri čemer se je več velikih podjetij konkretno zavezalo zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa, porabe vode in nastajanja odpadkov. Poleg tega so mali in veliki zasebni deležniki določili cilje za zagotavljanje trajnostnih turističnih možnosti.

Pobuda za izredne razmere na enotnem trgu – okvir za krizno upravljanje

Svetovalna skupina

usklajuje in svetuje Komisiji.

Priprava načrtov za ravnanje v izrednih razmerah

Uporablja se, kadar ni krize in enotni trg deluje normalno.

Previdnostni način na enotnem trgu

Aktivira se s sklepom Komisije, kadar dogodek zahteva previdnostne ukrepe.

Izredne razmere na enotnem trgu

Aktivira se s sklepom Sveta, če kriza resno prizadene enotni trg.

EU si torej prizadeva za krepitev odpornosti evropskega gospodarstva znotraj svojih meja, obravnava pa tudi področja, na katerih je odvisna od držav, ki niso članice EU. Komisija je februarja 2022 izdala drugo poglobljeno analizo s poudarkom na petih strateških področjih: redke zemlje in magnezij, kemikalije, sončni paneli, kibernetska varnost in programska oprema za informacijsko tehnologijo.

Na podlagi ugotovitev je sprejela več pobud, vključno z ustanovitvijo evropskega zavezništva industrije za solarno fotovoltaiko. Cilj je povečati zmogljivost za proizvodnjo solarnih in fotovoltaičnih tehnologij v Evropi na 30 gigavatov letno do leta 2025 v vsakem segmentu fotovoltaične vrednostne verige. Uresničitev tega cilja bi pomenila 60 milijard evrov novega bruto domačega proizvoda na leto v Evropi in več kot 400 000 novih delovnih mest.

Standardi so neopažen temelj enotnega trga in svetovne konkurenčnosti. So tudi neviden, a bistven del našega vsakdanjega življenja, saj urejajo vse od frekvenc Wi-Fi do povezanih igrač ali smučarskih vezi. Komisija je z novo strategijo za standardizacijo predlagala nova pravila, ki določajo bolj strateški pristop k standardom in v tehnološke aplikacije vključujejo demokratične vrednote. Nova strategija bo z zagotavljanjem interoperabilnosti proizvodov in storitev, zmanjšanjem stroškov, izboljšanjem varnosti ter spodbujanjem inovacij koristila podjetjem in potrošnikom.

Komisija je leta 2022 predstavila tudi revidirana pravila, da bi zakonodaja o modelih upoštevala nove digitalne vidike izdelkov ter da bi bilo varstvo industrijskih modelov v EU enostavnejše, cenejše in predvidljivejše.

Medtem ko v EU obstaja izrecna zaščita geografskih označb za vina, žgane pijače ter druge kmetijske proizvode in živila, tovrstne zaščite trenutno ni za obrtne in industrijske izdelke. Po novih pravilih, ki jih predlaga Komisija, bodo lahko proizvajalci podobno zaščitili izdelke, kot so muransko steklo, donegalski tvid, limoški porcelan, solingenski jedilni pribor in bolesławieška keramika, ter ukrepali proti ponaredkom v Evropi in zunaj nje. Potrošniki pa bodo lažje prepoznali kakovost teh izdelkov.

Novi standardi bi morali opredeliti kakovost vodika in tehnično interoperabilnost, da se industriji omogoči razogljičenje z uporabo vodika.

Surovine, ki se uporabljajo v baterijah (za električne avtomobile in druge elektronske naprave), bi bilo treba pridobivati v skladu z visokimi okoljskimi in delovnimi standardi.

Za čipe, ki omogočajo delovanje pametnih ročnih ur in drugih povezanih naprav, je potrebna zanesljiva zaščita pred kibernetskimi grožnjami.

Lojalna konkurenca

Kakovostni proizvodi po poštenih cenah za Evropejce in Evropejke še nikoli niso bili tako nujni, kot v tem težavnem letu. Med najmočnejšimi orodji, ki jih lahko Komisija uporabi za varstvo potrošnikov in ohranjanje gospodarstva, so protimonopolne odločitve ter odločitve o združitvah in državni pomoči, s katerimi se ohranja dinamična in lojalna konkurenca na enotnem trgu.

Kako lahko sistem EU za nadzor konkurence ščiti interese ljudi, dokazuje septembrska sodba Sodišča Evropske unije, s katero je Sodišče v veliki meri potrdilo sklep Komisije proti Googlu in določilo globo v višini več kot 4 milijarde evrov. Sklep o prepovedi, da bi družba Illumina prevzela družbo GRAIL, s čimer bi se zmanjšala izbira testov za zgodnje odkrivanje raka, je še en dokaz, kako lahko politika konkurence podpira inovacije. Komisija je prepovedala posel, ker družba Illumina ni ponudila ustreznih rešitev, ki bi odpravile njene pomisleke.

Trajnostna proizvodnja in poraba

Naš trenutni ekonomski model po načelu „vzemi, naredi, zamenjaj“ izčrpava naše vire, onesnažuje naše okolje, škoduje biotski raznovrstnosti in spodbuja podnebne spremembe. Poleg tega povzroča, da je Evropa odvisna od virov od drugod. Ob upoštevanju tega in na podlagi akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je Komisija marca 2022 predstavila sveženj predlogov, da bi trajnostni izdelki postali pravilo v EU.

Predlogi temeljijo na uspehu veljavnih pravil EU o okoljsko primerni zasnovi, ki so prispevala k izjemnemu zmanjšanju porabe energije v EU in znatnim prihrankom za potrošnike. Samo lani so potrošniki s pomočjo obstoječih zahtev za okoljsko primerno zasnovo privarčevali 120 milijard evrov.

Predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov obravnava zasnovo izdelka, ki določa do 80 % njegovega vpliva na okolje v življenjskem ciklu. Razširja obstoječi okvir za okoljsko primerno zasnovo in določa zahteve za izboljšanje krožnosti, energijske učinkovitosti in drugih vidikov okoljske trajnostnosti izdelkov.

Sveženj vključuje tudi novo strategijo za tekstilne izdelke, s katero naj bi ti postali trajnejši ter taki, da jih je mogoče popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati. Njen cilj je obravnavati hitro modo, tekstilne odpadke in uničenje neprodanih tekstilnih izdelkov ter zagotoviti polno spoštovanje socialnih pravic pri proizvodnji teh izdelkov.

Okolju prijaznejši, krožni in energijsko učinkoviti izdelki na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo

Izboljšanje informacij o okoljski trajnostnosti izdelkov za potrošnike in akterje v dobavni verigi z uvedbo digitalnih potnih listov za izdelke

Preprečevanje uničevanja neprodanih potrošniških izdelkov

Spodbujanje trajnostnih poslovnih modelov

Določitev obveznih zahtev za zelena javna naročila

Nova pravila, ki jih predlaga Komisija, bodo omogočila sprejemanje ozaveščenih in okolju prijaznih odločitev potrošnikov pri nakupu izdelkov. Ne glede na to, ali gre za mobilni telefon ali kuhinjski aparat, bodo potrošniki bolje obveščeni o tem, kakšna je življenjska doba izdelka in ali ga je mogoče popraviti. Po novih pravilih bodo prepovedani tudi t. i. zeleno zavajanje in prakse zavajanja potrošnikov glede trajnosti izdelka.

Komisija se je pri pripravi predloga posvetovala z več kot 12 000 potrošniki, pa tudi s podjetji, strokovnjaki za potrošnike in nacionalnimi organi. Izkazalo se je, da je preverjanje zanesljivosti okoljskih trditev največja ovira za sodelovanje v zelenem prehodu.

S predlagano revizijo uredbe o gradbenih proizvodih se bodo izboljšala in posodobila pravila, ki so v veljavi od leta 2011. Izoblikoval se bo usklajen okvir za ocenjevanje in sporočanje okoljske in podnebne učinkovitosti gradbenih proizvodov.

Komisija je v drugem svežnju o krožnem gospodarstvu, ki ga je predstavila novembra, predlagala nova pravila na ravni EU za boj proti embalaži, ki je vse večji vir odpadkov in nezadovoljstva potrošnikov. Z novimi pravili se bodo potrošnikom zagotovile možnosti embalaže za večkratno uporabo ter se odpravila nepotrebna embalaža, omejila prekomerna embalaža in zagotovile jasne oznake za pravilno recikliranje. Sveženj je vključeval tudi pobudo za zagotovitev jasnosti potrošnikom in industriji glede plastike na biološki osnovi, plastike, primerne za kompostiranje, in biološko razgradljive plastike, ki določa, za katere vrste uporabe je taka plastika resnično koristna za okolje in kako bi jo bilo treba zasnovati, odstranjevati in reciklirati.

Podjetja imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju trajnostnega gospodarstva in družbe. Komisija je februarja predstavila predlog direktive o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti. Cilj predloga je spodbujati trajnostno in odgovorno ravnanje podjetij v globalnih vrednostnih verigah. Podjetja bodo morala pri svojih poslovnih dejavnostih in upravljanju upoštevati človekove pravice in okoljske vidike.

Približno polovica potrošnic in potrošnikov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja v okviru študije EU, je izjavila, da bi bili pripravljeni plačati več za izdelek z daljšo življenjsko dobo, ki ne potrebuje popravil.

Vir: Pripravljalna študija za zbiranje dokazov o načinih za okrepitev dejavne vloge potrošnikov pri zelenem prehodu.

Gradbeni proizvodi

zajemajo 30 % letno nastalih odpadkov v EU.

Stavbe

predstavljajo 40 % porabe energije v EU.

Gradnja in gradbene storitve

ustvarijo 9,4 % skupnega domačega ogljičnega odtisa.

Cement, jeklo, aluminij in plastika

proizvedejo 15 % emisij ogljika v EU.

Pospeševanje trajnostnih naložb

Da bi EU dosegla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, je potrebnih veliko zasebnih naložb. Trajnostno financiranje pomeni preusmeritev naložb v okolju prijazne gospodarske dejavnosti ter je osrednji del zelenega in digitalnega prehoda. EU je pri določanju okoljskih in socialnih standardov ter standardov upravljanja na finančnih trgih že vodilna v svetu, vzpostavila pa je tudi prvi tovrstni klasifikacijski sistem za trajnostne dejavnosti v EU (znan kot taksonomija EU).

Komisija je leta 2022 posodobila pravila in vanje vključila posebne prehodne dejavnosti, ki vključujejo plinske in jedrske tehnologije, v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji EU. Uporabljala se bodo od leta 2023.

Katere dejavnosti, povezane s plinom, so vključene?

• Proizvodnja električne energije iz plinastih fosilnih goriv
• Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz plinastih fosilnih goriv
• Proizvodnja toplote/hladu iz plinastih fosilnih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Katere dejavnosti, povezane z jedrsko energijo, so vključene?

• Raziskave, razvoj in uvajanje naprednih tehnologij (četrte generacije), ki zmanjšujejo količino odpadkov in izboljšujejo varnostne standarde
• Novi projekti jedrskih elektrarn z obstoječimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije ali toplote (generacije III+) (do leta 2045)
• Posodobitve in spremembe obstoječih jedrskih elektrarn za namene podaljšanja življenjske dobe (do leta 2040)

Pravična, enostavna in sodobna obdavčenje in carina

Dolgoročna davčna agenda EU za pravično in trajnostno poslovno okolje določa ciljne ukrepe za spodbujanje naložb in podjetništva.

Komisija je decembra predstavila celovit sveženj o davku na dodano vrednost (DDV) v digitalni dobi, da bi ta bolje deloval za podjetja v sodobnem gospodarstvu. Sveženj bo z izkoriščanjem potenciala digitalizacije tudi pripomogel k temu, da bo sistem DDV v EU postal odpornejši proti goljufijam.

Med ključnimi predlaganimi ukrepi so uvedba enotne registracije za DDV po vsej EU, prehod na digitalno poročanje v realnem času za podjetja, ki poslujejo čezmejno, ter posodobljena pravila o DDV za prevoz potnikov in platforme za nastanitve. Z ukrepi bo sistem DDV v EU bolje prilagojen današnjemu globaliziranemu in digitaliziranemu poslovnemu okolju ter bo močnejši v boju proti goljufijam.

Komisija je predlagala tudi nove ukrepe za davčno preglednost za vse ponudnike storitev, ki strankam v EU omogočajo transakcije s kriptosredstvi (glej tudi poglavje 3). Uporabniki kriptosredstev ustvarjajo znatne dobičke mimo nadzora nacionalnih davčnih organov. To pomeni pomembne izgube prihodkov za javne proračune. Komisija je predlagala, da morajo vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na njihovo velikost ali lokacijo, poročati o transakcijah strank, ki prebivajo v EU. Poleg tega predlog razširja veljavne zahteve glede poročanja in izmenjave informacij na e-denar in odločbe, izdane premožnim posameznikom.

Države članice so decembra dosegle tudi soglasje o prihodnji direktivi o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Evropski uniji. Zahvaljujoč temu zgodovinskemu dogovoru bo EU prevzela vodilno vlogo pri izvajanju svetovnega sporazuma o davčni reformi, ki ga je leta 2021 pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Direktiva vključuje skupen sklop pravil o tem, kako izračunati 15-odstotno efektivno minimalno davčno stopnjo, da se bo ta pravilno in dosledno uporabljala po vsej EU. Minimalno davčno stopnjo 15 % je na svetovni ravni sprejelo 137 držav. Direktiva bo v mednarodni okvir za davke od dohodkov pravnih oseb vnesla pravičnost, preglednost in stabilnost. Države članice morajo nova pravila začeti izvajati do 31. decembra 2023.

Komisija je leta 2022 začela tudi razmislek o prihodnosti obdavčitve, pri čemer je upoštevala sedanje izzive in prihodnje megatrende. Temu je novembra sledil davčni simpozij na visoki ravni, na katerem so ministri in ministrice, vodje mednarodnih organizacij, deležniki in akademiki razpravljali o ključnih vprašanjih v zvezi s prihodnjo davčno mešanico.

Močnejši finančni trgi

Potrošniško financiranje: pospešitev uvajanja takojšnjih plačil

Takojšnja plačila ljudem omogočajo, da kadar koli nakažejo denar v desetih sekundah, torej so nakazila hitrejša in bolj praktična, na primer pri plačevanju računov in prejemanju nujnih nakazil (na primer v nujnih zdravstvenih primerih). Prav tako prispevajo k izboljšanju denarnega toka in ustvarjajo prihranke pri stroških za podjetja, zlasti mala in srednja, vključno s trgovci na drobno. Komisija je oktobra predstavila zakonodajni predlog o takojšnjih plačilih v evrih, ki so na voljo vsem državljankam in državljanom ter podjetjem z bančnim računom v EU in državah Evropskega gospodarskega prostora.

Potrošniki, podjetja, vključno z malimi in srednjimi, ter ponudniki plačilnih storitev imajo lahko koristi od takojšnjih plačil. Takojšnja plačila potrošnikom in podjetjem, vključno z malimi in srednjimi, omogočajo, da takoj prejmejo dolgovani znesek in imajo večjo izbiro med plačilnimi sredstvi. Potrošniki lažje upravljajo svoje osebne finance in hitreje prejmejo blago, kupljeno prek spleta. Po drugi strani lahko podjetja, vključno z malimi in srednjimi, prihranijo stroške z odpravo potrebe po jamstvu za plačilo. Izboljšan je tudi denarni tok za podjetja, vključno z malimi in srednjimi, ter trgovce na drobno. Druga prednost za potrošnike in podjetja, vključno z malimi in srednjimi, je, da se lahko sredstva v višini do 200 milijard evrov, ki so trenutno blokirana v finančnem sistemu, vsak dan sprostijo za produktivno uporabo, s čimer se ustvarijo gospodarske koristi v razponu od 1,34 do 1,84 milijarde evrov na leto. Ponudniki plačilnih storitev imajo tudi priložnosti za inovacije, kot so nove aplikacije za mobilna plačila. Takojšnja plačila koristijo vsem, saj zagotavljajo odpornost sistema Evropske unije za plačila malih vrednosti.

Za učinkovitejšo in odpornejšo unijo kapitalskih trgov

Unija kapitalskih trgov je dolgoročni načrt EU za poglobitev enotnega trga kapitala. Cilj je zagotoviti enostaven pretok denarja – naložb in prihrankov – po vsej EU, tako da ga bodo lahko potrošniki, vlagatelji in podjetja prejeli ne glede na to, kje se nahajajo.

Za uresničitev tega načrta je Komisija leta 2022 predložila dva svežnja predlogov. Marca je predlagala spremembe uredbe o centralnih depotnih družbah za večjo varnost in učinkovitost poravnav na finančnih trgih EU. Poravnava je izročitev vrednostnih papirjev kupcu v zameno za izročitev gotovine prodajalcu. Traja lahko do dva delovna dneva, v tem obdobju pa lahko nastanejo tako kreditna kot pravna tveganja, zato je zagotavljanje varne in učinkovite poravnave teh transakcij bistvenega pomena za finančni sistem EU. Cilj predloga je zagotoviti sorazmernejša in učinkovitejša pravila za zmanjšanje stroškov izpolnjevanja zahtev in regulativnih bremen za centralne depotne družbe ter olajšati njihovo zmožnost ponuditi širši nabor čezmejnih storitev in izboljšati njihov čezmejni nadzor.

Drugi sveženj predlogov se osredotoča na tri ključna področja: izboljšanje klirinškega sistema EU, uskladitev pravil o insolventnosti v državah članicah in zmanjšanje bremena za podjetja pri kotiranju na borzi.

Uvod

Evropska unija si je v letu 2022 še naprej prizadevala za podnebno nevtralno, zeleno, pravično in socialno Evropo, pri čemer se je nadaljevalo izvajanje več pobud, ki jih je začela Evropska komisija. Kljub zunanjim izzivom, s katerimi se sooča EU, njena prednostna naloga ostaja zavezanost izboljšanju izobraževanja, socialnih pravic in delovnih pogojev za vse, ki živijo v Evropi. To vključuje zagotavljanje ustreznih minimalnih plač ter izboljšanje kakovosti in cenovne dostopnosti dolgotrajne oskrbe.

Na drugem evropskem vrhu proti rasizmu so se zbrali voditelji EU ter lokalne organizacije, da bi utrdili delo na področju enakosti in nediskriminacije. Vrhunec širšega ozaveščanja o vprašanjih enakosti je bila naznanitev prejemnikov prvih nagrad evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti. Potekal je tudi prvi evropski forum o zaposlovanju in socialnih pravicah, na katerem so razpravljali o tem, kako doseči pravičen in vključujoč zeleni prehod.

Pravično gospodarstvo za zeleni in digitalni prehod

Da bi zagotovili pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in celino za vse, morajo biti socialne politike EU usklajene z njenimi zelenimi in digitalnimi prednostnimi nalogami. Te vključujejo aktivno podporo za zaposlitvene možnosti, enak dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter naložbe v socialno zaščito za najranljivejše.

Države članice so leta 2022 predstavile svoje nacionalne socialne cilje za leto 2030 za uresničitev akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Skupaj bodo njihove zaveze Uniji omogočile, da zanesljivo doseže ali celo preseže svoje krovne cilje glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine.

Osrednji predlog, vključen v zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“ o podnebni nevtralnosti (glej poglavje 2), se je nanašal na vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje za podporo ekonomsko prikrajšanim gospodinjstvom, malim podjetjem in mikropodjetjem ter uporabnicam in uporabnikom prevoza, in sicer z obravnavanjem vpliva oblikovanja cen ogljika na državljane in državljanke.

Eno leto po tem, ko je EU sprejela dolgoročno vizijo za podeželska območja, je več kot tisoč organizacij (na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) pristopilo k paktu za podeželje iz leta 2022, da bi omogočile tesnejše sodelovanje med javnimi organi na različnih področjih politike ter okrepile trajnostnost in socialno-ekonomsko vitalnost podeželskih območij.

Kako Evropska komisija preprečuje diskriminacijo in spodbuja raznolikost?

• Z zakonodajo, strategijami in akcijskimi načrti, kot so:
  • akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025,
  • strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025,
  • strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025,
  • strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2021–2030,
  • strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030,
  • nagrada evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti,
  • evropski mesec raznolikosti,
  • akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic.
• S sodelovanjem z državami članicami EU.
• Z zagotavljanjem financiranja prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote, Evropskega socialnega sklada in Evropskega socialnega sklada plus.
• S podpiranjem prostovoljnih pobud, kot so evropske listine o raznolikosti.

Države članice so se zavezale, da bodo zvišale stopnjo zaposlenosti prebivalstva, starega od 20 do 64 let, na najmanj 78,5 %, kar presega prvotni cilj Evropske unije, ki je najmanj 78 %. Zavezale so se tudi, da bo do leta 2030 vsako leto najmanj 57,6 % vseh odraslih deležnih usposabljanja, medtem ko je cilj Evropske unije najmanj 60 %. Države članice so se nadalje zavezale, da bo do leta 2030 najmanj 15,6 milijona manj ljudi izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, s čimer so presegle cilj Evropske unije, ki je najmanj 15 milijonov.

Podpora delavcem in delavkam

Evropski parlament in države članice EU so dosegli politični dogovor o direktivi o ustreznih minimalnih plačah, s katero bo vzpostavljen okvir za zagotavljanje, da nacionalne minimalne plače ustrezajo svojemu namenu ter omogočajo dostojno kakovost življenja delavcev in delavk. Nova pravila bodo spodbujala kolektivna pogajanja o določanju plač in izboljšala učinkovit dostop delavcev in delavk do zaščite z minimalno plačo v EU.

Poleg tega je začela veljati direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, ki delavcem in delavkam v Evropi zagotavlja večjo stabilnost ter jim omogoča pravočasne in popolnejše informacije o bistvenih vidikih njihovega dela, kot sta kraj dela in plačilo.

Pomoč mladim pri vstopu na trg dela

V okviru evropskega leta mladih 2022 se je začela izvajati pobuda ALMA (aim, learn, master, achieve) za pomoč prikrajšanim mladim (starim od 18 do 30 let) pri dostopu do trga dela v drugih državah članicah.

ALMA udeležencem in udeleženkam ponuja dvo- do šestmesečno nadzorovano bivanje v drugi državi članici EU, ki mu sledita intenzivno usposabljanje in pomoč pri iskanju usposobljenosti primerne zaposlitve po njih po vrnitvi. Pri tem sta ves čas na voljo mentorstvo in svetovanje. Pobuda je financirana iz Evropskega socialnega sklada plus in bo dopolnjevala obstoječe programe, kot sta Erasmus+ ali Evropska solidarnostna enota, pri čemer bo namenjena mladim, ki niso zajeti v teh programih.

Mlade Evropejce in Evropejke najbolj skrbita socialna neenakost in brezposelnost.

Vir: Prihodnost Evrope, posebna raziskava Eurobarometer, št. 517, 2022.

88 % Evropejcev in Evropejk pravi, da je socialna Evropa pomembna zanje osebno.

Vir: Socialna vprašanja, posebna raziskava Eurobarometer, št. 509, 2021.

Podpora ljudem v stiski

Zadosten minimalni dohodek (denarni prejemki, ki delujejo kot socialnovarstvena mreža in se razlikujejo od minimalne plače) pomaga zagotoviti, da lahko vsi plačujejo račune in živijo dostojno življenje. To je še zlasti pomembno v času upada gospodarske rasti, saj pomaga ublažiti padec dohodkov gospodinjstev pri ljudeh v največji stiski ter prispeva k trajnostni in vključujoči rasti. Sistemi minimalnega dohodka sicer obstajajo v vseh državah članicah, vendar se njihova ustreznost, doseg in učinkovitost zelo razlikujejo.

Leta 2021 je revščina ali socialna izključenost ogrožala več kot
95 milijonov
ljudi v EU.

Približno 20 % brezposelnih, ki jim grozi revščina, ni upravičenih do prejemanja dohodkovne podpore.

Po ocenah
30–50 %
upravičenega prebivalstva ni sodelovalo v sistemih minimalnega dohodka.

Namen priporočila je:

zaščititi najranljivejše z zmanjšanjem tveganja revščine in socialne izključenosti;

zagotoviti spodbude in podporo za ponovno vključevanje tistih, ki se lahko zaposlijo, na trg dela;

prispevati k doseganju ciljev EU glede zaposlovanja in zmanjšanja revščine do leta 2030;

zagotoviti vzdržnost javnih financ.

misija je leta 2022 predstavila predlog priporočila Sveta Evropske unije o zadostnem minimalnem dohodku, da bi države članice podprla pri posodabljanju njihovih sistemov minimalnega dohodka in povečanju njihove učinkovitosti pri reševanju ljudi iz revščine ob hkratnem spodbujanju vključevanja tistih, ki lahko delajo, na trg dela.

Evropsko leto mladih

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je leto 2022 uradno razglasila za evropsko leto mladih, da bi poudarila, kako zeleni in digitalni prehod mladim prinašata priložnosti, ter v politike EU vključila vidik mladih.

VIDEO Videoposnetek o evropskem letu mladih.

S poudarkom na vprašanjih, ki so pomembna za mlade, kot so podnebne spremembe in okolje, zaposlovanje in duševno zdravje, je bila vzpostavljena potopitvena platforma Izrazi svojo vizijo, ki mladim omogoča beleženje sporočil o področjih politike, obravnavanih v okviru leta mladih, in uveljavljanje svojega mnenja.

Za spodbujanje dejavne udeležbe in angažiranosti se je začela vrsta dialogov o mladinski politiki, ki so mladim omogočili razpravo s člani in članicami komisarskega kolegija,„Youth Talks“ pa so mlade postavili v središče pozornosti, da bi lahko širili nove zamisli ter vrstnice in vrstnike spodbudili, da v procesu sprememb prevzamejo pomembno vlogo.

Na evropskem mladinskem portalu so bile prikazane vse priložnosti, povezane z evropskim letom mladih. Vključeval je razdelek z zgodbami mladih novinarjev in novinark ter razdelek o mladinski politiki, ki je predstavljal pobude, ki neposredno koristijo mladim. Na zemljevidu dejavnosti evropskega mladinskega portala je bilo prikazanih več kot 8 500 dejavnosti, ki so potekale po vsej Evropi in drugod.

VIDEO Dialog o mladinski politiki glede financiranja prihodnjih prednostnih nalog EU z evropskim komisarjem za proračun in upravo Johannesom Hahnom v okviru evropskega leta mladih, september 2022.

Izobraževanje, znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje

Države članice so leta 2022 okrepile svoje sodelovanje v okviru novega strateškega okvira evropskega izobraževalnega prostora in mobilizirale znatna finančna sredstva EU za sektor izobraževanja in usposabljanja. Pobuda za evropski izobraževalni prostor, ki je bila zasnovana leta 2017, državam članicam pomaga sodelovati pri vzpostavljanju odpornejših in bolj vključujočih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Poročilo o napredku pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 za leto 2022 vsebuje oceno izvajanja pobud za evropski izobraževalni prostor, reform politik in napredka pri doseganju ciljev na ravni EU.

Na področju enakosti, pravičnosti, vključevanja in enakosti spolov je Svet sprejel priporočilo o mobilnosti mladih prostovoljcev v EU, da bi prostovoljstvo postalo dostopnejše tudi za tiste z manj priložnostmi. Poleg tega je sprejel dodatno priporočilo o poteh do uspeha v šoli, da bi se zmanjšalo zgodnje opuščanje šolanja.

EU je prav tako želela okrepiti vlogo univerz za zagotovitev boljšega in bolj vključujočega izobraževanja ter raziskav z dvema pomembnima mejnikoma v letu 2022: sporočilom o evropski strategiji za univerze in priporočilom Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja. Cilj je bil razviti resnično evropsko razsežnost v visokošolskem sektorju, ki bi temeljila na skupnih vrednotah. Odličnost in vključevanje sta odliki evropskega visokošolskega izobraževanja. Potem ko so voditelji in voditeljice EU pozvale Svet, Komisijo in države članice, naj okrepijo partnerstva med univerzami, je v pobudo Evropske univerze zdaj vključenih 44 zavezništev, ki zajemajo 340 visokošolskih ustanov v 31 državah.

Države članice in deležniki se bodo oprli na priporočilo Sveta o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost iz leta 2022, da bi zapolnili vrzel v znanjih in spretnostih ter državljankam in državljanom EU omogočili, da skozi vse življenje koristijo prilagojene učne in poklicne poti.

Leta 2022 je bilo ustanovljenih prvih 11 učiteljskih akademij Erasmus+, sestavljenih iz 182 organizacij iz 23 držav, ki bodo v treh letih prejele skupno 15 milijonov evrov, da bi učiteljskemu osebju zagotovile priložnosti za učenje in mobilnost. Za dokončanje evropskega izobraževalnega prostora sta prav tako ključnega pomena zeleno in digitalno izobraževanje.

Poleg tega je EU sodelovala na vrhu ZN o preoblikovanju izobraževanja, na katerem je podala močno politično sporočilo, da je treba pospešiti prizadevanja za doseganje cilja trajnostnega razvoja ZN o kakovostnem izobraževanju. Predsednica von der Leyen je bila razglašena za eno od petih svetovnih vodilnih osebnosti, Evropska unija pa je pozvala k povečanju svetovnega financiranja za izobraževanje.

EU in države članice so leta 2022 učečim se vseh starosti zagotovile dostop do znanj in spretnosti za bolj trajnostno življenje in lažje spopadanje s spreminjajočim se trgom dela v digitalni dobi. V priporočilu Sveta o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj ter evropskem okviru trajnostnih kompetenc, pa tudi v okviru tekočega strukturiranega dialoga o digitalnem izobraževanju ter znanjih in spretnostih se obravnavajo čedalje večje potrebe EU po znanjih in spretnostih za zeleni in digitalni prehod.

Zato je treba za prehod na sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo evropski delovni sili zagotoviti ustrezna znanja in spretnosti. Svet je junija sprejel priporočilo za podporo potrebam delovno sposobnih odraslih po usposabljanju. V priporočilu je predlagano, naj države članice vzpostavijo „individualne učne račune“, da bi izboljšale dostop do usposabljanja ter delavce in delavke ohranile v zaposlitvi. Cilj je povečati število oseb, ki se vsako leto udeležijo usposabljanj.

Svet je prav tako sprejel priporočilo o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost, v katerem je države članice pozval, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje zaposlitvenih in socialnih vidikov podnebne, energetske in okoljske politike. Ti ukrepi vključujejo celovit sveženj politik o kakovostnem, cenovno dostopnem in vključujočem izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju ter enakih možnostih.

Cilj pakta za znanja in spretnosti iz evropskega programa znanj in spretnosti je povezati javne in zasebne organizacije z olajšanjem oblikovanja obsežnih partnerstev za znanja in spretnosti ter s spodbujanjem teh organizacij, da sprejmejo konkretne zaveze za izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih. Leta 2022 je pakt dosegel 1 000 članov, ki so se zavezali k oblikovanju konkretnih ponudb usposabljanja za delavce in delavke po Evropi, zbrane pobude pa bodo pripomogle k usposabljanju 6 milijonov ljudi. Poleg tega program Erasmus+ in drugi programi EU zagotavljajo znatna sredstva za pobude na ravni EU ter reforme na področju izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in lokalni ravni.

Komisija je oktobra sprejela predlog, s katerim je leto 2023 razglasila za evropsko leto spretnosti. To bo ob sodelovanju Evropskega parlamenta, držav članic ter javnih in zasebnih akterjev oživilo vseživljenjsko učenje v EU, ljudem pomagalo pridobiti ustrezna znanja in spretnosti za kakovostna delovna mesta ter podjetjem omogočilo, da odpravijo pomanjkanje znanj in spretnosti. Da bi še bolj izkoristili potencial evropske delovne sile, bo večji poudarek namenjen ženskam, mladim in tistim, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Okrepitev ukrepov za unijo enakosti

Komisija je v letu 2022 nadaljevala z izvajanjem širokega nabora strategij za enakost, ki se nanašajo na spol (vključno z enakim plačilom), boj proti rasizmu, antisemitizem, diskriminacijo Romov, skupnost LGBTIQ in pravice invalidov.

Enakost spolov

Poročilo Komisije o enakosti spolov v EU za leto 2022 vsebuje oceno glavnih pobud za spodbujanje enakosti žensk in moških v zadnjih 12 mesecih na ključnih področjih strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025.

Junija 2022 je bil z direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih dosežen zgodovinski sporazum o uravnoteženi zastopanosti spolov v podjetjih EU, ki mu je sledila popolna odobritev Evropskega parlamenta. Družbe EU, ki kotirajo na borzah EU, morajo doseči 40-odstotni delež nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji in 33-odstotni delež med vsemi direktorji. Direktiva prav tako določa jasne in pregledne postopke imenovanja.

Parlament in Svet sta decembra na podlagi predloga Komisije iz leta 2021 dosegla politični dogovor o ukrepih za preglednost plačil. Nova pravila bodo zagotovila večjo preglednost in učinkovito izvrševanje načela enakega plačila za ženske in moške ter izboljšala dostop do sodnega varstva za žrtve diskriminacije pri plačilu.

povečala za
26 %

Če bomo odpravili razlike med spoloma, se bo svetovna rast povečala za 26 %.

Vir: The power of parity: How advancing women’s equality can add $12 trillion to global growth.

vsak peti

Najmanj vsak peti milenijec meni, da je ves čas ali pogosto diskriminiran zaradi svojega ozadja. Najpogosteje navedena vzroka sta rasna in etnična pripadnost.

Vir: The Deloitte Global 2021 Millennial and Gen Z Survey.

Vlaganje v ženske in dekleta v EU in po svetu

• Enakost spolov je zdaj ključni element novega proračuna EU, instrumenta NextGenerationEU in financiranja zunanjega delovanja EU.
• V načrtih držav članic za okrevanje in odpornost je vključenih več kot 100 različnih pobud na področju enakosti spolov.
• 1,55 milijarde EUR, dodeljenih v obdobju 2021–2027 v okviru programa EU Državljani, enakost, pravice in vrednote.
• 500 milijonov EUR, dodeljenih v okviru svetovne pobude EU in ZN „Spotlight“.
• 85 % pobud v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje bo spodbujalo enakost spolov.

Boj proti nasilju na podlagi spola

Komisija je ob mednarodnem dnevu žena marca 2022 predlagala pravila na ravni EU za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. S predlagano direktivo bi bila kot kazniva dejanja opredeljena posilstvo na podlagi odsotnosti privolitve, pohabljenje ženskega spolovila in kibernetsko nasilje, ki vključuje deljenje intimnih fotografij in posnetkov brez privolitve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje in kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu.

Predlagana pravila krepijo dostop žrtev do sodnega varstva, države članice pa spodbujajo k uvedbi mehanizma „vse na enem mestu“, tako da bi bile vse podporne in zaščitne storitve na voljo na istem mestu.

Pravila določajo tudi, da bi morale žrtve imeti možnost zahtevati odškodnino v kazenskem postopku. Predlog poziva k ustrezni in strokovni zaščiti in podpori, kot so brezplačne telefonske številke za pomoč in krizni centri za žrtve posilstva, ter zagotavlja ciljno usmerjeno podporo skupinam, ki imajo posebne potrebe ali so ogrožene, vključno z ženskami, ki bežijo pred oboroženim spopadom.

EU, ki ji ni vseeno

Vsakdo ima pravico do cenovno dostopnih storitev oskrbe – od zgodnjega otroškega varstva in izobraževanja do dolgotrajne oskrbe na domu in storitev v skupnosti. Udeležba v predšolski vzgoji pozitivno vpliva na otrokov razvoj ter zmanjšuje tveganje socialne izključenosti in revščine skozi njegovo celotno življenje. Ljudem, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti odvisni od pomoči pri dnevnih opravilih, dolgotrajna oskrba omogoča, da ohranijo samostojnost in živijo dostojno življenje. Toda za mnoge so te storitve še vedno cenovno nesprejemljive, nerazpoložljive ali nedostopne.

Leta 2022 je Komisija sprejela evropsko strategijo oskrbe. Strategija prispeva k dobrobiti oskrbovancev, enakosti spolov in socialni pravičnosti. Cilj tega ambicioznega načrta je okrepiti dostop do cenovno ugodne in visokokakovostne dolgotrajne oskrbe ter revidirati cilje glede vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki jih je Svet določil v Barceloni v Španiji, v skladu z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic.

Naložbe v oskrbo so pomembne za privabljanje in zadržanje talentov v sektorju oskrbe, ki ga pogosto pestijo zahtevni delovni pogoji in nizke plače, in za odpravo pomanjkanja delovne sile ter uresničitev gospodarskega potenciala sektorja in njegovih možnosti za ustvarjanje delovnih mest. Te naložbe bodo prav tako izboljšale udeležbo žensk na trgu dela. Ženske še vedno nosijo glavno breme obveznosti oskrbe, saj predstavljajo 90 % delovne sile v formalni oskrbi, 7,7 milijona pa jih zaradi obveznosti oskrbe ni zaposlenih, zato bi lahko učinkovit sektor oskrbe zmanjšal stalne neenakosti med spoloma, kot so razlike v plačah in pokojninah.

Za reševanje teh vprašanj Komisija predlaga konkretne ukrepe, da bi države članice podprla pri zagotavljanju večjega dostopa do visokokakovostnih in cenovno dostopnih storitev oskrbe ter izboljšanju delovnih pogojev in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oskrbovalcev.

Od avgusta 2022 so morale vse države članice začeti uporabljati nova pravila EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

Skoraj 90 % zaposlenih v formalni oskrbi je žensk.

7,7 milijona žensk ne dela zaradi neplačanih obveznosti oskrbe.

Naložbe v oskrbo lahko do leta 2030 v EU ustvarijo dodatnih 13,6 milijona delovnih mest.

Leta 2019 je bilo v vzgojo in varstvo predšolskih otrok vključenih le 27 % otrok, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, v primerjavi s 35 % splošne populacije otrok.

Približno tretjina gospodinjstev s potrebami po dolgotrajni oskrbi ne uporablja storitev oskrbe na domu, ker si jih ne morejo privoščiti.

Slike © Adobe Stock

---

Izvajanje strategije za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025

EU je izdala nove smernice za strategije in akcijske načrte za krepitev enakosti LGBTIQ oseb, ki državam članicam pomagajo pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje enakosti njihovih skupnosti LGBTIQ. Smernice vključujejo določitev jasnih ciljev za spodbujanje enakosti ob hkratnem osredotočanju na najranljivejše člane skupnosti LGBTIQ in zagotavljanju njihove zaščite z učinkovitimi zakonitimi potmi.

Komisija je prav tako sprejela predlog za uskladitev priznavanja starševstva v državah članicah, ki bo zaščitil temeljne pravice otrok in zagotovil pravno varnost za družine (glej poglavje 5).

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030

Invalidi imajo tako kot vsi drugi pravico do polne udeležbe na vseh področjih življenja. Kljub napredku na nekaterih področjih še vedno obstajajo številne ovire. Zaposlenih je samo polovica invalidov, medtem ko to velja za tri četrtine neinvalidov. Leta 2021 je bilo 29,7 % prebivalstva EU z invalidnostjo (omejitvijo dejavnosti), starega 16 let ali več, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, medtem ko je bil pri ostalih delež tveganja 18,8-odstoten.

Komisija je leta 2022 objavila okvir za spremljanje, s katerim lahko ljudje spremljajo napredek, dosežen pri vsakem od 64 ukrepov strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Dve vodilni pobudi strategije sta že bili izvedeni: vzpostavitev platforme za invalidnost, v okviru katere države članice EU, civilna družba in institucije sodelujejo pri uresničevanju ciljev strategije, ter prenova strategije človeških virov za Komisijo z ukrepi za spodbujanje raznolikosti in vključevanje invalidov.

Septembra se je začel izvajati sveženj ukrepov za zaposlovanje invalidov, katerega cilj je izboljšati rezultate invalidov na trgu dela. Sveženj bo pomagal razviti nacionalne politike, ki invalide vključujejo v zeleni in digitalni prehod.

Na konferenci ob evropskem dnevu invalidov, ki sta jo organizirala Komisija in Evropski invalidski forum, sta podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová in komisarka za enakost Helena Dalli predstavili nagrado za dostopno mesto za leto 2023, s katero se nagrajujejo mesta, ki si prizadevajo izboljšati dostopnost za invalide in njihovo vključevanje. Zmagalo je mesto Skellefteå na Švedskem, in sicer zaradi svojega inovativnega pristopa ter dolgoročne zavezanosti k izboljšanju dostopnosti javnih prostorov in prometne infrastrukture.

Platforma EU za invalidnost zagotavlja še eno okolje, ki deležnikom omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter medsebojno učenje in sodelovanje.

© Adobe Stock

Resnično protirasistična Evropska unija

Komisija je kot del ukrepov v okviru akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu 2022-2025 marca 2022 skupaj z institucijami EU, državami članicami, civilno družbo, organi za enakost in lokalnimi organizacijami organizirala drugi evropski vrh proti rasizmu. Ob začetku izvajanja akcijskega načrta so bile države članice pozvane, naj pripravijo nacionalne načrte za boj proti rasizmu. Vrh je bil priložnost za razpravo o napredku pri njihovem izvajanju, zlasti o skupnih vodilnih načelih za podporo njihovi pripravi in izvajanju.

Komisija je prav tako sodelovala z državami članicami pri pripravi poročila o oceni njihovih nacionalnih strateških okvirov za Rome kot nadaljnjega ukrepanja na podlagi novega strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov, pri čemer je analizirala zaveze držav članic in zagotovila smernice za morebitne potrebne izboljšave.

EU si še naprej prizadeva za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter sovražnemu govoru zaradi rasizma in ksenofobije ter zagotavljanje ustreznega prenosa in izvajanja okvirnega sklepa o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru s kazenskopravnimi sredstvi, tudi s postopki za ugotavljanje kršitev.

Boj proti antisemitizmu

Komisija je začela izvajati prvo strategijo EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja za obdobje 2021–2030. Svet je marca 2022 sprejel sklepe o boju proti rasizmu in antisemitizmu ter države članice pozval, naj do konca leta 2022 razvijejo nacionalne strategije za boj proti antisemitizmu. Države članice so bile prav tako pozvane, naj uporabijo pravno nezavezujoče delovne opredelitve antisemitizma ter zanikanja in izkrivljanja holokavsta, ki jih je sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst.

Prve nagrade EU za raznolikost

Aprila 2022 je Komisija prvič razglasila dobitnike nagrad evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti, katerih cilj je izpostaviti kraje, mesta in regije iz celotne EU, ki so zgled na področju vključujočih politik. Dobitniki iz petih držav članic so bili nagrajeni za svoje delo na področju oblikovanja pravičnejših družb s spodbujanjem raznolikosti in vključevanja v smislu spola, rasnega in etničnega porekla, vere in prepričanja, invalidnosti, starosti, pravic LGBTIQ ter vključevanja Romov.

Vsakoletne nagrade evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti, ki so bile vzpostavljene v okviru akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, so del prizadevanj Komisije za vzpostavitev resnične unije enakosti, zmagovalci pa so bili razglašeni v evropskem mesecu raznolikosti 2022. Tema je bila „gradimo mostove“, predstavniki podjetij, akademskih krogov, nevladnih organizacij in Komisije pa so razpravljali o tem, kako ustvariti vključujoča delovna mesta ter oblikovati učinkovite in presečne politike vključevanja in raznolikosti, ki bodo hkrati obravnavale več področij diskriminacije.

VIDEO Predstavnici in predstavnika mest, ki so bila med prejemniki prvih nagrad evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti, pojasnjujejo lokalne učinke nagrade, svojo motivacijo ter splošne koristi prizadevanj za enakopravnejšo in bolj vključujočo Evropo.

Uvod

Evropska unija je bila v letu vse večje negotovosti še naprej gonilna sila multilateralizma in vodilna pri odzivanju na svetovne izzive, pri čemer je uresničevala ambiciozno sosedsko politiko, izkazovala solidarnost in razvijala celovita partnerstva za varovanje in spodbujanje svetovnega miru, stabilnosti, demokracije in človekovih pravic.

EU in države članice so se združeno in odločno odzvale na rusko vojno agresijo proti Ukrajini ter prehransko in energetsko krizo, ki je sledila, tako da so Ukrajini zagotovile humanitarno in nujno pomoč ter finančno, operativno in vojaško podporo (glej poglavje 1).

Države članice EU so prav tako ponovno potrdile svojo zavezo, da bodo v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji prevzele večjo odgovornost za evropsko varnost in obrambo, da bi zaščitile skupne interese in vrednote.

Varnost in obramba

Da bi EU bolje zaščitila svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispevala k mednarodnemu miru in varnosti, je Svet sprejel strateški kompas, ki so ga voditelji in voditeljice EU potrdili marca 2022. V skladu z usmeritvijo iz izjave iz Versaillesa je njegov cilj povečati naložbe, izkoristiti inovativne in kritične tehnologije ter vzpostaviti bolj povezan in konkurenčen evropski obrambni trg. Načrt je povečati obrambni proračun EU in izboljšati usklajevanje med državami članicami glede standardizacije zmogljivosti in opreme.

Sodelovanje med EU in Natom ostaja bistven steber evropske stabilnosti in varnosti. Leta 2022 sta še dve državi članici EU, Finska in Švedska, zaprosili za članstvo v Natu, s čimer sta opustili svojo dolgoletno vojaško neuvrščenost.

V istem letu se je Danska pridružila drugim 26 državam članicam v skupni varnostni in obrambni politiki, kar je dodatno okrepilo zmožnost EU, da prevzame vodilno vlogo pri operacijah za ohranjanje miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti.

Predvideni dolgotrajni učinki ruske vojne agresije proti Ukrajini (glej poglavje 1) na evropsko in svetovno varnostno ureditev so prispevali k še tesnejšemu sodelovanju s partnerji, kot so ZN, Nato, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Afriška unija in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Ker negotov svetovni red zahteva analizo ogroženosti, je Svet sprejel strateški kompas Evropske unije. Njegova strategija in akcijski načrt temeljita na štirih glavnih stebrih: sodelovanju proti skupnim grožnjam, hitrem in odločnem ukrepanju v času krize, naložbah v zmogljivosti in tehnologije ter varnosti pred grožnjami in varstvu državljanov Evropske unije.

V okviru evropskega mirovnega instrumenta sta bili ukrajinskim oboroženim silam zagotovljeni vojaška oprema in varnostna infrastruktura, kar je odločilno prispevalo k obrambi Ukrajine. S tem je EU prvič v zgodovini drugi državi zagotovila smrtonosno opremo, da bi se ta branila pred agresijo. Prek evropskega mirovnega instrumenta je z ukrepi pomoči podprla tudi partnerske države, kot so Mozambik, Niger, Somalija, Moldavija in države Zahodnega Balkana, ter Afriško unijo.

Poleg tega je Evropska unija vzpostavila misijo EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini, da bi okrepila zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil za obrambo ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, odvračanje morebitnih prihodnjih vojaških ofenziv Rusije in drugih morebitnih napadalcev ter odzivanje nanje.

EU in njene države članice so hitro aktivirale Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala, da bi storilcem kaznivih dejanj preprečile izkoriščanje trenutne vojaške agresije v Ukrajini. V Moldaviji je bilo ustanovljeno podporno vozlišče EU za notranjo varnost in upravljanje meja.

EU je najbolj izpostavljenim državam zagotovila polno operativno in finančno podporo (glej poglavje 1). Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) zagotavlja podporo na mejah EU z Ukrajino in Rusijo, da bi lokalnim organom pomagala pri obvladovanju prihodov velikega števila beguncev. Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je prav tako prisotna na terenu in tesno sodeluje z vsemi državami članicami pri preprečevanju kaznivih dejanj, kot so trgovina z ljudmi, nedovoljeni promet z orožjem, pranje denarja in izkoriščanje delovne sile, ter boju proti njim.

Sosedska politika in širitvena pogajanja

Zahodni Balkan in Turčija

EU je ostala zavezana evropski perspektivi regije ter je julija začela pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. Poleg tega je Bosni in Hercegovini decembra podelila status kandidatke.

Širitveni sveženj 2022 je vključeval podroben pregled izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan v vrednosti 30 milijard evrov kot del strategije Global Gateway (glej spodaj). Cilj je zapolniti očitno socialno-ekonomsko vrzel med EU in to regijo ter izboljšati energetsko varnost regije.

Evropska komisija je potrdila svoje priporočilo za odpravo vizumskega režima za Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova). V okviru pristopnih pogajanj s Črno goro in Srbijo je EU ohranila reden dialog z obema državama tako na politični kot tehnični ravni.

Prvi vrh EU-Zahodni Balkan, ki je potekal 6. decembra v Tirani v Albaniji, je bil pomembna priložnost za ponovno potrditev perspektive za pristop partneric z Zahodnega Balkana. Komisija je napovedala sveženj za energetsko podporo, ki vključuje 1 milijardo evrov nepovratnih sredstev za pomoč Zahodnemu Balkanu pri reševanju energetske krize in spodbujanju prehoda na čisto energijo. Na vrhu so pozdravili tudi skupno izjavo telekomunikacijskih operaterjev iz EU in Zahodnega Balkana o prihodnjem znižanju stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom ter zavezo o uskladitvi z vizumsko politiko EU.

EU je nadaljevala dialog na visoki ravni s Turčijo na izbranih področjih skupnega interesa, zlasti na področju podnebnih sprememb in migracij. Nadaljevalo se je tudi intenzivno sodelovanje na področju trgovine.

Vzhodno partnerstvo

Po sklepu z zasedanja Evropskega sveta junija 2022 je EU Ukrajini in Moldaviji podelila status kandidatke, Gruziji pa evropsko perspektivo.

EU je v okviru strategije Global Gateway (glej spodaj) nadaljevala z izvajanjem ambicioznega gospodarskega in naložbenega načrta v celotni regiji vzhodnega partnerstva, da bi podprla mala in srednja podjetja ter zeleni in digitalni prehod.

EU bo vzhodnim partnericam zagotovila 2,3 milijarde evrov, da bi spodbudila naložbe do 17 milijard evrov v vseh sektorjih. To vključuje projekte digitalne povezljivosti, kot sta postavitev optičnega kabla pod Črnim morjem in razvoj visokohitrostne širokopasovne infrastrukture. Med prednostnimi nalogami so tudi prometne poti za ljudi in blago med kavkaško regijo in EU.

Podpis memoranduma o soglasju o energiji z Azerbajdžanom je okrepil energetsko varnost EU in zeleni prehod Azerbajdžana.

Zaradi potvorjenih predsedniških volitev v Belorusiji leta 2020 in vpletenosti beloruskega režima v rusko vojno agresijo proti Ukrajini je EU poostrila sankcije proti temu režimu. Vendar še naprej nudi podporo in solidarnost državljankam in državljanom Belorusije, tako v državi kot v izgnanstvu.

Južno sosedstvo

Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za južno sosedstvo v okviru strategije Global Gateway (glej spodaj) dobro napreduje, pomembni projekti pa se oblikujejo na prednostnih področjih zelenega prehoda in odpornosti proti podnebnim spremembam. Leta 2022 je bilo za naložbe v južno sosedstvo, predvsem v infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov, namenjenih 30 milijard evrov.

EU in Egipt sta novembra okrepila sodelovanje pri prehodu na čisto energijo s podpisom memoranduma o soglasju o strateškem partnerstvu za obnovljivi vodik.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila številne škodljive učinke v državah južnega sosedstva, zlasti med tistimi, ki so strukturno odvisne od uvoza hrane in trpijo zaradi slabših socialno-ekonomskih razmer, ki jih je že povzročila pandemija COVID-19.

Komisija je podprla odpornost partnerskih držav s programi, ki obravnavajo vprašanja, kot so okrevanje gospodarstva, socialna zaščita, ustvarjanje delovnih mest in kmetijstvo. V okviru mehanizma za hrano in odpornost je bilo južnemu sosedstvo namenjenih 225 milijonov evrov podpore EU, da bi se ublažili učinki morebitne prehranske krize zaradi visoke odvisnosti od uvoza hrane, ki se je zmanjšal zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini (glej Prehranska varnost).

Mednarodna partnerstva in humanitarna pomoč

Strategija Global Gateway

EU si je leta 2022 prizadevala uvesti pozitivno in trajnostno ponudbo za financiranje naložb, tj. strategijo Global Gateway. Izvajati se je začela v letu 2021, da bi podprla velike naložbe v projekte materialne in nematerialne infrastrukture, njen cilj pa je spodbujati pametne, čiste in varne povezave v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepiti zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne sisteme.

V skladu s pristopom Ekipe Evropa so se EU, njene države članice, razvojne banke in finančne institucije dogovorile, da bodo do leta 2027 prispevale k mobilizaciji 300 milijard evrov za naložbe v partnerske države. Februarja se je na vrhu EU-Afriška unija začel izvajati prvi večji naložbeni sveženj Global Gateway Afrika-Evropa v vrednosti 150 milijard evrov.

V prvem letu izvajanja so bile izvedene ključne naložbe za spodbujanje digitalne povezljivosti s podvodnimi podatkovnimi kabli in prizemnimi povezavami med EU in njenimi partnericami, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov z naložbami v sončne in vetrne elektrarne ter povečanje dostopa do cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij in njihove proizvodne zmogljivosti.

V okviru pristopa Ekipe Evropa so EU in države članice še vedno vodilne ponudnice uradne razvojne pomoči po vsem svetu, pri čemer so leta 2021 prispevale 71,6 milijarde evrov (zadnji razpoložljivi podatki), kar predstavlja 41 % svetovne pomoči. Skupaj prispevajo tudi več kot polovico celotne svetovne pomoči za izobraževanje in podpirajo izobraževalni sektor v več kot 100 državah po svetu. EU ima še vedno vodilno vlogo pri prizadevanjih za uresničevanje Agende ZN 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja.

Leto 2022 je zaznamovala tudi 45. obletnica odnosov med EU in ASEAN. Na slavnostnem vrhu EU-ASEAN so EU in države članice v okviru pristopa Ekipe Evropa napovedale mobilizacijo 10 milijard evrov v okviru strategije Global Gateway za pospešitev naložb v infrastrukturo v državah ASEAN. V indijsko-pacifiški regiji so bili opredeljeni številni vodilni projekti, kot je pobuda Ekipe Evropa za trajnostno povezljivost.

V podporo prizadevanjem partnerskih držav za obvladovanje pandemije in njenih posledic je bilo do konca leta 2021 v okviru pristopa Ekipe Evropa že mobiliziranih 53,7 milijarde evrov, izplačanih pa je bilo 47,7 milijarde evrov. EU in države članice so bile v letu 2022 še naprej vodilne pri mednarodni solidarnosti v času COVID-19 s 502,2 milijona odmerkov cepiva, ki so jih delile s partnerskimi državami. Od tega je bilo 422 milijonov odmerkov izmenjanih prek instrumenta COVAX (1,1 milijona odmerkov prek mehanizma EU na področju civilne zaščite), 80,2 milijona odmerkov pa dvostransko (38 milijonov prek mehanizma EU na področju civilne zaščite).

EU je namenila dodatnih 300 milijonov evrov za pospešitev uvajanja in uporabe cepiv v več državah, večinoma v Afriki, in dodatnih 100 milijonov evrov za okrepitev zdravstvenih sistemov ter izboljšanje dostopa do diagnosticiranja in zdravljenja. Da bi okrepila svetovne zdravstvene zmogljivosti, je EU pomagala ustanoviti nov mednarodni sklad za preprečevanje pandemij ter pripravljenost in odzivanje nanje, v katerega bo prispevala 427 milijonov evrov.

Leta 2022 je bil dosežen napredek pri izvajanju pobude Ekipe Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih v Afriki, napovedana pa je bila tudi pobuda za podporo podobnim prizadevanjem v Latinski Ameriki in na Karibih. S tem se bodo dopolnile in dodatno okrepile družbene, gospodarske in znanstvene vezi med EU in Latinsko Ameriko oz. Karibi.

Poleg tega je EU predstavila strategijo za okrepitev partnerstva med državami članicami in Zalivskim svetom za sodelovanje na ključnih področjih politike, kot so energija, zeleni prehod in podnebne spremembe, trgovina in gospodarska diverzifikacija, regionalna stabilnost in svetovna varnost, humanitarni in razvojni izzivi ter tesnejši medosebni stiki. EU si prizadeva za okrepljeno sodelovanje z arabskimi donatorji pri skupnih prednostnih nalogah.

Humanitarna pomoč in civilna zaščita

EU je v zadnjih 30 letih pomagala ublažiti trpljenje milijonov najranljivejših ljudi v več kot 110 državah. Leta 2022 je Komisija mobilizirala 2,2 milijarde evrov humanitarne pomoči za podporo pri obravnavanju najnujnejših potreb prizadetega prebivalstva po vsem svetu. Vsak sedmi evro proračuna EU za humanitarno pomoč je namenjen „pozabljenim izrednim razmeram“, kot je lakota v Sahelu.

Komisija je prav tako nadaljevala z zagotavljanjem humanitarnega financiranja v podporo štirim milijonom beguncev v Turčiji, od katerih jih večina beži pred vojno v Siriji. Za program mreže socialne varnosti v sili v Turčiji je bilo poleg 325 milijonov evrov humanitarne pomoči, ki je bila napovedana že konec leta 2021, zagotovljenih še 50 milijonov evrov, s čimer so se skupna humanitarna sredstva za Turčijo od leta 2012 približala 3,4 milijarde evrom.

EU je 9. in 10. maja 2022 predsedovala šesti bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, na kateri je sodelovalo 55 držav in 22 mednarodnih organizacij. Na konferenci, glavnem donatorskem dogodku za Sirijo in širšo regijo, je bila mobilizirana pomoč Sircem v državi in sosednjih državah z zavezami v skupni vrednosti več kot 6,4 milijarde evrov.

Leta 2022 je bilo vzpostavljeno novo orodje, tj. zmogljivost za evropski humanitarni odziv, za zapolnitev vrzeli – zlasti v logistiki – v humanitarnem odzivu na nenadne naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

VIDEO EU je pomagala pekarni ponovno prižgati peči po vojni, Alep, Sirija, marec 2022.

Pobuda za zmogljivosti za evropski humanitarni odziv bo pomagala zagotavljati podporo humanitarnim akterjem in reševalcem z zalogami vode, sanitarnih in higienskih potrebščin ter neživilskih potrebščin za zatočišča, strokovnjaki za zdravstvena vprašanja in logistiko ter skupnimi logističnimi storitvami, kot so humanitarni zračni most Evropske unije, letalske poti za humanitarno pomoč Evropske unije, dostava na zadnjem delu poti, prevozne storitve in skladiščenje.

Operacije humanitarne pomoči, ki jih financira EU, zajemajo različne sektorje, vključno s prehransko varnostjo, zdravstvenim varstvom, zatočišči in izobraževanjem v izrednih razmerah ter še službami za zaščito, tudi pred nasiljem na podlagi spola. Pomoč se zagotavlja na podlagi štirih temeljnih humanitarnih načel: človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

EU ostaja trdno zavezana spodbujanju skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, da bi lahko izpolnila svoje cilje humanitarne pomoči in izboljšala varnost svojih humanitarnih partneric, vendar so kršitve mednarodnega humanitarnega prava še vedno izziv po vsem svetu.

EU: pomembna donatorica humanitarne pomoči v Jemnu

Jemen se po sedmih letih vojne spopada z eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Milijoni Jemencev so razseljeni, obubožani in podhranjeni. Poleg tega več kot polovica prebivalstva nima ustrezne prehranske varnosti. Humanitarna pomoč EU Jemencem zagotavlja podporo pri preskrbi s hrano in vodo ter zdravstveno varstvo, izobraževanje in zatočišča. Prav tako izboljšuje higienske storitve na območjih s hudo neustrezno prehransko varnostjo in podhranjenostjo, na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, in pri razseljenem prebivalstvu.

Afriški rog

633 milijonov EUR (Ekipa Evropa)
Boj proti skrajni neustrezni prehranski varnosti zaradi suše brez primere, COVID-19 in ruske agresije proti Ukrajini.

Sahel in Čadska kotlina

954 milijonov EUR (EU in njene države članice)
Boj proti hudi in vse slabši prehranski varnosti v Afriki.

Sirija in širša regija

6,4 milijarde EUR
Skupne obljube, dane na sirski konferenci leta 2022.
EU in njene države članice so obljubile pomoč v višini 4,8 milijarde EUR. So največje donatorice humanitarne pomoči in pomoči za krepitev odpornosti v tej regiji, saj so ji od leta 2011 dodelile 27,4 milijarde EUR.

Afganistan in širša regija

več kot 115 milijonov EUR
Podpora humanitarnim organizacijam. (Poleg dodatnega financiranja v odziv na uničujoč potres z magnitudo 5,9, ki je junija 2022 prizadel vzhodni Afganistan.)

Jemen

170 milijonov EUR
Za vse, ki so jih prizadeli konflikti.
EU je od začetka vojne leta 2015 prispevala več kot 1,2 milijarde EUR za odziv na krizo, vključno z 862 milijonov EUR humanitarne pomoči in 407 milijonov EUR razvojne pomoči.

Burma/Mjanmar

27 milijonov EUR
Za kritje takojšnjih potreb najranljivejših, vključno z razseljenimi skupnostmi in skupnostmi, ki so jih prizadeli konflikti.

Prehranska varnost

Blokada ukrajinskega izvoza in uničenje polj za pridelavo poljščin sta znatno ogrožala razpoložljivost in cenovno dostopnost hrane v sosedstvu EU, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Aziji, podsaharski Afriki in Latinski Ameriki. To je zlasti veljalo za pšenico, ki je osnovno živilo.

EU je s pristopom Ekipe Evropa združila vire in strokovno znanje s svojimi državami članicami in finančnimi institucijami za reševanje svetovne prehranske krize, pri čemer je v celoti priznala potrebo po večstranskem delu v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Kot del odziva Ekipe Evropa na neustrezno prehransko varnost na svetovni ravni je EU mobilizirala dodatnih 600 milijonov evrov v podporo afriškim, karibskim in pacifiškim državam ter 225 milijonov evrov za Severno Afriko in Bližnji vzhod. S tem bo skupna podpora EU za svetovno prehransko varnost in prehranske sisteme do leta 2024 po ocenah znašala več kot 8,3 milijarde evrov.

Skupni prispevek Evropske unije h globalni varnosti po vsem svetu znaša 8,3 milijarde evrov in je porazdeljen na naslednji način: na svetovni ravni 1,32 milijarde evrov, podsaharska Afrika 3,21 milijarde evrov, južno sosedstvo 1,12 milijarde evrov, Azija in Pacifik 1,05 milijarde evrov, Zahodni Balkan in Turčija 886 milijonov evrov, Latinska Amerika in Karibi 384 milijonov evrov ter vzhodno sosedstvo 294 milijonov evrov.

EU si je prizadevala za povečanje proizvodnje hrane, spodbujanje trgovine z živili in krmo iz Ukrajine ter krepitev lokalne proizvodnje hrane. Na zahtevo ukrajinskih organov za kmetijstvo se je na prožen način ohranil in olajšal dostop do trgov EU za uvoz na ukrajinske trge ter izvoz z njih. Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so omogočili nove logistične poti, ki so Ukrajino povezale s svetovnimi trgovinskimi partnerji (glej poglavje 1)..

EU je prav tako podprla prizadevanja ZN pri črnomorski pobudi za žito, da bi se olajšal varen tranzit žita ter z njim povezanih živil in gnojil iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč v pristanišča za nadaljnjo distribucijo.

Zaradi teh pobud je bilo po podatkih ukrajinskega ministrstva za kmetijstvo od maja do decembra 2022 iz Ukrajine izvoženih približno 29 milijonov ton kmetijskih proizvodov. Decembra je bila mobilizirana dodatna milijarda evrov za ohranitev in razširitev solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino.

VIDEO Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino.

Trgovina in tehnologija

Nova orodja

EU je uvedla več novih orodij, da bi se spopadla s problemom drugih svetovnih velesil, ki trgovino izkoriščajo za izsiljevanje. Leta 2022 je začel veljati instrument za mednarodno javno naročanje, v okviru katerega ima EU večjo težo, da podjetjem v EU omogoči dostop do trgov javnih naročil zunaj EU.

V Evropskem parlamentu in Svetu Evropske unije je bil dosežen napredek pri sprejetju instrumenta za odvračanje od prisilnih ukrepov, ki bo EU pomagal pri odpravljanju gospodarske prisile, s katero želi država, ki ni članica EU, Evropsko unijo ali njene države članice prisiliti k sprejemanju političnih odločitev. Instrument bo EU omogočil, da uvede protiukrepe v obliki trgovinskih, naložbenih ali drugih omejitev.

Poleg tega je cilj novega sporočila o moči trgovinskih partnerstev okrepiti prispevek trgovinskih sporazumov EU k spodbujanju trajnostnega razvoja ter varstvu podnebja, okolja in pravic delavcev po vsem svetu. Novi pristop vključuje uporabo trgovinskih sankcij za kršitve temeljnih določb o podnebju in delu.

Sporazumi

Junija sta EU in Nova Zelandija zaključili pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki od vseh trgovinskih sporazumov EU doslej vsebuje najambicioznejše zaveze glede trajnostnosti. Odprl bo nove priložnosti za evropske kmete, podjetja in delovno silo.

VIDEO EU in Nova Zelandija sta podpisali sporazum o prosti trgovini, junij 2022.

V letu 2022 so se nadaljevala tudi pogajanja o trgovinskih sporazumih z Avstralijo in Indijo. Poleg tega je bilo opravljeno tehnično in pravno delo v zvezi s trgovinskim sporazumom med EU in Mercosurjem. S Čilom je bil dosežen politični dogovor o zaključku pogajanj o trgovinskem sporazumu.

Leta 2022 je EU z desetimi državami ASEAN podpisala prvi celovit sporazum o zračnem prometu, ki zajema skupno več kot 1,1 milijarde prebivalcev in prebivalk EU in ASEAN. Sporazum bo z vzpostavitvijo enotnega sklopa pravil za vse zračne prevoze med EU in ASEAN odprl trge, izboljšal neposredno povezljivost ter ustvaril gospodarske koristi in nove priložnosti. To bo koristilo tako potrošnikom kot letalskim prevoznikom in letališčem. Sporazum temelji na skupnih visokih standardih na področjih, kot so okolje, delo in lojalna konkurenca ter varnost in varovanje v letalstvu.

Celoviti sporazum o zračnem prevozu med ASEAN in EU

Nadomešča več kot 140 dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu z državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije.

Oceani in ribištvo

Novi sporazum Svetovne trgovinske organizacije o odpravi škodljivih subvencij za ribištvo je ključni korak k zagotavljanju, da bo trajnostnost osrednji cilj subvencij za ribištvo po vsem svetu, kar bo prispevalo k zaščiti oceanov. Sporazum prepoveduje subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranem ribolovu, poleg tega prepoveduje ribolov na nereguliranem odprtem morju. Prepovedane so tudi subvencije v zvezi s prelovljenimi staleži, kadar niso sprejeti ukrepi za upravljanje ribištva za obnovitev staleža na zdravo raven..

VIDEO Rezultati 12. ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije: Sporazum o subvencijah za ribištvo, junij 2022.

Poleg tega so bili v skupnem sporočilu o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov predlagani ukrepi za varne, zavarovane, čiste, zdrave in trajnostno upravljane oceane. EU je v skladu z agendo sprejela 52 prostovoljnih zavez v vrednosti do 7 milijard evrov, kar je konkreten primer vodilne vloge EU pri varovanju svetovnih oceanov. Agenda bo imela pomembno vlogo pri uresničevanju modre razsežnosti evropskega zelenega dogovora. Upošteva ključne trende, kot so povečan vpliv podnebnih sprememb, nevarno zmanjšanje biotske raznovrstnosti in spremenjene geopolitične razmere.

EU se je zavezala, da bo okrepila okvir mednarodnega upravljanja oceanov na svetovni in regionalni ravni ter dosegla trajnostnost oceanov do leta 2030 z usklajenim in dopolnilnim pristopom k skupnim izzivom in kumulativnim vplivom.

EU bo v odziv na vse večjo konkurenco v mednarodnih vodah in izzive večstranskemu sodelovanju še naprej zagotavljala, da bo ocean ostal varno in zavarovano okolje.

S posodobitvijo svoje politike je potrdila svojo dejavno zavezanost pospešitvi izvajanja Agende ZN 2030 in doseganja cilja trajnostnega razvoja št. 14.

Digitalna partnerstva

EU in Združene države so na ministrskem srečanju Sveta za trgovino in tehnologijo leta 2022 ponovno potrdile svojo podporo odprtemu, globalnemu, interoperabilnemu, zanesljivemu in varnemu internetu, kot je določeno v Izjavi o prihodnosti interneta ter evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih. Strani sta razpravljali tudi o izvajanju skupnih načel umetne inteligence in se dogovorili o pripravi skupnega časovnega načrta v zvezi z orodji za ocenjevanje in merjenje za zaupanja vredno umetno inteligenco in obvladovanje tveganj.

EU je leta 2022 ustanovila tudi svet za trgovino in tehnologijo z Indijo ter sklenila digitalna partnerstva z Japonsko, Singapurjem in Južno Korejo.

Uvod

Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija so leta 2022 tesno sodelovali pri odzivanju na izredne razmere, pa tudi pri izboljšanju priprave zakonodaje EU in doseganju še boljših rezultatov za svoje državljane in državljanke. Glede na priložnosti in izzive, ki so pred nami na poti k trajnostnemu okrevanju, je še vedno ključno čim učinkovitejše ukrepanje ob upoštevanju prihodnosti EU. Doseganje boljših rezultatov za državljane in državljanke EU z izboljšanjem pravil EU je skupni cilj in odgovornost vseh institucij EU in držav članic.

Glavne pobude v letu 2022

Institucije so med letom dosegle napredek pri številnih pomembnih pobudah. Svet Evropske unije je sprejel strateški kompas, tj. ambiciozen akcijski načrt za okrepitev varnostne in obrambne politike EU do leta 2030 in lažji dogovor med voditelji in voditeljicami EU o krepitvi industrijske baze evropske obrambe (glej poglavje 8).

Kar zadeva zeleno agendo ter trajnostno in vključujočo rast, sta Svet in Evropski parlament dosegla dogovor o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami, ustanovitvi Socialnega sklada za podnebje in izvajanju novega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Sklenila sta tudi začasni dogovor za zmanjšanje tveganja krčenja gozdov in dosegla politični dogovor o poročanju podjetij o trajnostnosti (glej poglavje 3).

Politični dogovor med Parlamentom in Svetom glede ključnih zadev na digitalnem področju je omogočil dokončno oblikovanje akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih ter nove zakonodaje o univerzalnih polnilnikih (glej poglavje 4).

Svet in Parlament sta uspela doseči tudi politični dogovor o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih, ukrepih za preglednost plačil in direktivi o ustreznih minimalnih plačah (glej poglavje 7).

Svet je vodil razprave o zunanjih odnosih EU (glej poglavje 8) ter gostil vrhunski srečanji med EU in Afriško unijo ter EU in Zahodnim Balkanom. Poleg tega je začel pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo (glej poglavje 8). Parlament in Svet sta se dogovorila tudi o ključnih zakonodajnih aktih o izkrivljajočih tujih subvencijah in instrumentu za mednarodno javno naročanje.

Predsedstvo Sveta Evropske unije se med državami članicami EU menja po načelu rotacije vsakih šest mesecev. Leta 2022 so Parlament, francosko in češko šestmesečno predsedstvo Sveta ter Švedska in Španija, ki predsedujeta leta 2023, združili prizadevanja za napredek pri medinstitucionalnih pogajanjih o skupnem evropskem azilnem sistemu in paktu o migracijah in azilu ter podpisali skupni časovni načrt (glej poglavje 5).

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij sta Parlamentu, Svetu in Evropski komisiji zagotovila pomembne in relevantne prispevke, tudi k delovnemu programu Komisije za leto 2023, ter dejavno prispevala h končnim priporočilom Konference o prihodnosti Evrope.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je poudaril gospodarske, socialne in okoljske posledice vojaške agresije v Ukrajini, Odbor regij pa je sprejel Marsejski manifest, ki je evropske voditelje in voditeljice pozval, naj prisluhnejo milijonu regionalno in lokalno izvoljenih politikov po vsej EU, ki so se zavezali, da bodo Evropo približali njenim državljankam in državljanom.

Nova predsednica Parlamenta

V začetku leta 2022 je žal umrl nekdanji predsednik Evropskega parlamenta David-Maria Sassoli. V spominu bo ostal kot pravi evropski voditelj in zagovornik demokracije. V več kot desetletju službovanja v Parlamentu se je nenehno zavzemal za EU in njene vrednote, hkrati pa je verjel, da si mora Evropa prizadevati za več: biti mora enotnejša, bliže svojim državljankam in državljanom ter zvestejša svojim vrednotam.

18. januarja 2022 je bila v postopku izvolitve z absolutno večino glasov, tj. 458 od 690 oddanih glasov, za novo predsednico izvoljena Roberta Metsola.

Parlament je ustanovil tri nove parlamentarne odbore: o tujem vmešavanju, tudi o dezinformacijah, o pridobljenih izkušnjah med pandemijo COVID-19 in za preiskavo uporabe programa Pegasus.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen se je redno udeleževala razprav, zlasti o pripravah na zasedanja Evropskega sveta ali ukrepanju po njih, in razprav o Ukrajini. 14. septembra 2022 je imela vsakoletni govor o stanju v Uniji, v katerem je predstavila prednostne naloge politike za leto 2023 in za drugo polovico mandata Komisije.

Poudarek na državljanih in državljankah

Konferenca o prihodnosti Evrope

Leto dni trajajoča Konferenca o prihodnosti Evrope, na kateri so lahko Evropejci in Evropejke izrazili, kaj pričakujejo od EU, je leta 2022 zaključila svoje delo. Bila je največje in najbolj daljnosežno tovrstno posvetovanje, ki je vključevalo pet milijonov obiskovalcev in obiskovalk večjezične digitalne platforme, več kot 720 000 udeležencev in udeleženk več kot 6 600 dogodkov v živo, vključno z nacionalnimi državljanskimi forumi in evropskimi državljanskimi forumi.

Organizirani so bili štirje evropski državljanski forumi z 200 državljani in državljankami, izbranimi z naključnim izborom iz vseh 27 držav članic ob skrbnem upoštevanju, da se vključijo posamezniki, ki odražajo raznolikost EU v smislu geografskega porekla, spola, starosti, socialno-ekonomskega ozadja in stopnje izobrazbe. Posebna pozornost je bila namenjena temu, da je bila tretjina udeležencev in udeleženk vsake okrogle mize mladih (starih od 16 do 25 let). Udeleženci in udeleženke so o svojih priporočilih razpravljali na plenarnih zasedanjih Konference, na katerih so se sestali člani civilne družbe, izvoljeni predstavniki z vseh ravni upravljanja in drugi deležniki, da bi soglasno potrdili 49 predlogov Konference, ki so bili nato predstavljeni institucijam EU.

Končno poročilo z vsemi predlogi in 326 ukrepi je bilo 9. maja 2022 na dan Evrope predstavljeno predsednici Parlamenta, predsedniku Sveta in predsednici Komisije. Rezultati temeljijo na devetih temah Konference, ki zajemajo vse od podnebnih sprememb in zdravja do evropske demokracije in digitalne preobrazbe.

Komisija je 17. junija predstavila sporočilo o Konferenci o prihodnosti Evrope, v katerem je ocenila predloge in začrtala pot naprej. Predsednica Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji potrdila, da bodo državljanski forumi postali običajni del oblikovanja politik Komisije, in predstavila nove predloge, ki izhajajo iz sklepov Konference. Več kot 80 % novih pobud iz delovnega programa Komisije za leto 2023 neposredno ali posredno sledi predlogom Konference. Parlament, Svet in Komisija so 2. decembra 2022 organizirali dogodek, namenjen povratnim informacijam, da bi državljankam in državljanom pojasnili, kako institucije uresničujejo predloge Konference.

Komisija je decembra gostila prvi evropski državljanski forum o zmanjšanju živilskih odpadkov. Zmanjšanje količine odpadkov, zlasti živilskih odpadkov, je predmet zakonodajnega predloga, vključenega v delovni program Komisije za leto 2023, v skladu s predlogi, podanimi na Konferenci o prihodnosti Evrope.

Novo spletno interaktivno orodje Komisije, portal Povejte svoje mnenje, bo po zgledu Konference združevalo vse informacije o mehanizmih Komisije za državljansko udejstvovanje. To novo spletno vozlišče bo vključevalo ključne značilnosti večjezične digitalne platforme Konference ter bo podlaga za nov sistem demokratičnega udejstvovanja in inovacij.

Tudi posvetovalna odbora sta na Konferenci opravila svojo nalogo. Evropski ekonomsko-socialni odbor je 27. aprila 2021 sprejel resolucijo o Konferenci o prihodnosti Evrope – Nova podoba Evrope in organiziral 75 dogodkov po vsej Evropi, od tega se je na 45 dogodkih zbralo več kot 7 600 udeležencev in udeleženk. V dokumentu o viziji organizirane civilne družbe za prihodnost Evrope so predstavljeni rezultati teh posvetovanj s podrobnimi priporočili in zamislimi, ki so bile vključene v 326 končnih predlogov, sprejetih na Konferenci.

Evropski odbor regij je organiziral več kot 120 lokalnih in čezmejnih dialogov z državljani, zamisli in priporočila iz teh dialogov pa so bili preneseni na platformo. Skupina na visoki ravni za evropsko demokracijo je sprejela končno poročilo o demokraciji v EU, ki je del prispevka lokalnih in regionalnih organov h Konferenci.

Evropska državljanska pobuda

Leto 2022 je zaznamovala tudi deseta obletnica evropske državljanske pobude. Komisija je ta pomemben mejnik vse leto praznovala z medinstitucionalnimi partnerji, organizatorji pobud in multiplikatorji. Glavna tema leta je bilo seznanjanje državljank in državljanov z evropsko državljansko pobudo v sklopu dogodkov in promocijskih dejavnosti, ki so bili organizirani okrog dneva Evrope ali vsakoletnega dneva evropske državljanske pobude 2. junija v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru.

Leta 2022 je bila Komisiji v preučitev predložena sedma uspešna pobuda „Rešimo čebele in kmete! Čebelam prijazno kmetijstvo za zdravo okolje“. Za vsako od drugih dveh pobud je bilo zbranih več kot milijon podpisov: „Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi“ in „Obvarujmo kozmetiko, proizvedeno brez krutosti – zavzemajmo se za Evropo brez testiranja na živalih“. Komisija bo na te tri pobude odgovorila leta 2023.

Komisija je leta 2022 registrirala tudi deset novih pobud, v katerih se poziva k ukrepanju EU na različnih področjih, kot so šport, izobraževanje, sektor oblačil, zelena energija, zaščita živali, podeželska politika in okolje brez tobaka.

Delo v kriznih časih

Institucije EU so leta 2022 ponovno pokazale odpornost pri odzivanju na nepredvidene izredne razmere. Ravno ko je nastopilo obdobje okrevanja po pandemiji COVID-19, je Rusija začela neizzvano in neupravičeno agresijo proti Ukrajini. Institucije EU so si neutrudno prizadevale podpreti ukrajinski narod v boju za svobodo, pa tudi pomagati državljankam in državljanom ter podjetjem v državah članicah pri spopadanju s posledicami vojne.

Parlament se je 1. marca 2022 sestal na izrednem plenarnem zasedanju, na katerem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslance in poslanke nagovoril v živo iz Kijeva, Ukrajine. Poudaril je, da se Ukrajinci „borijo za svoje pravice, svoboščine in življenja ter so enakopravni člani Evrope“. V razpravi so sodelovali tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Komisije Ursula von der Leyen in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Parlament je izrazil neomajno podporo Ukrajini ter pozval k sankcijam proti Rusiji in ponovnim prizadevanjem, da se Ukrajini podeli status države kandidatke za članstvo v EU.

Nato je redno organiziral plenarne razprave o Ukrajini in sprejel 16 resolucij. Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk se je junija 2022 osebno udeležil plenarnega zasedanja. Ukrajinski ministri in visoki uradniki so pogosto sodelovali na različnih sejah parlamentarnih odborov ter s poslanci in poslankami razpravljali o najnovejših dogodkih na terenu.

Poklon ukrajinskemu narodu

Parlament je na slovesnosti 14. decembra nagrado Saharova za leto 2022 podelil pogumnemu ukrajinskemu narodu.

Nagrada Saharova za svobodo misli, ki jo sestavljata plaketa in nagrada v višini 50 tisoč evrov, se vsako leto podeli posameznikom in organizacijam, ki zagovarjajo človekove pravice in temeljne svoboščine.

Šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije sta prevzeli najprej Francija in nato Češka. Svet si je prizadeval zagotoviti odločen in enoten odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini ter posledično prehransko in energetsko krizo. Pod vodstvom Evropskega sveta je nadzoroval uvedbo ukrepov brez primere in velike zneske pomoči Ukrajini.

Komisija je vse leto sprejemala obsežne ukrepe v podporo Ukrajini na vseh področjih in tako leta 2022 v odziv na invazijo sprejela več kot 200 ukrepov. EU je precejšnje število teh odločitev sprejela, da bi Ukrajini zagotovila potrebno humanitarno pomoč in finančno podporo ter državam članicam pomagala sprejeti Ukrajince, ki so zbežali pred vojno, in reševati gospodarske posledice ruske agresije proti Ukrajini (glej poglavje 1). Pripravila je tudi več predlogov za revizijo svoje energetske politike, da bi bila EU manj odvisna od ruskih fosilnih goriv (glej poglavje 2).

Neizzvana in neupravičena agresija Rusije proti Ukrajini in njenemu narodu pomeni neposreden izziv za vrednote EU in svetovni red, ki temelji na pravilih. V letnem poročilu o stanju pravne države za leto 2022 je posebej poudarjen pomen spoštovanja demokratičnih vrednot, človekovih pravic in pravne države. Poročilo je prvič vsebovalo posebna priporočila, naslovljena na vsako državo članico, ki naj bi bila v pomoč pri ugotavljanju, kje so potrebne izboljšave, in spodbudila potrebne reforme.

Komisija je še naprej izvajala nalogo varuhinje Pogodb in za izvrševanje prava EU sprejela 1 410 odločitev o postopkih za ugotavljanje kršitev. Spoštovanje pravne države je ključno za dobro finančno poslovodenje proračuna EU in učinkovito uporabo njenih finančnih sredstev. Svet Evropske unije je decembra 2022 sprejel ukrepe za zaščito proračuna pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem, in sicer v skladu z uredbo o pogojenosti.

Komisija in Računsko sodišče sta še naprej konstruktivno sodelovala kot izvršilna oziroma revizijska veja oblasti EU. Člani in članice so na julijskem letnem zasedanju razpravljali o tem, kako proračun EU prispeva k uresničevanju političnih prednostnih nalog Unije, državljankam in državljanom prinaša konkretne rezultate ter dodaja vrednost ukrepom držav članic.

Komisija si je tudi med spopadanjem s krizami prizadevala za pregledno in učinkovito odločanje v okviru svoje agende za boljše pravno urejanje. To pomeni, da njeni predlogi temeljijo na zanesljivih dokazih na podlagi obsežnih posvetovanj prek portala Povejte svoje mnenje, ki jih je pregledal neodvisen nadzorni organ, tj. Odbor za regulativni nadzor. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v svojem poročilu EU o merjenju regulativne uspešnosti okvir Komisije za boljše pravno urejanje uvrstila na sam vrh.

Komisija je leta 2022 začela v celoti izvajati načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“, ki zagotavlja, da se vsa na novo uvedena bremena izravnajo z odpravo enakovrednih bremen na istem področju politike. Poudarek tega pristopa je na stroškovnih učinkih predlogov Komisije na državljane in državljanke ter podjetja, dopolnjuje pa program Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT). Komisija si v okviru REFIT sistematično prizadeva opredeliti in odpraviti birokracijo in nepotrebne stroške, hkrati pa doseči cilje politike ob vsaki reviziji in oceni zakonodaje EU. Strokovna skupina na visoki ravni, tj. platforma Pripravljeni na prihodnost, je ta prizadevanja podprla s sprejetjem desetih mnenj, ki so vsebovala priporočila o tem, kako poenostaviti zakonodajo EU in povečati njeno učinkovitost. Komisija si je tudi prizadevala, da se v okviru boljšega pravnega urejanja obravnavajo in podpirajo trajnostni cilji in digitalna preobrazba.

Strateško predvidevanje

EU si prizadeva, da bi bile njene politike kos izzivom prihodnosti, tako da v oblikovanje politik vse bolj vključuje predvidevanje. Strateško predvidevanje trendov, tveganj in novih težav ter njihovih morebitnih posledic in priložnosti omogoča pridobivanje koristnih vpogledov za strateško načrtovanje, oblikovanje politik in pripravljenost. Prispeva tudi k oblikovanju novih pobud EU in pregledu obstoječih politik v skladu z zbirko orodij za boljše pravno urejanje. Strateško predvidevanje bo EU nenazadnje v pomoč, da se bo lahko bolje odzivala na zelo zapletene razmere brez primere v obdobju vse večje negotovosti.

Leta 2022 je bilo medinstitucionalno sodelovanje pri predvidevanju pod okriljem evropskega sistema za strateške in politične analize osredotočeno na geopolitiko. Začel se je pilotni projekt evropskega sistema za strateške in politične analize za obzorno preiskovanje, da bi se opredelili znaki sprememb, ki utegnejo v prihodnje pomembno vplivati na EU.

Uspešno upravljanje dvojnega zelenega in digitalnega prehoda je temelj za trajnostno, pravično in konkurenčno prihodnost.

Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022, ki ga je pripravila Komisija, je bilo osredotočeno na medsebojni vpliv zelenega in digitalnega prehoda v novih, hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah. Komisija je nadaljevala tudi analizo ključnih megatrendov, ki vplivajo na prihodnost, kot so migracije, podnebne spremembe, digitalizacija in neenakosti. Z vseevropsko mrežo za predvidevanje, ki povezuje ministre in ministrice za prihodnost, je poglobila sodelovanje z državami članicami.