EU v letu 2021

Uresničevanje evropskega zelenega dogovora

EU si je v letu 2021 še naprej prizadevala za boj proti podnebnim spremembam z izvajanjem ambicioznih politik doma in tesnim sodelovanjem z mednarodnimi partnerji. Februarja je Evropska komisija sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki določa, kako bi se Evropska unija lahko prilagodila neizogibnim posledicam podnebnih sprememb in do leta 2050 postala proti njim odporna. Evropski parlament in države članice so junija sprejeli prva evropska podnebna pravila, v katerih so uzakonili cilje za celotno gospodarstvo glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Komisija je nato julija in decembra predložila vrsto predlogov, da bi EU z revizijo obstoječih politik in predložitvijo novih ukrepov lahko dosegla svoje podnebne ambicije. Zakonodajni predlogi za uresničitev evropskega zelenega dogovora zajemajo najrazličnejša področja politike, vključno s podnebjem, energijo, prometom in obdavčitvijo. V njih je določeno, kako bo EU dosegla svoj cilj za leto 2030, ki je zdaj pravno zavezujoč. Predlogi so bili sporočeni Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja kot prispevek EU k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Podnebni cilji EU za leto 2030 vključujejo: socialni sklad za podnebje, trgovanje z emisijami za cestni promet in stavbe, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami za energijo, industrijo, pomorstvo in letalstvo, uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, direktivo o obdavčitvi energije, strategijo EU za gozdove, direktivo o energijski učinkovitosti, uredbo o porazdelitvi prizadevanj, direktivo o energiji iz obnovljivih virov, uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva, standarde za emisije ogljikovega dioksida za avtomobile in kombinirana vozila, pobudo fuel EU za pomorstvo, pobudo refuel EU za letalstvo.

Koristi podnebnih ukrepov so jasne: preprečevanje ali blažitev izrednih podnebnih razmer, bolj zdrav planet za prihodnje generacije, čistejši zrak, hladnejša in bolj zelena mesta, bolj zdravi državljani in državljanke, manjša poraba energije in nižji računi, večja energetska neodvisnost, nove tehnologije in industrijske priložnosti ter več prostora za naravo. Poleg tega bo zeleni prehod ustvaril nove vrste delovnih mest. Skupaj z ustreznimi politikami bi lahko do leta 2030 v EU ustvaril približno milijon delovnih mest, do leta 2050 pa 2 milijona, ter okrepil svetovno konkurenčnost EU s številnimi drugimi državami, ki si prizadevajo za podnebne rešitve.

Čeprav koristi podnebnih politik EU srednje- do dolgoročno jasno odtehtajo stroške tega prehoda, lahko kratkoročno povzročijo dodaten pritisk na ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja ter uporabnice in uporabnike prevoza. Politike so zato zasnovane tako, da se pravično porazdelijo stroški obvladovanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, da bi se zagotovil pravičen prehod za vse. To je eden od razlogov, zakaj predlog Komisije o novem sistemu trgovanja z emisijami v cestnem prometu in stavbah spremlja socialni sklad za podnebje. Morebitni pomembni socialni učinki so nadalje obravnavani v predlaganem priporočilu o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (glej spodaj).

Revizija sistema EU za trgovanje z emisijami

Sistem EU za trgovanje z emisijami je prvi večji svetovni trg ogljika. Določa zgornjo mejo za skupno količino nekaterih toplogrednih plinov, ki jih lahko izpustijo vključeni sektorji. Zgornja meja se sčasoma znižuje, da se zmanjša skupna količina emisij. Podjetja, vključena v sistem, kupujejo pravice do emisij na dražbah ali pa so jim brezplačno dodeljene. Po potrebi lahko tudi medsebojno trgujejo s pravicami. Vsako podjetje mora vsako leto predati dovolj pravic, da v celoti pokrije svoje emisije, sicer se mu naložijo visoke globe.

Od uvedbe sistema leta 2005 so se emisije toplogrednih plinov v vključenih sektorjih (proizvodnja električne energije, energetsko intenzivna industrija in letalstvo v Evropskem gospodarskem prostoru) zmanjšale za približno 43 %. Ti sektorji skupaj povzročijo 41 % vseh emisij EU. Komisija je julija 2021 v okviru zakonodajnega svežnja za uresničitev evropskega zelenega dogovora predlagala nov cilj zmanjšanja emisij iz sektorjev, vključenih v sistem za trgovanje z emisijami, za 61 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. V ta namen Komisija predlaga enkratno zmanjšanje skupnih pravic do emisij in povečanje letne stopnje zmanjšanja na 4,2 % za razliko od 2,2 % v sedanjem sistemu.

V sektorjih, vključenih v porazdelitev prizadevanj, med katerimi so cestni promet, stanovanjski sektor in kmetijstvo, so se emisije med letoma 2005 in 2020 zmanjšale za 16 odstotkov, cilj za leto 2030 pa je zmanjšanje za 40 odstotkov. V obstoječem sistemu trgovanja z emisijami, ki trenutno vključuje elektroenergetski sektor, energijsko intenzivne industrije, lete znotraj Evropskega gospodarskega prostora, po letu 2022 pa bo vključeval tudi pomorski promet, so se emisije med letoma 2005 in 2020 zmanjšale za 43 odstotkov, cilj za leto 2030 pa je zmanjšanje za 61 odstotkov. Emisije iz cestnega prometa in stavb so zajete v uredbi o porazdelitvi prizadevanj, Komisija pa je poleg tega predlagala še nov sistem trgovanja z emisijami posebej za navedena sektorja. Zgornja meja v tem novem sistemu se bo letno zniževala, da se bodo do leta 2030 emisije zmanjšale za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

Komisija je predlagala tudi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Ta mehanizem, ki je skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije, bo zagotovil, da ambiciozni podnebni ukrepi v Evropi ne bodo povzročili selitve virov ogljikovega dioksida (CO₂), pri čemer podjetja prenesejo proizvodnjo v države z manj strogimi pravili na področju emisij. Njegova postopna uvedba bo vzporedno s postopno odpravo brezplačnih pravic v okviru sedanjega sistema za trgovanje z emisijami zagotovila, da bo cena nekaterih ogljično intenzivnih proizvodov, ki se uvažajo v EU, kot so cement, železo in jeklo, aluminij, gnojila in električna energija, enaka ceni istih proizvodov, proizvedenih v EU.

Komisija je predložila predlog za okrepitev rezerve za stabilnost trga. Ta rezerva izboljšuje odpornost sistema na velike pretrese, saj omogoča rezervacijo več pravic do emisij, ki se lahko uporabijo za prilagoditev ponudbe pravic na dražbi. V letalskem sektorju je Komisija predlagala postopno odpravo brezplačne dodelitve pravic letalskim prevoznikom, ki opravljajo lete v Evropskem gospodarskem prostoru, s prehodom na prodajo vseh pravic na dražbi. Komisija predlaga tudi uporabo globalne sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu za lete v Evropski gospodarski prostor in iz njega.

Da bi EU dosegla svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, si morajo sektorji, ki trenutno niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, bolj prizadevati za razogljičenje. V ta namen je Komisija predlagala razširitev trgovanja z emisijami na pomorski promet ter uvedbo ločenega sistema za trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor.

Komisija je julija predlagala tudi povečanje financiranja podnebnih inovacij s precejšnjim povečanjem obsega skladov za modernizacijo in inovacije. Sklada, ki se financirata s pravicami, prodanimi na dražbi v okviru sistema za trgovanje z emisijami, podpirata države članice z nižjim dohodkom pri prehodu na podnebno nevtralnost in financirata inovativne nizkoogljične tehnologije, ki so potrebne za spodbujanje zelenega prehoda.

Pravičen prehod na podnebno nevtralnost

V središču evropskega zelenega dogovora je zaveza k pravičnemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, pri katerem nihče ne bo zapostavljen.

Julija je bil predlagan nov Socialni sklad za podnebje, ki naj bi državam članicam pomagal podpreti prehod na podnebno nevtralnost za ranljive državljane in državljanke, ki so najbolj odvisni od fosilnih goriv. Komisija predlaga, da se sklad financira iz proračuna EU v znesku, ki je načeloma enak 25 % pričakovanih prihodkov iz novega sistema za trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor, pri čemer se za obdobje 2025–2032 mobilizira 72,2 milijarde evrov. Ta sredstva se bodo uporabila za pomoč državam članicam pri podpiranju ranljivih gospodinjstev in mikropodjetij ter vlaganju v energijsko učinkovitost in prenovo stavb kot tudi za pomoč pri financiranju brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti. V pričakovanju učinka teh naložb na znižanje stroškov in zmanjšanje emisij bo sklad lahko financiral tudi začasno neposredno dohodkovno podporo za ranljiva gospodinjstva.

Komisija je decembra objavila politične smernice, da bi države članice spodbudila k ukrepanju za pravičen in vključujoč prehod na podnebno nevtralnost. Predlagano priporočilo Sveta obravnava ustrezne zaposlitvene in socialne vidike prehoda. Posebno pozornost namenja obravnavanju potreb ljudi in gospodinjstev, ki so močno odvisni od fosilnih goriv in bi jih zeleni prehod lahko najbolj prizadel. Poleg tega države članice poziva, naj čim bolje izkoristijo javno in zasebno financiranje ter tesno sodelujejo s socialnimi partnerji. Predlog vključuje ukrepe in smernice za:

• podporo kakovostnega zaposlovanja in lažjega prehajanja med delovnimi mesti,
• spodbujanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja,
• zagotavljanje pravičnih sistemov davčnih ugodnosti in socialne zaščite,
• omogočanje cenovno ugodnega dostopa do osnovnih storitev,
• usklajevanje ukrepov politike in upoštevanje pristopa celotnega gospodarstva ter
• optimalno uporabo javnih in zasebnih sredstev.

Revizija zakonodaje za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami

Uredba EU o porazdelitvi prizadevanj za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, določa zavezujoče cilje za zmanjšanje letnih emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za EU in njene države članice. Prizadevanja za zmanjšanje emisij so porazdeljena med države članice glede na njihovo relativno blaginjo, merjeno v bruto domačem proizvodu na prebivalca, in ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti.

Komisija je julija predlagala povečanje cilja EU s sedanjega 29-odstotnega zmanjšanja emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 na 40-odstotno zmanjšanje. Predlagani nacionalni cilji za zmanjšanje emisij se gibljejo med 10 % in 50 %, prav tako v primerjavi z letom 2005.

Predlagani cilji so: minus 10 odstotkov v Bolgariji, minus 12,7 odstotka v Romuniji, minus 16,7 odstotka na Hrvaškem, minus 17 odstotkov v Latviji, minus 17,7 odstotka na Poljskem, minus 18,7 odstotka na Madžarskem, minus 19 odstotkov na Malti, minus 21 odstotkov v Litvi, minus 22,7 odstotka v Grčiji, minus 22,7 odstotka na Slovaškem, minus 24 odstotkov v Estoniji, minus 26 odstotkov na Češkem, minus 27 odstotkov v Sloveniji, minus 28,7 odstotka na Portugalskem, minus 32 odstotkov na Cipru, minus 37,7 odstotka v Španiji, minus 40 odstotkov v EU 27, minus 42 odstotkov na Irskem, minus 43,7 odstotka v Italiji, minus 47 odstotkov v Belgiji, minus 47,5 odstotka v Franciji, minus 48 odstotkov v Avstriji, minus 48 odstotkov na Nizozemskem, minus 50 odstotkov na Danskem, minus 50 odstotkov v Nemčiji, minus 50 odstotkov v Luksemburgu, minus 50 odstotkov na Finskem, minus 50 odstotkov na Švedskem.

Gozdovi in kmetijska zemljišča skupaj pokrivajo več kot tri četrtine kopenske površine EU. Dobro upravljani in odporni gozdovi so ključni za doseganje podnebne nevtralnosti, saj odstranjujejo CO₂ iz ozračja. Komisija je julija predložila predlog za povečanje odvzema ogljika na 310 milijonov ton ekvivalenta CO₂ do leta 2030 ter za dosego podnebne nevtralnosti v kombiniranem sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva na ravni EU do leta 2035.

Decembra je Komisija sprejela sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih. V njem je določeno, kako lahko EU poveča odstranjevanje ogljika iz ozračja z zmanjšanjem svoje odvisnosti od fosilnega ogljika, povečanjem sekvestracije ogljika v kmetijske površine, da bi se več ogljika shranjevalo v naravi, ter spodbujanjem industrijskih rešitev za trajnostno in preverljivo odvzemanje in recikliranje ogljika.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

EU si po najboljših močeh prizadeva za ublažitev podnebnih sprememb na nacionalni in mednarodni ravni, vendar se mora pripraviti tudi na njihove neizogibne posledice. Od smrtonosnih vročinskih valov in uničujočih poplav do degradiranih gozdov in obal, ki jih spodkopava dviganje morske gladine – podnebne spremembe že terjajo svoj davek.

Komisija je zato februarja sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri je določeno, kako lahko EU do leta 2050 postane odporna proti podnebnim spremembam. Njeni cilji so pametnejše, hitrejše in bolj sistemsko prilagajanje ter okrepljeno mednarodno ukrepanje. Njen namen je preusmeriti osredotočenost z načrtovanja na izvajanje z razvojem in uporabo rešitev v velikem obsegu.

Evropska platforma za znanje o prilagajanju Climate-ADAPT bo na primer bolj dostopna vsem in ima zdaj poseben observatorij za spremljanje in preprečevanje nevarnosti za zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami. Drugi primer je začetek misije programa Obzorje Evropa za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta vodilna pobuda bo regijam EU prinesla najnovejšo tehnologijo prilagajanja, rešitve, ki temeljijo na naravi, in najboljše prakse, s čimer bodo lahko odporne proti podnebnim spremembam.

Bolj trajnostne stavbe

Po strategiji za val prenove iz leta 2020 se je cilj Komisije, da podvoji stopnjo prenove stavb po vsej EU, odražal v številnih novih pobudah. Cilj decembra predlagane revizije direktive o energijski učinkovitosti stavb je zlasti zagotoviti, da bo EU na dobri poti k razogljičenju svojega stavbnega fonda. Revizija zagotavlja, da se bo poraba energije v stavbah EU zmanjšala z izboljšanjem njihove energijske učinkovitosti s temeljito prenovo. Predlog določa minimalne standarde energijske učinkovitosti in zahteva, da se 15 % stavbnega fonda vsake države članice do leta 2030 z razreda G nadgradi na vsaj razred F. Komisija je v okviru revizije predlagala tudi, da morajo imeti vse nove stavbe ničelne emisije od leta 2030, nove javne stavbe pa od leta 2027.

Predlog Komisije za novo direktivo o energijski učinkovitosti vključuje ambicioznejši cilj glede prihrankov energije do leta 2030 v celotnem gospodarstvu, tudi s prenovo javnih stavb. Predlog direktive o energiji iz obnovljivih virov določa tudi novo referenčno merilo uporabe 49 % energije iz obnovljivih virov v stavbah do leta 2030 ter zahteva letno povečanje količine energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za ogrevanje in hlajenje. Predlagani novi sistem za trgovanje z emisijami za stavbe vključuje goriva za ogrevanje. Socialni sklad za podnebje, ki se financira iz novega sistema, bo ranljivim gospodinjstvom in mikropodjetjem zagotovil finančno podporo za prenovo.

Ker so lahko prenove tudi odskočna deska za okrevanje gospodarstva, mehanizem EU za okrevanje in odpornost posebno pozornost namenja sektorju stavb, številne države članice pa so v svoje nacionalne načrte za oživitev gospodarstva vključile naložbe za prenovo in energijsko učinkovitost.

Novi evropski Bauhaus

Cilj pobude novi evropski Bauhaus, ki je bil vzpostavljena leta 2020, je pospešiti preobrazbo naše družbe in gospodarskih sektorjev, kot sta gradbeništvo in sektor življenjskega sloga, ter državljankam in državljanom zagotoviti dostop do krožnih, cenovno dostopnih in ogljično manj intenzivnih blaga in storitev. Tako se lahko evropski zeleni dogovor odrazi v spremembah na terenu, ki izboljšujejo vsakdanje življenje, v stavbah in na javnih mestih, pa tudi v modi in pri pohištvu. Novi evropski Bauhaus v zeleni dogovor prinaša kulturno razsežnost ter vključuje skupine, kot so arhitekti, oblikovalci in umetniki, da bi izkoristili njihov prispevek k preobrazbi.

Navdih iz lokalnih projektov iz vse Evrope in zunaj nje je pomagal oblikovati koncept Komisije za pobudo novega evropskega Bauhausa, ki je bila objavljena septembra 2021. V fazi sooblikovanja projekta, ki je potekala od januarja do julija, je bilo prejetih več kot 2 000 prispevkov. Programi EU, vključno s programi Obzorje Evropa, LIFE, Enotni trg in Digitalna Evropa, bodo v obdobju 2021–2022 zagotovili približno 85 milijonov evrov za projekte novega evropskega Bauhausa. Poleg tega bo pobuda vključena v številne druge programe EU, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Komisija bo ustanovila tudi laboratorij novega evropskega Bauhausa, ki bo skupaj s skupnostjo soustvarjal, proizvajal prototipe ter preskušal nova orodja, rešitve in politična priporočila.

Zmagovalci prvih nagrad novega evropskega Bauhausa, od „lebdečega“ divjega vrta v središču Barcelone do hiše „brez odpadkov“ v Sloveniji, so pokazali, da je trajnostno lahko tudi lepo in vključujoče. Septembra je bilo razglašenih dvajset zmagovalcev.

Spodbujanje podnebno nevtralnega gospodarstva

Komisija je na podlagi različnih strategij iz leta 2020, vključno s strategijami za povezovanje energetskega sistema, energijo iz obnovljivih virov na morju, vodik in emisije metana, v letu 2021 sprejela več ukrepov, da bi te zamisli pretvorila v zakonodajo EU. Julija in decembra je predstavila predloge za preoblikovanje pravil energetske politike EU in pospešitev prehoda na čisto energijo.

Komisija je predlagala, naj obnovljivi viri energije do leta 2030 dosežejo 40-odstotni delež v mešanici energijskih virov EU. To je dvakrat več kot za leto 2020 in znatno povečanje glede na prejšnji cilj, ki je bil 32 %. Podatki Eurostata so potrdili, da je EU svoje cilje za leto 2020 zadovoljivo dosegla.

Julijski predlog za revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov vključuje ukrepe, namenjene področjem (kot sta promet in stavbe), na katerih je bil napredek počasnejši od pričakovanega. Podobno je cilj predloga za revizijo direktive o energijski učinkovitosti skupno zmanjšanje porabe energije za dodatnih 9 % v primerjavi s tem, čemur so se države članice že zavezale v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih za obdobje 2021–2030, njegov namen pa je skoraj podvojiti letno obveznost glede energijske učinkovitosti.

Decembra so sledili nadaljnji elementi svežnja ukrepov za uresničitev evropskega zelenega dogovora s predlogi za razogljičenje plinskega sektorja in vzpostavitev trga vodika. Ti predlogi na trgu EU s plinom olajšujejo prehod s fosilnih goriv na obnovljive in nizkoogljične pline. Poleg tega se osredotočajo na vzpostavitev delujočega trga za vodik v srednjeročnem obdobju, hkrati pa spodbujajo tudi druge tehnologije čistega plina.

EU je kot gonilna sila svetovne zaveze za metan, h kateri se je skupaj s 110 drugimi državami pridružila na konferenci o podnebnih spremembah COP26 v Glasgowu, prispevala tudi k ustanovitvi mednarodnega observatorija za emisije metana, namenjenega merjenju emisij in spremljanju napredka. Decembra je bil predložen prvi zakonodajni predlog za zmanjšanje emisij metana v EU.

Nove energijske nalepke: kako prepoznati prevrednoteni izdelek? Nova nalepka vsebuje QR kodo, ki omogoča dostop do več informacij o modelu. Razredi energijske učinkovitosti so bili prevrednoteni. Hladilnik, ki je na novi nalepki uvrščen v razred C, bi bil na prejšnji nalepki uvrščen v razred A plus plus plus. Izboljšana je bila tudi metoda za izračun letne porabe energije. Za isti hladilnik je bila na primer na prejšnji nalepki navedena poraba v višini 62 kilovatnih ur na leto, na novi nalepki pa je izračunana na 66 kilovatnih ur na leto. Na novi nalepki sta navedeni tudi prostornina, ki je izražena v litrih, ter raven hrupa, ki je izmerjena v decibelih in prikazana na lestvici s štirimi razredi.

V letu 2021 so bile prevrednotene tudi energijske nalepke EU za nekatere gospodinjske izdelke (od pralnih strojev do žarnic). To kaže, da nalepka pomaga spodbujati inovacije na področju energijske učinkovitosti, saj želijo biti proizvajalci v najvišjem razredu, ki je na voljo na trgu, te nalepke pa vplivajo tudi na potrošnike pri nakupu izdelkov.

Julija je bil v sveženj o evropskem zelenem dogovoru vključen tudi predlog za revizijo direktive EU o obdavčitvi energije. Njegov namen je zagotoviti, da bo obdavčitev energentov bolje odražala njihov vpliv na okolje, in podpreti cilje EU na področju podnebnih sprememb. Revizija bo odpravila sedanje pomanjkljivosti za izdelke in tehnologije čiste energije ter uvedla višje ravni obdavčitve goriv, ki bolj onesnažujejo okolje. To bo pripomoglo k določitvi pravih cenovnih signalov za energente, s čimer se bodo okrepile zelene inovacije ter naložbe v trajnostno in čisto energijo.

Kot takojšen odziv na svetovni pojav izjemno visokih cen energije je Komisija oktobra objavila sporočilo z naborom ukrepov, v katerem je navedla kratko-, srednje- in dolgoročne pobude, ki jih države članice in EU lahko sprejmejo, da bi ublažile situacijo za gospodinjstva in podjetja. Do januarja 2022 je večina držav članic uvedla ukrepe, določene v naboru orodij, za ublažitev posledic dviga cen. Decembra je Komisija na podlagi sporočila pripravila zakonodajne predloge za izboljšanje uporabe skladišč. Nato je vzpostavila omogočitveni okvir za skupne nakupe zalog plina in sprejela določbe za krepitev solidarnosti med državami članicami.

Trajnostna in pametna mobilnost

Komisija je v okviru julijskega zakonodajnega svežnja za uresničitev evropskega zelenega dogovora predlagala nova pravila za spodbujanje in povečanje uporabe čistih goriv v letalskem in pomorskem sektorju (ReFuelEU za letalstvo in FuelEU za pomorstvo). To ne bo samo prispevalo k zmanjšanju emisij iz teh dveh sektorjev, temveč bo tudi spodbudilo inovacije in gospodarsko dejavnost v EU s potrebnim tehnološkim prilagajanjem in razvojem alternativnih goriv.

Da bi dosegli cilje glede razogljičenja na področju prometa, mora industrijska baza EU v zelo kratkem času razviti nove zmogljivosti za pridobivanje, proizvodne in skladiščne zmogljivosti ter distribucijska omrežja. Komisija je za dopolnitev zakonodajnih predlogov, predstavljenih leta 2021, vzpostavila tudi zavezništvo za vrednostno verigo goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv, katerega cilj je povečati ponudbo in cenovno dostopnost obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih in tekočih goriv v prometu s poudarkom na letalskem in pomorskem sektorju.

Evropsko leto železnic 2021 je poudarilo ključno vlogo železnic v naši družbi, saj te povezujejo ljudi in podjetja po vsej EU na enega najbolj trajnostnih in varnih možnih načinov. Leto železnic je opozorilo tudi na izzive privabljanja večjega števila ljudi k potovanju z vlakom in večjega števila podjetij k pošiljanju svojega blaga po železnici ter zaposlovanja večjega števila ljudi v železniški industriji.

Eden od vrhuncev tega leta je bilo potovanje po celini z vlakom Connecting Europe Express, ki je pokazalo na moč in potencial evropskega železniškega sektorja. Potovanje je bilo priložnost za potrditev, da si je treba bolj prizadevati za ustrezno vlogo železnice pri zelenem prehodu. Komisija je decembra sprejela akcijski načrt za spodbujanje čezmejnega potniškega železniškega prometa na dolge razdalje in pripravlja nova pravila o železniških tovornih koridorjih (glej tudi vprašanja in odgovore o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost). To bo pripomoglo k večji konkurenčnosti čezmejnega železniškega tovornega prometa z izboljšanjem upravljanja zmogljivosti železniške infrastrukture in čim boljšo uporabo obstoječe železniške infrastrukture ter dopolnilo trenutna prizadevanja železniškega sektorja za izboljšanje hitrosti, točnosti in zanesljivosti železniškega tovornega prometa.

Komisija je decembra predstavila predloge za revidirane smernice za vseevropsko prometno omrežje, revidirano direktivo o inteligentnih prometnih sistemih in nov okvir EU za mobilnost v mestih.

Vseevropsko prometno omrežje je vseevropsko omrežje železnic, celinskih plovnih poti, kratkih pomorskih poti in cest. Povezuje velika mesta, pristanišča, letališča in terminale. Za delovanje notranjega trga je ključnega pomena, saj zagotavlja učinkovit prevoz blaga in potnikov. S predlaganimi ukrepi bo omrežje postalo okolju prijaznejše, učinkovitejše in odpornejše.

S pametno mobilnostjo bo promet varnejši in bolj trajnosten. Revizija direktive o inteligentnih prometnih sistemih bo obravnavala pojav novih možnosti v cestni mobilnosti, aplikacij za mobilnost ter povezane in avtomatizirane mobilnosti. Spodbudila bo hitrejše uvajanje novih inteligentnih storitev, saj bi morali biti v skladu s predlogom revizije nekateri ključni cestni, potovalni in prometni podatki, kot so omejitve hitrosti, načrti pretoka prometa ali dela na cesti, na voljo v digitalni obliki.

Predlog novega okvira za mobilnost v mestih obravnava nekatere izzive v zvezi z mobilnostjo, ki so posledica intenzivne dejavnosti v mestih – vključno z zastoji, emisijami in hrupom – v korist uporabnicam in uporabnikom prometa ter vsem ljudem ob njih.

Čistejša in varnejša vozila

Osebni avtomobili in kombinirana vozila skupaj prispevajo približno 15 % vseh emisij CO₂ v EU, zato je sodelovanje teh sektorjev ključno za doseganje ciljev EU za zmanjšanje emisij. Potrebni so ambicioznejši standardi za emisije CO₂ za nove osebne avtomobile in kombinirana vozila, ki bodo prispevali k povečanju števila brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na cestah EU. Komisija je julija v okviru svežnja za uresničitev evropskega zelenega dogovora predlagala uvedbo ambicioznejših ciljev glede emisij CO₂ za nove osebne avtomobile in kombinirana vozila od leta 2030 dalje:

• 55-odstotno zmanjšanje emisij iz osebnih avtomobilov do leta 2030,
• 50-odstotno zmanjšanje emisij iz kombiniranih vozil do leta 2030,
• ničelne emisije iz novih osebnih avtomobilov do leta 2035.

V podporo okolju prijaznejšemu evropskemu prometnemu parku je Komisija predlagala uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva, da bi zagotovila, da je v vsaki državi članici na voljo dovolj javnih polnilnih in oskrbovalnih zmogljivosti za izpolnitev zahtev vse večjega voznega parka brezemisijskih avtomobilov in tovornjakov. Uredba bi zagotovila tudi vseevropsko pokritost infrastrukture za polnjenje v fiksnih časovnih presledkih ob glavnih prometnih koridorjih, da bi lahko vozniki po vsej EU enostavno polnili ali oskrbovali električna vozila oziroma vozila s pogonom na vodikove gorivne celice. V skladu s predlaganimi pravili bodo imeli zrakoplovi, ladje in barže v večjih pristaniščih in na večjih letališčih dostop do oskrbe z električno energijo.

Delovanje na svetovni ravni

Največje povečanje temperature (za več kot 3 stopinje) je bilo zabeleženo v Severni Ameriki, vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter na Antarktiki v bližini Južne Amerike.

Od 1. do 13. novembra je v Glasgowu potekala konferenca o podnebnih spremembah COP26. Na začetku konference je EU določila tri cilje:

• prvič, sprejeti zaveze za zmanjšanje emisij v tem desetletju, da bi lahko dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C;
• drugič, doseči cilj, da se državam v razvoju in ranljivim državam letno zagotovi podnebno financiranje v višini 100 milijard evrov;
• tretjič, doseči dogovor glede pravilnika za Pariški sporazum.

Pri vsakem od ciljev je bil dosežen napredek.

V okviru Pariškega sporazuma si je 195 držav zastavilo cilj, da se dvig povprečne globalne temperature omeji precej pod 2 °C in čim bližje 1,5 °C. Pred COP26 je bil planet na poti k nevarnemu dvigu globalne temperature za 2,7 °C. Na podlagi novih napovedi, ki so bile objavljene na konferenci, strokovnjaki ocenjujejo, da je glede na verjetne scenarije svet zdaj na dobri poti k dvigu temperature med 1,8 °C in 2,4 °C. V sklepih konference so se pogodbenice dogovorile, da bodo do konca leta 2022 po potrebi ponovno preučile svoje zaveze glede omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C do konca stoletja, pri čemer bodo ohranile ambiciozno zgornjo mejo iz Pariškega sporazuma.

Da bi izpolnili te obljube, so se udeleženci konference COP26 tudi prvič dogovorili, da bodo okrepili prizadevanja za postopno opustitev nezmanjšane proizvodnje energije iz premoga in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ter priznali potrebo po podpori za upravljanje pravičnega prehoda.

Poleg tega so udeleženci konference COP26 končali tehnična pogajanja o pravilniku za Pariški sporazum, ki zahteva, da morajo vse pogodbenice spremljati napredek pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij. Pravilnik določa tudi, kako bodo mednarodni trgi ogljika delovali v podporo nadaljnjemu svetovnemu sodelovanju na področju zmanjšanja emisij.

Kar zadeva podnebno financiranje, so se razvite države dogovorile, da bodo podvojile skupni delež podpore za pomoč drugim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb v okviru letnega cilja 100 milijard ameriških dolarjev za obdobje 2021–2025 in dosegle obstoječi cilj, da jim čim prej zagotovijo 100 milijard ameriških dolarjev na leto. Pogodbenice so se zavezale tudi k dogovoru o dolgoročnem podnebnem financiranju po letu 2025. Poleg tega je bilo na konferenci sklenjeno, da se vzpostavi dialog med pogodbenicami, deležniki in ustreznimi organizacijami, da bi podprli prizadevanja za preprečevanje, zmanjševanje in odpravljanje škode, povezane s podnebnimi spremembami.

EU je sodelovala tudi pri naslednjih napovedih na konferenci COP26.

• Svetovna zaveza za metan, ki sta jo sprejeli EU in Združene države Amerike. Več kot sto držav, ki predstavljajo 70 % svetovnega gospodarstva in skoraj polovico antropogenih emisij metana, se je zdaj zavezalo skupnemu cilju zmanjšanja svetovnih emisij metana za vsaj 30 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2020.
• EU je v petih letih obljubila 1 milijardo evrov za podporo svetovni zavezi o financiranju za gozdove. Partnerskim državam bo pomagala zaščititi, obnoviti in trajnostno upravljati gozdove po vsem svetu. Več kot sto svetovnih voditeljev, ki predstavljajo približno 85 % svetovnih gozdov, je obljubilo, da bodo do leta 2030 zaustavili in obrnili trend krčenja gozdov.
• EU je skupaj s Francijo, Nemčijo, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike vzpostavila partnerstvo za pravičen energetski prehod z Južno Afriko, da bi pospešili razogljičenje gospodarstva Južne Afrike s poudarkom na elektroenergetskem sistemu. Z začetno zavezo v višini 8,5 milijarde ameriških dolarjev (približno 7,4 milijarde evrov) za prvo fazo financiranja bo partnerstvo Južni Afriki pomagalo doseči ambiciozne cilje glede emisij iz posodobljenega nacionalno določenega prispevka.
• EU je napovedala donacijo v višini 100 milijonov evrov v prilagoditveni sklad ZN, s čimer je ta sklad največ prispeval k rekordnemu znesku 351,6 milijona evrov.
• Partnerstvo med Komisijo, Evropsko investicijsko banko ter programom Breakthrough Energy Catalyst (partnerstvo med EU in programom Catalyst) bo v obdobju 2022–2026 mobiliziralo do 820 milijonov evrov (1 milijardo ameriških dolarjev) za pospešitev uvajanja inovativnih tehnologij in njihovo hitro komercializacijo, ki bodo pomagale uresničiti ambicije evropskega zelenega dogovora in podnebne cilje EU za leto 2030. Pričakuje se, da bo vsak evro javnih sredstev pritegnil tri evre zasebnih sredstev. Naložbe bodo usmerjene v projekte v EU z visokim potencialom v štirih sektorjih: čisti vodik, trajnostna letalska goriva, neposredno zajemanje iz zraka in dolgoročno shranjevanje energije.

Za ohranjanje globalnega segrevanja na 1,5 °C bo potrebnega še veliko dela. EU si bo zdaj prizadevala čim prej izpolniti obljube s konference v Glasgowu in bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri uresničevanju Pariškega sporazuma.

Konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti

Predsednica Ursula von der Leyen je na virtualnem dogodku 26. januarja 2021 v okviru agende iz Davosa, na katerem so se zbrali predstavniki podjetij, vlad, mednarodnih organizacij, civilne družbe in akademskih krogov, dejala, da bo moral biti pomen vrha ZN o biotski raznovrstnosti v Kunmingu „primerljiv s tem, kar je 21. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja pomenilo za podnebje. Za zaščito biotske raznovrstnosti namreč potrebujemo sporazum, podoben Pariškemu.“ EU vodi prizadevanja in sodeluje s podobno mislečimi partnerji, da bi na 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP 15) v Kunmingu na Kitajskem dosegli dogovor o ambicioznem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020, s katerim bi zaustavili oziroma preobrnili trend izgube rastlin, živali in ekosistemov na našem planetu. Prvi del tega vrha, ki je potekal oktobra 2021, je na splošno pokazal močno angažiranost na svetovni ravni, kar kaže na vse večjo ozaveščenost o tem, da je reševanje ekološke krize nujno. Kunminška izjava mora biti podlaga za konkreten sporazum, ki naj bi bil sprejet spomladi 2022 med drugo fazo konference.

Zeleno zavezništvo med EU in Japonsko

EU in Japonska sta junija napovedali, da nameravata skleniti zeleno zavezništvo za pospešitev prehoda njunih gospodarstev v smeri podnebne nevtralnosti, krožnosti in gospodarnosti z viri. Tako Japonska kot EU imata cilj do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. To je prvo zeleno zavezništvo za EU, okrepljeno sodelovanje z Japonsko pa ji bo v pomoč pri oblikovanju svetovne koalicije za neto ničelne emisije toplogrednih plinov.

Trajnostna proizvodnja in poraba

Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, sprejet leta 2020, je ključni steber evropskega zelenega dogovora. Njegov namen je spremeniti način proizvodnje in porabe, zato zajema celoten življenjski cikel proizvodov, in sicer od zasnove in proizvodnje do porabe, popravila, ponovne uporabe, recikliranja in vračanja virov v gospodarstvo.

Komisija je želela s sprejetimi ukrepi preprečiti, da bi EU svoje izzive z odpadki prelagala na države nečlanice EU. Novembrski predlog za temeljit pregled pravil EU o pošiljkah odpadkov bo na več načinov koristil krožnemu gospodarstvu tako znotraj kot zunaj EU.

• Predlog bo izboljšal delovanje notranjega trga EU za odpadke za recikliranje in ponovno uporabo, da bi se spodbudila trg sekundarnih materialov in krožno gospodarstvo (pošiljke znotraj EU).
• Zmanjšal bo tudi izvoz odpadkov in zagotovil, da se bodo ti iz EU izvažali le, če bodo v namembnih državah z njimi ravnali na okolju prijazen način.
• Nazadnje bo predlog obravnaval nezakonite pošiljke z izboljšanjem sistema izvrševanja in sankcij ter s povečanjem preglednosti dobavne verige odpadkov.

Komisija je predlagala mejne vrednosti za prisotnost obstojnih organskih onesnaževal v odpadkih, da bi odpravila ali čim bolj zmanjšala njihove emisije. To bo zagotovilo kroženje čistih materialov ter zaupanje v trge sekundarnih surovin in proizvodov iz njih. Tako bo dosežena tudi najvišja raven varovanja zdravja ljudi in okolja.

Trajnostni prehranski sistemi

Komisija je julija skupaj s 65 deležniki iz sektorja sprejela Kodeks ravnanja EU o odgovornih poslovnih in tržnih praksah v živilskem sektorju, ki je rezultat strategije „od vil do vilic“. Kodeks ima dva cilja: združenja EU naj svoje člane spodbudijo k specifičnim ciljem in ukrepom, ki bodo vsi usmerjeni k uspešni izvedbi trajnostnega prehoda, vodilna podjetja pa naj sprejmejo ambiciozne zaveze na področjih, kot so dobrobit živali, zmanjšanje vsebnosti sladkorja in soli ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

EU je pomembno prispevala k prvemu vrhu ZN o prehranskih sistemih, ki ga je septembra sklical generalni sekretar ZN António Guterres. Rezultati vključujejo izjavo o ukrepanju, rešitve za preoblikovanje prehranskih sistemov in več kot trideset koalicij za ukrepanje. Komisija prispeva k rešitvam in bo dejavno sodelovala v več koalicijah. Vsaki dve leti bo organizirano svetovno srečanje za pregled napredka.

Kmetijstvo, ribištvo in podeželska območja

Nova skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 je bila sprejeta 2. decembra 2021. Sekundarna zakonodaja za podrobno izvajanje nove SKP bo sprejeta v začetku leta 2022. Nova SKP bo bolj ekološka, pravičnejša in bolj fleksibilna, bolj bo usmerjena v inovacije, hkrati pa bo prebivalcem EU zagotavljala prehransko varnost. Bistvena bo za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. Do konca leta 2021 je večina držav članic predložila strateške načrte za izvajanje nove SKP na nacionalni ravni. Komisija jih bo ocenila, pri čemer bo upoštevala njihov prispevek k ciljem iz obeh strategij za leto 2030. Po odobritvi Komisije se bodo načrti uporabljali od leta 2023.

Na podeželskih območjih, ki pokrivajo 83 % ozemlja EU, prebiva 30 % njenega prebivalstva. Junija sprejeta dolgoročna vizija za podeželska območja EU preučuje socialno-ekonomske izzive za vzpostavitev močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040. Ta območja imajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev EU, saj zagotavljajo prehransko varnost in trajnostne surovine, izboljšujejo kakovost vode in biotsko raznovrstnost ter delujejo kot ponori ogljika. Cilj vizije je oživiti podeželska območja in ponovno razmisliti o razvoju v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, sektorskimi politikami EU, svežnjem za okrevanje NextGenerationEU, Teritorialno agendo 2030 in cilji OZN za trajnostni razvoj, hkrati pa želi obrniti negativne demografske trende.

Vizija za podeželska območja EU bo v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi med drugim podpirala pametno specializacijo, varstvo okolja, večjo konkurenčnost malih in srednjih podjetij, digitalizacijo in socialno vključenost.

Komisija je decembra sprejela sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih, v katerem je predstavila načine za povečanje odvzemov ogljika iz ozračja. Da bi EU izravnala učinke svojih emisij CO₂, bo morala korenito zmanjšati svojo odvisnost od fosilnega ogljika, povečati sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, da se bo več ogljika shranjevalo v naravi, ter spodbujati industrijske rešitve za trajnostno in preverljivo odvzemanje in recikliranje ogljika. Sporočilo določa kratko- do srednjeročne pobude o sekvestraciji ogljika v kmetijske površine za boljše nagrajevanje upravljavcev zemljišč za sekvestracijo ogljika in zaščito biotske raznovrstnosti. Do konca leta 2022 bo Komisija predlagala regulativni okvir EU za certificiranje odvzemov ogljika.

Ekološko kmetovanje se izvaja na 8,5 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v EU. Unija želi z evropskim zelenim dogovorom ta delež do leta 2030 povečati na 25 odstotkov. Deleži v posameznih državah članicah znašajo: 6,9 odstotka v Belgiji, 2,3 odstotka v Bolgariji, 15,2 odstotka na Češkem, 10,9 odstotka na Danskem, 7,7 odstotka v Nemčiji, 22,3 odstotka v Estoniji, 1,6 odstotka na Irskem, 10,3 odstotka v Grčiji, 9,7 odstotka v Španiji, 7,7 odstotka v Franciji, 6,9 odstotka na Hrvaškem, 15,2 odstotka v Italiji, 5 odstotkov na Cipru, 14,8 odstotka v Latviji, 8,1 odstotka v Litvi, 4,4 odstotka v Luksemburgu, 5,6 odstotka na Madžarskem, 0,5 odstotka na Malti, 3,7 odstotka na Nizozemskem, 25,3 odstotka v Avstriji, 3,5 odstotka na Poljskem, 8,2 odstotka na Portugalskem, 2,9 odstotka v Romuniji, 10,3 odstotka v Sloveniji, 10,3 odstotka na Slovaškem, 13,5 odstotka na Finskem in 20,4 odstotka na Švedskem.

Komisija je marca sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave v EU. Načrt naj bi prispeval k cilju evropskega zelenega dogovora, da se 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030 nameni ekološkemu kmetovanju in znatno poveča ekološka akvakultura. To bo doseženo s spodbujanjem povpraševanja potrošnikov, povečanjem pridelave in ponudbe ekoloških proizvodov ter okrepitvijo trajnostnosti sektorja.

Države članice morajo določiti cilje in podpreti ukrepe za ekološko pridelavo v okviru nove SKP in nacionalnih akcijskih načrtov. Komisija države članice spodbuja tudi, da v nacionalne strateške načrte za akvakulturo, ki jih države članice trenutno pregledujejo, vključijo ukrepe za povečanje ekološke akvakulture. Po vsej EU bo znatna spodbuda namenjena inovacijam, raziskavam in izmenjavi najboljših praks, da bi se ekološka pridelava lahko še naprej trajnostno razvijala. Podpora za ekološko akvakulturo bo na voljo tudi iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027.

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala odpornost evropskega agroživilskega sektorja. Z ukrepi je EU ohranila nemoteno delovanje verig preskrbe s hrano, zato se zdravstvena kriza ni poglobila še zaradi pomanjkanja hrane. Ker podnebne spremembe in degradacija okolja – skupaj s tveganji, povezanimi z javnim zdravjem, kibernetskimi grožnjami ali geopolitičnimi spremembami, ki ogrožajo delovanje verige preskrbe s hrano – vedno bolj vplivajo na proizvodnjo hrane, je Komisija novembra sprejela načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v času krize, kot to predvideva strategija „od vil do vilic“. Načrt temelji na sodelovanju med vsemi udeleženci v prehranski verigi, da se zagotovi pripravljenost v času krize.

Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo

Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo iz leta 2021 podpira izvajanje evropske skupne ribiške politike, pomorske politike in mednarodne agende za upravljanje oceanov. Sklad spodbuja trajnostno rabo in upravljanje morskih virov ter razvoj odpornega modrega gospodarstva. EU si kot globalna akterka na področju oceanov in pomembna proizvajalka morske hrane prizadeva zaščititi in trajnostno uporabljati oceane in njihove vire ter tako zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano, konkurenčnost pomorskega gospodarstva in preživetje obalnih skupnosti. Sklad prispeva tudi k doseganju cilja trajnostnega razvoja ZN št. 14 („ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“) in izpolnjevanju ciljev evropskega zelenega dogovora.

Podpora iz sklada je namenjena zlasti inovativnim projektom, ki spodbujajo prehod na trajnostni in nizkoogljični ribolov; varstvo morske biotske raznovrstnosti; preskrbo s kakovostno in zdravo morsko hrano; gospodarsko in družbeno vitalnost obalnih skupnosti; izboljšanje znanj in spretnosti ter delovnih pogojev v sektorjih ribištva in akvakulture ter mednarodno sodelovanje na področju zdravih, varnih in trajnostno upravljanih oceanov. Skupni proračun za obdobje 2021–2027 dosega 6,1 milijarde evrov.

Modro gospodarstvo

Modro gospodarstvo EU, ki zajema vse industrije in sektorje, povezane z oceani, morji in obalami, je bistvenega pomena za evropski zeleni dogovor in načrt okrevanja za Evropo. Novi pristop EU za trajnostno modro gospodarstvo je nepogrešljiv dejavnik pri doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU s spodbujanjem razvoja morske energije, razogljičenja pomorskega prometa in zelenih pristanišč; uvedbo smernic za trajnostno akvakulturo ter prenovo standardov za zasnovo ribolovnega orodja, recikliranjem ladij in razgradnjo morskih ploščadi.

Do leta 2030 bo 30 odstotkov morij v EU opredeljenih kot zavarovana območja. Trenutno lahko obrati za pridobivanje energije na morju proizvedejo 12 gigavatov energije iz obnovljivih virov. Cilj za leto 2050 je to zmogljivost povečati na 300 gigavatov.

Poleg tega bo razvoj nove zelene infrastrukture na obalnih območjih prispeval k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajin, hkrati pa koristil turizmu in obalnemu gospodarstvu. Novi pristop zagotavlja skladnost med različnimi sektorji modrega gospodarstva, spodbuja njihov soobstoj in išče sinergije v pomorskem prostoru. Poudarja tudi potrebo po naložbah v raziskave, znanja in spretnosti ter inovacije.

Mednarodno sodelovanje

Evropska unija ima ambicijo in strokovno znanje, da lahko svet vodi pri prehodu na krožno gospodarstvo. Skupaj s Programom ZN za okolje in Organizacijo ZN za industrijski razvoj je 21. februarja ustanovila svetovno zavezništvo za krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov. Cilj zavezništva, ki temelji na mednarodnih prizadevanjih in postavlja EU v ospredje zelenega prehoda, je podpreti pravičen svetovni prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, pravičneje uporabljati vire ter doseči trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

Metode okoljskega odtisa

Izboljšanje okoljske uspešnosti proizvodov in organizacij je v središču prehoda na krožno gospodarstvo in je potrebno za doseganje drugih ciljev evropskega zelenega dogovora. Komisija je decembra sprejela priporočilo o uporabi skupnih metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij. To bo v pomoč številnim ljudem in organizacijam, ki sodelujejo pri okoljskem odločanju.

Varstvo okolja in biotske raznovrstnosti

Vizija ničelnega onesnaževanja za leto 2050

Onesnaževanje zraka, vode in tal se zmanjša na raven, ki ni več škodljiva za zdravje in naravne ekosisteme, kar ustvarja okolje brez strupov.

Zakaj potrebujemo akcijski načrt za ničelno onesnaževanje?

• Vsako leto je v Uniji onesnaženost vzrok za 1 od 8 smrti.
• Onesnaženost lahko povzroči raka, koronarno srčno bolezen, obstruktivno pljučno bolezen, duševne bolezni, nevrološka obolenja, sladkorno bolezen in drugo.
• Najbolj so prizadete najbolj ranljive skupine, kar ustvarja dodatne neenakosti.
• Onesnaženost je eden od petih glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti.
• Onesnaženost ogroža preživetje več kot milijona od ocenjenih 8 milijonov rastlinskih in živalskih vrst na Zemlji.

© GettyImages/Mario De moya F

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje – cilji za leto 2030

© GettyImages/hirun • © GettyImages/oticki

• Zrak: zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za več kot 55 %.
• Voda: zmanjšati količino odpadkov in plastike v morju za 50 %, mikroplastike, ki se sprošča v okolje, pa za 30 %.
• Tla: zmanjšati izgube hranil in uporabo kemičnih pesticidov za 50 %.
• Biotska raznovrstnost: zmanjšati število ekosistemov v EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost, za 25 %.
• Hrup: zmanjšati delež ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu, za 30 %.
• Odpadki: znatno zmanjšati skupno nastajanje odpadkov, količino ostankov komunalnih odpadkov pa za 50 %.

Komisija je maja sprejela akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki naj bi ga dosegla do leta 2050. To pomeni, da se bo onesnaževanje zmanjšalo na ravni, ki niso več škodljive za zdravje ali naravne ekosisteme. Akcijski načrt združuje vse ustrezne politike EU za obravnavanje in preprečevanje onesnaževanja zraka, vode, tal in morja, obremenitve s hrupom in onesnaževanja, ki ga povzročajo potrošniški izdelki. Komisija je 16. decembra skupaj z Evropskim odborom regij vzpostavila deležniško platformo za ničelno onesnaževanje, ki združuje ljudi iz različnih skupnosti in različnih strokovnih področij za reševanje teh medsebojno povezanih izzivov.

Komisija je v letu 2021 izvedla več od osemdesetih ukrepov, napovedanih v strategiji na področju kemikalij za trajnostnost iz leta 2020. Organizirala je okroglo mizo na visoki ravni, da bi v dialogu z zadevnimi deležniki izpolnila cilje strategije. Da se najbolj škodljive kemikalije ne bi več uporabljale v potrošniških izdelkih, razen kadar so bistvenega pomena za družbo, Komisija pregleduje zakonodajo in bo določila merila za „bistveno uporabo“ posamezne kemikalije. Programa Obzorje Evropa in LIFE, mehanizem za okrevanje in odpornost, kohezijski skladi in program InvestEU ponujajo financiranje za raziskave o vplivih kemikalij na zdravje in za zeleni prehod na varne in trajnostne kemikalije.

Glede na najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Kakovost zraka v Evropi 2021, objavljeno decembra, onesnaženost zraka kljub izboljšavam še vedno močno ogroža zdravje ljudi v Evropi. Podobno je bilo v poročilu z naslovom Drugi obeti za čist zrak poudarjeno, da bi se lahko s popolnim izvajanjem ukrepov za čist zrak in podnebnih ukrepov do leta 2030 število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka zmanjšalo za 55 % v primerjavi z letom 2005. V poročilu je bilo poudarjeno tudi, da bi bilo mogoče storiti več, saj so še vedno možni številni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, katerih koristi bi bile za družbo večje od stroškov.

PROBLEM PLASTIKE V ŠTEVILKAH

80–85 % morskih odpadkov, najdenih na plažah EU, je plastičnih.

50 % morskih odpadkov v EU je plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.

27 % je ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko.

Plastika vsako leto svetovnim morskim ekosistemom povzroči škodo v višini 13 milijard EUR.

Turizem in obalne skupnosti v EU zaradi onesnaževanja s plastiko po ocenah vsako leto izgubijo 630 milijonov EUR.

Ribiška industrija EU vsako leto zaradi plastike izgubi približno 300 milijonov EUR.

Pričakovani učinek

Prisotnost desetih najpogostejših plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v odpadkih se zmanjša za več kot 50 %.

Preprečijo se emisije CO₂ v višini 3,4 milijona ton na leto.

Do leta 2030 se prepreči okoljska škoda v vrednosti 22 milijard EUR.

Potrošniki prihranijo 6,5 milijarde EUR na leto zaradi manjše porabe izdelkov, ki se zavržejo.

Prepovedano ...

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, prepovedani z letom 2021:

jedilni pribor

krožniki

slamice

mešalne palčke

lončki in posode za živila in pijačo iz polistirena (tudi pokrovčki)

vatirane palčke in palice za balone

vsi izdelki iz okso-razgradljive plastike (pogosto prisotna v nakupovalnih vrečkah)

Na novo sprejeto ...

• 2021 Jasno označevanje lončkov, vlažilnih robčkov, higienskih vložkov, tamponov in aplikatorjev ter tobačnih izdelkov s filtri z navedbo vsebnosti plastike, priporočenih metod odstranjevanja in tveganja za okolje.
• 2024 Zamaški in pokrovčki so izdelani tako, da ostanejo na posodah za pijačo in plastenkah s prostornino do 3 litrov.

• 2025 Plastenke vsebujejo vsaj 25 % reciklirane plastike.

  Ločeno zbiranje 77 % plastenk s prostornino do 3 litrov.

• 2026 Države članice EU si bodo v primerjavi z letom 2022 prizadevale za ambiciozno in trajno zmanjšanje porabe plastičnih lončkov (vključno z zamaški in pokrovčki) in posod za živila za enkratno uporabo.
• 2029 Ločeno zbiranje 90 % plastenk s prostornino do 3 litrov.
• 2030 Plastenke vsebujejo vsaj 30 % reciklirane plastike.

Plastični odpadki se kopičijo v morjih, oceanih in na obalah v EU in po svetu, zato EU sprejema ukrepe proti onesnaževanju s plastiko. S pomočjo pravil EU o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo naj bi s prepovedjo plastičnih krožnikov, jedilnega pribora, slamic, palic za balone in vatiranih palčk za enkratno uporabo, lončkov in posod za hrano in pijačo iz ekspandiranega polistirena ter vseh proizvodov iz oksorazgradljive plastike na trgu EU preprečili in zmanjšali vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in plastičnih odpadkov EU spodbuja recikliranje. Zavezništvo za krožno plastiko, ki združuje tristo relevantnih deležnikov, se je zavezalo, da bo do leta 2025 v EU v novih proizvodih uporabljenih vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike.

Kazenskopravno varstvo okolja

Komisija je decembra sprejela predlog za okrepitev kazenskopravnega varstva okolja in tako izpolnila ključno zavezo evropskega zelenega dogovora. Namen predloga je povečati učinkovitost varstva okolja z uvedbo obveznosti držav članic, da sprejmejo kazenskopravne ukrepe. Opredeljuje nova kazniva dejanja zoper okolje, določa najnižjo raven sankcij ter krepi učinkovitost sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Poleg tega države članice zavezuje k podpori in pomoči osebam, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje ter sodelujejo z organi pregona. Ta predlog bo pripomogel k varstvu narave in naravnih virov ter javnega zdravja in dobrega počutja.

Mednarodna pobuda za koralne grebene

EU se je februarja 2021 pridružila mednarodni pobudi za koralne grebene. Tako bo lahko izpolnila načela agende za mednarodno upravljanje oceanov in hkrati podprla podnebne ukrepe ter okrepila svojo zavezanost varovanju biotske raznovrstnosti. EU z izvajanjem pobude v sodelovanju z drugimi podobno mislečimi organizacijami in državami opozarja na svoj cilj varstva občutljivih morskih ekosistemov. To vključuje sprejemanje dobrih praks na področju trajnostnega upravljanja koralnih grebenov in z njimi povezanih ekosistemov, krepitev zmogljivosti in ozaveščanje.

Gozdovi

Obseg škode v gozdovih in njihovega uničenja je na svetovni ravni zaskrbljujoč. Za približno 80 % krčenja gozdov po svetu je odgovorna širitev kmetijstva, EU pa je tudi potrošnica proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov po svetu, kot so soja, palmovo olje, les, kakav in kava. Komisija želi z novembra sprejetim zakonodajnim predlogom za prepoved vnosa proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov, na trg EU čim bolj zmanjšati prispevek EU h krčenju in degradaciji svetovnih gozdov ter v EU spodbujati porabo proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Potrošnja govedine, palmovega olja, soje, lesa, kakava in kave v EU povzroča krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu. Unija namerava to preprečiti tako, da na trgu ne bo več dopuščala blaga in izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov.

© Avigator Fortuner/Shutterstock.com

Državljani in državljanke EU so z 1,2 milijona odgovori na javnem posvetovanju podprli ukrepe Unije za boj proti krčenju in degradaciji gozdov.

Krčenje in degradacija gozdov sta pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti. Kmetijska in gozdarska raba ter druge rabe zemljišč so odgovorne za 23 % emisij toplogrednih plinov.

Nova uredba o krčenju gozdov bo:

državljankam in državljanom EU zagotovila, da proizvodi, ki jih kupujejo, uporabljajo in porabljajo, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov po svetu;

zmanjšala emisije ogljika v ozračje zaradi potrošnje in proizvodnje zadevnega blaga v Uniji za vsaj 32 milijonov ton letno, kar pomeni prihranek vsaj 3,2 milijarde EUR letno in večji prispevek gozdov k boju proti podnebnim spremembam;

obravnavala nezakonito krčenje in degradacijo gozdov, prav tako pa tudi krčenje gozdov zaradi širjenja kmetijstva, ki ga povzroča proizvodnja zadevnega blaga.

Nova strategija EU za gozdove do leta 2030, sprejeta julija, bo prispevala k doseganju ciljev EU za biotsko raznovrstnost in podnebnih ciljev. Strategija priznava osrednjo in večnamensko vlogo gozdov ter vlogo gozdarjev in vrednostne verige gozdov pri doseganju trajnostnega in podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050 ter ohranjanju živahnih in uspešnih podeželskih območij. Strategija določa vizijo in konkretne pobude za povečanje količine in izboljšanje kakovosti gozdov v EU ter za naložbe v raziskave in inovacije, ki so gonilo sprememb, vključuje pa tudi zavezo o zasaditvi dodatnih 3 milijard dreves do leta 2030.

Zdravi in biotsko raznovrstni gozdovi so prav tako ključnega pomena za zmanjšanje tveganja požarov v naravi, ki so poleti ponovno pustošili po več evropskih regijah. Prizadevanja za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite za boj proti gozdnim požarom so sestavni del ukrepov EU za zaščito ljudi in narave. Komisija še naprej krepi zmogljivosti EU za gašenje gozdnih požarov iz zraka, da bi odpravila nacionalne pomanjkljivosti pri odzivu na gozdne požare. Marca 2021 je objavila tudi nove smernice o kopenskih praksah za preprečevanje požarov v naravi in učinkovito odzivanje nanje.

Strategija za tla

Tla gostijo četrtino vse biotske raznovrstnosti planeta, do leta 2050 pa bodo morala nahraniti skoraj 10 milijard svetovnega prebivalstva. Vendar se stanje tal v EU še naprej poslabšuje. Komisija je novembra sprejela strategijo EU za tla do leta 2030 ter misijo programa Obzorje Evropa na področju zdravja tal in hrane za obnovo naših tal ter doseganje ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Hkrati je priznala ključno vlogo kmetov in gozdarjev pri varstvu tal.

Zdrava tla so bistvena za dosego podnebne nevtralnosti ter čistega in krožnega gospodarstva, preobrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti, zagotavljanje zdrave hrane, varovanje zdravja ljudi ter zaustavitev dezertifikacije in degradacije tal.

© LeQuangNhut/Shutterstock.com
© Photo by Becca Lavin on Unsplash
© design36/Shutterstock.com

Nova strategija EU za tla:

določa okvir in konkretne ukrepe za varstvo, obnovo in trajnostno rabo tal v sinergiji z drugimi politikami evropskega zelenega dogovora;

določa vizijo za dosego zdravih tal do leta 2050 in z njimi povezanih ciljev s konkretnimi ukrepi do leta 2030;

napoveduje novo zakonodajo o zdravju tal, ki naj bi bila predlagana do leta 2023 (za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev ter visoke ravni varstva okolja in zdravja) in bo dopolnjevala prihodnjo zakonodajo o obnovi narave.

Čista voda

Večina prebivalcev in prebivalk EU ima že zdaj zelo dober dostop do varne pitne vode, kar je med drugim zasluga več kot tridesetletne zakonodaje EU o kakovosti pitne vode. Januarja je začela veljati revidirana direktiva o pitni vodi. Kot neposredna naslednica prve uspešne evropske državljanske pobude Right2Water (pravica do vode) vključuje ukrepe za izboljšanje in ohranjanje dostopa do varne pitne vode za vse v EU, zlasti za ranljive in marginalizirane skupine. V skladu s ciljem EU za ničelno onesnaževanje vključuje tudi najnovejša znanstvena dognanja in onesnaževala, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam je poudarjen pomen ukrepov, kot so sonaravne rešitve, zmanjšanje porabe vode in zanesljiva oskrba s čisto vodo. V tem okviru je Komisija decembra objavila poročilo o oceni posodobljenih programov ukrepov držav članic na podlagi okvirne direktive o vodah in posodobljenih nacionalnih predhodnih ocen poplavne ogroženosti v skladu z direktivo o poplavah.

Trgovina s slonovino

Kljub mednarodni prepovedi trgovine s slonovino v okviru Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami sta divji lov na slone in trgovina s slonovino nedavno dosegla rekordno raven. Komisija je decembra predlagala dodatne ukrepe za učinkovito prepoved večine oblik trgovine EU s slonovino. Čeprav EU ne velja za zaskrbljujočo regijo za nezakonito trgovino s slonovino, revizija obstoječih pravil EU potrjuje in izpolnjuje zavezo EU, da bo sprejela nove ukrepe proti divjemu lovu na slone in trgovini s slonovino po vsem svetu. Upošteva tudi zavezo iz strategije EU za biotsko raznovrstnost za dodatno zaostritev pravil o trgovini EU s slonovino. Revidirane smernice Komisije o ureditvi EU za trgovino s slonovino zlasti ustavljajo trgovino z neobdelano slonovino na trgu EU, spremembe veljavne uredbe Komisije pa zagotavljajo, da bo za vsako trgovino s starinsko slonovino vedno potrebno predhodno dovoljenje.

Osmi okoljski akcijski program

Namen osmega okoljskega akcijskega programa je podpora izvajanju evropskega zelenega dogovora na vseh ravneh upravljanja in spremljanje napredka. Program temelji na dolgoročni viziji za leto 2050 (dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta) in določa šest prednostnih ciljev za obdobje do leta 2030: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje na podnebne spremembe, krožno gospodarstvo, ničelno onesnaževanje, biotska raznovrstnost ter odpravljanje največjih pritiskov na okolje in podnebje.

Program poziva k dobremu upravljanju, trajnostnemu financiranju, vključevanju okoljskih vprašanj v vsa področja politike, različnim ukrepom za postopno odpravo okolju škodljivih subvencij ter razvoju znanja in inovacij za podporo prehoda na gospodarstvo, ki spodbuja blaginjo. Države članice so predlagani program decembra potrdile z začasnim političnim dogovorom.

Raziskave in inovacije, ki prispevajo k uresničitvi evropskega zelenega dogovora

Iz proračuna programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 v višini 95,5 milijarde evrov bo več kot 35 % namenjenih raziskavam in inovacijam za obravnavanje podnebnih sprememb in prispevanje k ciljem evropskega zelenega dogovora. Komisija je junija predlagala vrsto novih evropskih partnerstev na področju podnebja, energije in prometa. Ta partnerstva bodo pritegnila več kot 22 milijard evrov zasebnih finančnih prispevkov in prispevkov v naravi ter spodbujala razvoj in uvedbo novih tehnologij, materialov in proizvodov z manjšimi emisijami toplogrednih plinov in boljšo splošno okoljsko učinkovitostjo.

Komisija je septembra začela izvajati pet novih misij EU, ki pomenijo nov način sodelovanja za reševanje velikih izzivov na področju zdravja, podnebja in okolja. Misije so novost programa Obzorje Evropa in izvirna zamisel v politiki EU. Povezujejo več služb Komisije pod vodstvom devetih članov kolegija komisarjev in komisark ter bodo podpirale raziskave za uresničevanje glavnih prednostnih nalog Komisije ter iskanje odgovorov na nekatere izmed največjih družbenih izzivov sedanjosti. Misije vključujejo raziskovalne in inovacijske projekte, ukrepe politike in zakonodajne pobude za iskanje rešitev za najpomembnejše svetovne izzive do leta 2030. Komisija je med letoma 2021 in 2023 dala na voljo skoraj 2 milijardi evrov iz programa Obzorje Evropa za začetek izvajanja teh misij, ki naj bi se dodatno financirale tudi iz drugih programov. Izmed petih misij, začetih septembra 2021, so štiri namenjene uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora:

• prilagajanje podnebnim spremembam (podpora najmanj sto petdesetim evropskim regijam in skupnostim, da bodo postale odporne na podnebne spremembe),
• sto podnebno nevtralnih in pametnih mest,
• obnova naših oceanov in voda,
• evropski dogovor o tleh (sto živih laboratorijev in svetilnikov za prehod na zdrava tla).

Septembra in oktobra je Komisija odobrila 1 milijardo evrov sredstev za 73 raziskovalnih in inovacijskih projektov v podporo evropskemu zelenemu dogovoru. Poleg naložb v temeljne tehnologije z najrazličnejših področij – od energijskih virov in biomase do prometnih tehnologij in infrastrukture – je razpis za projekte obsegal tudi dve na človeka osredotočeni področji: krepitev znanja in opolnomočenje državljanov.

Trajnostno financiranje

Komisija je aprila sprejela sveženj pobud za izboljšanje toka financiranja v trajnostne dejavnosti po vsej EU. Delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja določa tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki znatno prispevajo k podnebnim ciljem na podlagi uredbe o taksonomiji in ne škodujejo bistveno drugim okoljskim ciljem EU. Namen predloga direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti je izboljšati kakovost informacij o trajnostnosti, ki jih sporočajo podjetja. Njihovo poročanje o trajnostnosti naj bi postalo doslednejše, da bodo imeli finančna podjetja, vlagatelji in javnost dostop do primerljivih in zanesljivih informacij o tveganjih podjetij in njihovih učinkih na trajnostnost. S šestimi delegiranimi akti o spremembah v zvezi s fiduciarnimi obveznostmi, investicijskim in zavarovalnim svetovanjem naj bi se zagotovilo, da finančna podjetja v svoje postopke in investicijsko svetovanje strankam vključijo informacije o trajnostnosti.

Cilj strategije za trajnostno financiranje, sprejete julija 2021, je podpreti financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo z ukrepi na štirih področjih: spodbujanje financiranja prehoda; podpora prehoda na bolj vključujoč okvir za trajnostno financiranje; krepitev prizadevanj za odpornost in vpliv finančnega sektorja ter prilagoditev novim globalnim ambicijam.

Financiranje prehoda na trajnostnost

Ta strategija zagotavlja orodja in politike, ki udeležencem v celotnem gospodarstvu omogočajo financiranje načrtov za prehod ter doseganje podnebnih in širših okoljskih ciljev, ne glede na njihovo izhodišče.

Vključevanje

Ta strategija posameznikom ter malim in srednjim podjetjem ob upoštevanju njihovih potreb ponuja priložnosti za lažji dostop do trajnostnega financiranja.

Odpornost finančnega sektorja in njegov prispevek

Ta strategija določa, kako lahko finančni sektor sam prispeva k doseganju ciljev zelenega dogovora, hkrati pa postane odpornejši in se bori proti zelenemu zavajanju.

Ambicije v svetovnem merilu

Ta strategija določa, kako spodbujati mednarodno sodelovanje za ambiciozno svetovno agendo za trajnostno financiranje.

Komisija je julija predlagala uredbo o evropskem standardu za zelene obveznice. Namen predloga je vzpostaviti visokokakovosten prostovoljni standard, ki bo na voljo vsem izdajateljem obveznic za lažje financiranje trajnostnih naložb.

Zelene obveznice se že uporabljajo za zbiranje finančnih sredstev v sektorjih, kot so proizvodnja in distribucija energije, z viri gospodarna stanovanja in nizkoogljična prometna infrastruktura. Čeprav je zanimanje vlagateljev za zelene obveznice veliko, še obstajajo možnosti za razširitev trga. Z evropskim standardom za zelene obveznice se bodo vzpostavila referenčna merila za način, kako lahko podjetja in javni organi uporabijo zelene obveznice za zbiranje sredstev na kapitalskih trgih za financiranje ambicioznih naložb, hkrati pa izpolnjujejo stroge zahteve glede trajnostnosti in ščitijo vlagatelje pred zelenim zavajanjem. Zlasti bodo izdajatelji zelenih obveznic imeli na voljo zanesljivo orodje, s katerim bodo dokazali, da financirajo zelene projekte, usklajene s taksonomijo EU. Vlagatelji, ki kupujejo obveznice, pa bodo lažje videli, da so njihove naložbe trajnostne, s čimer se bo zmanjšalo tveganje zelenega zavajanja.

Pandemija COVID-19 je spremenila vlogo in dojemanje digitalizacije v naši družbi in gospodarstvu, hkrati pa jo je pospešila. Digitalne tehnologije, ki so bile nepogrešljive za ohranjanje gospodarskega in družbenega življenja ter nadaljevanje izobraževanja med krizo, bodo ključni dejavnik za uspešen prehod na trajnostno popandemično gospodarstvo in družbo.

Evropska unija ima vizijo in sredstva za uspešen digitalni prehod. Raven financiranja, ki je na voljo v okviru načrta okrevanja NextGenerationEU, bo omogočila doslej najobsežnejše in najintenzivnejše sodelovanje med državami članicami, ki je potrebno za uspešno digitalno preobrazbo do leta 2030.

Evropsko digitalno desetletje

EU izkorišča to priložnost, da prihodnjih deset let obeleži kot evropsko digitalno desetletje, v katerem naj bi postala globalni vzor digitalnega gospodarstva, določala in spodbujala digitalne standarde ter izvajala digitalne politike, ki krepijo vlogo ljudi in podjetij.

Te politike bodo usmerjene v podporo malim podjetjem pri uporabi tehnologije, pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti, da bo tehnologija služila ljudem, in omogočanje dostopa vseh ljudi do interneta in spletnih javnih storitev. Hkrati si bo EU še naprej prizadevala za odličnost na področju naprednih tehnologij, kot so kvantno računalništvo in računalništvo v oblaku ter umetna inteligenca, s katerimi se lahko rešijo številni izzivi današnje družbe.

Za doseganje ambicij EU bo treba obravnavati vprašanja, ki jih je izpostavila pandemija, in sicer od vrzeli v povezljivosti ter digitalnih znanjih in spretnostih do razkoraka med podjetji, ki so se digitalizirala, in tistimi, ki digitalnih rešitev še niso sprejela. Digitalizacija ponuja številne nove zaposlitvene možnosti. Leta 2020 je na primer več kot 500 000 prostih delovnih mest za strokovnjake za kibernetsko varnost in podatke v EU ostalo nezapolnjenih.

Z evropskim digitalnim kompasom se bodo digitalne ambicije EU za leto 2030 pretvorile v ukrepe in rezultate. V ospredju teh so:

• digitalno usposobljeno prebivalstvo ter visoko kvalificirani strokovnjaki in strokovnjakinje na digitalnem področju,
• zaupanja vredna in varna digitalna infrastruktura,
• velik delež digitaliziranih podjetij,
• modernizirane javne storitve, ki se prilagajajo potrebam družbe.

Trenutno ima osnovna digitalna znanja in spretnosti 56 odstotkov odraslih, cilj pa je 80 odstotkov. Zaposlenih je 8,4 milijona strokovnjakov in strokovnjakinj za IKT, cilj pa je 20 milijonov. Kar zadeva digitalno infrastrukturo, je trenutno z gigabitnim omrežjem pokritih 59 odstotkov gospodinjstev, cilj pa je 100 odstotkov. S 5G je pokritih 14 odstotkov poseljenih območij, cilj pa je je prav tako 100 odstotkov. Kar zadeva digitalno preobrazbo podjetij, storitve računalništva v oblaku trenutno uporablja 42 odstotkov podjetij, cilj pa je 75 odstotkov. Velepodatke uporablja 14 odstotkov podjetij, cilj je 75 odstotkov. Umetno inteligenco jih uporablja 25 odstotkov, cilj je 75 odstotkov. Vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti ima trenutno 55 odstotkov malih in srednjih podjetij, cilj pa je več kot 90 odstotkov. V EU je danes 112 zagonskih podjetij samorogov, cilj pa je njihovo število podvojiti. Kar zadeva digitalizacijo javnih storitev, je spletni dostop do ključnih javnih storitev (na primer tistih, ki so povezane s kariero, študijem, družino, rednim poslovanjem ali selitvijo iz ene države članice v drugo) na voljo petinsedemdesetim odstotkom državljank in državljanov ter štiriinosemdesetim odstotkom podjetij, pri čemer je za oboje cilj 100 odstotkov. EU si je zastavila cilja, da bi imelo 100 odstotkov ljudi v EU dostop do digitalne zdravstvene dokumentacije in da bi 80 odstotkov ljudi uporabljalo digitalno identifikacijo.

Evropska komisija bo v letu 2022 dokončala predlog skupne deklaracije Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Komisije o digitalnih načelih, da bi zagotovili, da se evropske vrednote in pravice odražajo tudi v digitalnem okolju. Tako bodo lahko vsi deležni prednosti digitalnih priložnosti, kot so univerzalni dostop do interneta, algoritmi, ki spoštujejo ljudi, ter varno in zaupanja vredno spletno okolje. Po podatkih posebne raziskave Eurobarometer, izvedene septembra in oktobra 2021, velika večina državljank in državljanov EU meni, da bodo imeli v prihodnosti internet in digitalna orodja pomembno vlogo. Poleg tega jih velika večina meni, da je za EU koristno, da opredeli in spodbuja evropske pravice in načela ter tako zagotovi uspešno digitalno preobrazbo. Pred tem je Komisija izvedla tudi odprto javno posvetovanje o digitalnih načelih, v katerem se je pokazalo, da ima pobuda široko podporo.

Septembra je Komisija predlagala načrt za digitalno preobrazbo EU do leta 2030. S programom Pot v digitalno desetletje naj bi se vzpostavil trden okvir upravljanja, ki bo državam članicam omogočil, da si skupaj prizadevajo za dogovorjene cilje, pri tem pa priznavajo različna izhodišča. To vključuje sistem spremljanja za merjenje napredka pri doseganju posameznih ciljev za leto 2030 in večletne časovne načrte za vsako državo članico, v katerih bodo države predstavile sprejete ali načrtovane politike in ukrepe. V večdržavnih projektih bodo združeni viri EU ter nacionalni in zasebni viri, da bi se dosegel napredek na kritičnih področjih, ki ga nobena država članica ne bi mogla doseči sama.

Večdržavni projekti bodo olajšali naložbe na naslednjih področjih:

skupna podatkovna infrastruktura in storitve

blokovna veriga

procesorji z majhno porabo

vseevropska uvedba koridorjev 5G

visokozmogljivo računalništvo

varna kvantna infrastruktura in mreža centrov za kibernetsko varnost

digitalna javna uprava

vozlišča za digitalne inovacije

vi­so­ko­teh­no­lo­ška par­tner­stva za di­gi­tal­na zna­nja in spre­tno­sti

Mednarodna razsežnost digitalnega kompasa se razvija s številnimi digitalnimi partnerstvi. Na vrhu EU-ZDA junija 2021 je bil ustanovljen Svet za trgovino in tehnologijo. Odtlej je deset delovnih skupin začelo določati morebitne kratko-, srednje- in dolgoročne rezultate. Razpravlja se tudi o digitalnem partnerstvu z Japonsko, poleg tega pa si EU prizadeva za vzpostavitev digitalnega partnerstva z Afriko in digitalnega zavezništva z Latinsko Ameriko in Karibi.

Digitalno izobraževanje

Komisija je avgusta objavila predlog priporočila Sveta o kombiniranem učenju v podporo visokokakovostnemu in vključujočemu primarnemu in sekundarnemu izobraževanju. Svet je to priporočilo sprejel v samo štirih mesecih.

Kombinirano učenje lahko zlasti s svojo prožnostjo prispeva k bolj vključujočemu izobraževanju. Izraz opisuje prakso, po kateri šola, izobraževalec ali učenec oziroma dijak uporablja več kot en pristop k učnemu procesu. To je lahko kombinacija šolskega objekta in drugih fizičnih okolij (kot so podjetja, centri za usposabljanje ali učenje na daljavo) ali kombinacija različnih digitalnih in nedigitalnih učnih orodij. Kombinirano učenje lahko na primer omogoči boljši dostop do izobraževanja na oddaljenih in podeželskih območjih, pa tudi za ljudi, ki so del potujočih skupnosti, ali za osebe v bolnišnicah. Poudarek na razvoju pristopa kombiniranega učenja v primarnem in sekundarnem izobraževanju bo vključen v redna poročila o napredku evropskega izobraževalnega prostora in akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027.

Program za digitalno Evropo

Novi program za digitalno Evropo s proračunom v višini 7,5 milijarde evrov v prihodnjih sedmih letih je prvi program financiranja EU s poudarkom na približevanju digitalnih tehnologij javnim upravam, podjetjem, državljankam in državljanom. V prvih delovnih programih v vrednosti 1,98 milijarde evrov so v ospredju naložbe na področjih umetne inteligence, računalništva v oblaku in podatkovnih prostorov, infrastrukture za kvantno komunikacijo, naprednih digitalnih znanj in spretnosti, kibernetske varnosti ter širše uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi. Prvi razpisi za program za digitalno Evropo so bili objavljeni konec novembra, leta 2022 pa jih bo objavljenih še več.

Akta o digitalnih storitvah in digitalnih trgih

Komisija je decembra 2020 predlagala akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih. Z njima naj bi se ustvaril varnejši in bolj odprt digitalni prostor za vse uporabnice in uporabnike, v katerem so zaščitene njihove temeljne pravice in jim je omogočen dostop do kakovostnih digitalnih storitev po nižjih cenah. Dogovor o teh predlogih naj bi bil dosežen leta 2022.

Kibernetska varnost, varstvo podatkov in varnost na spletu

Ker se družbeno in gospodarsko življenje vse bolj pomika na splet, kibernetski napadi postajajo redni in vse bolj škodljivi. Leta 2021 so bili napadi z izsiljevalskim programjem po vsem svetu uporabljeni za destabilizacijo zdravstvenih sistemov, javnih uprav, objektov za proizvodnjo energije in druge kritične infrastrukture. EU ni imuna na tovrstne napade.

Za dobro zaščito pred kibernetskimi napadi je potrebno enotno ukrepanje onkraj nacionalnih meja. Zato je Komisija kot del strategije EU za kibernetsko varnost leta 2021 začela vzpostavljati skupno kibernetsko enoto, novo platformo, s katero naj bi se okrepilo sodelovanje med institucijami in agencijami EU ter nacionalnimi organi v državah članicah. Nova enota bo izkoristila tudi strokovno znanje panoge kibernetske varnosti, kar bo celotni Evropski uniji pomagalo pri odzivanju na kibernetske grožnje. Dejavnosti za začetek delovanja skupne kibernetske enote še potekajo.

Po sprejetju in začetku veljavnosti Uredbe o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost ter Mreže nacionalnih koordinacijskih centrov je Komisija začela sodelovati z romunskimi organi pri vzpostavitvi centra v Bukarešti. Prispeval bo h krepitvi zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti, spodbudil odličnost na področju raziskav in izboljšal konkurenčnost evropske panoge kibernetske varnosti.

Cilji skupne kibernetske enote

Zagotavljati usklajen odziv EU na obsežne kibernetske grožnje, incidente in krize.

Izboljšati situacijsko zavedanje deležnikov na področju kibernetske varnosti in obveščanje širše javnosti.

Zagotavljati skupno pripravljenost.

Varstvo podatkov

Zagotavljanje varstva podatkov in zasebnosti je nujni pogoj za zaupanje posameznic in posameznikov v nove in inovativne tehnologije. V tem smislu je varstvo podatkov in zasebnosti del rešitve številnih težav ter omogoča dvojni digitalni in zeleni prehod.

Vodilna vloga EU pri varstvu podatkov kaže, da so lahko njena pravila na tem področju zlati standard za urejanje digitalnega gospodarstva. Kadar države nečlanice EU zagotavljajo raven varstva podatkov, ki je enakovredna ravni EU, lahko EU uporabi svoj najcelovitejši instrument za prenos podatkov, in sicer t. i. „ugotovitev o ustreznosti“. Na tej podlagi se lahko podatki prosto in varno prenašajo med EU in zadevno državo, kar olajšuje trgovino ter izboljšuje učinkovitost regulativnega sodelovanja in sodelovanja pri kazenskem pregonu v korist državljank in državljanov ter podjetij.

Leta 2019 je EU z Japonsko vzpostavila največje območje prostega in varnega pretoka podatkov na svetu, nato pa še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zbliževanju pravil o varstvu podatkov, da bi se olajšali prenosi podatkov, hkrati pa zagotovila visoka raven varstva osebnih podatkov, prenesenih v tujino.

Leta 2021 je EU sprejela dva sklepa o ustreznosti v zvezi z Združenim kraljestvom. Eden od njiju prvič zajema izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona. Prav tako je uspešno zaključila pogovore z Južno Korejo, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o ustreznosti za prenose podatkov na področjih trgovine in regulativnega sodelovanja. Poleg tega so v letu 2021 potekala pogajanja med EU in Združenimi državami Amerike o morebitni ureditvi, ki bi nasledila okvir zasebnostnega ščita, potem ko ga je Sodišče Evropske unije razveljavilo.

Komisija je leta 2021 sprejela tudi nove standardne pogodbene klavzule za obdelavo osebnih podatkov. Na podlagi teh klavzul organizacije lažje izpolnjujejo pravila o varstvu podatkov tako pri oddajanju postopkov obdelave v zunanje izvajanje obdelovalcem v EU/Evropskem gospodarskem prostoru kot pri prenosu podatkov v tujino.

Komisija je sprejela tudi ukrepe, s katerimi je poskrbela, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s pravili EU o varstvu podatkov. Februarja je Sodišče razsodilo, da Španija ni pravočasno prenesla direktive o varstvu podatkov na področju kazenskega pregona. Sodišče je Španiji naložilo denarno kazen. Španija je na podlagi sodbe sprejela potrebne ukrepe za odpravo te kršitve.

Evropska digitalna identiteta

Veliko ljudi že uporablja digitalne denarnice na pametnih telefonih za shranjevanje vstopnih kuponov pri potovanju ali za virtualne bančne kartice, 63 % državljank in državljanov EU pa želi varno enotno digitalno identiteto za vse spletne storitve. V skladu s predlaganimi novimi pravili, ki jih je Komisija predložila junija, bo evropska denarnica za digitalno identiteto na voljo vsem državljanom, rezidentom ali podjetjem v EU, ki jo želijo uporabljati. Gre za osebne digitalne denarnice, ki ljudem omogočajo shranjevanje in uporabo podatkov za vse vrste storitev, od vložitve davčne napovedi do najema avtomobila.

Državljani in državljanke bodo lahko varno dokazali svojo identiteto in delili elektronske dokumente iz evropske denarnice za digitalno identiteto na svojem pametnem telefonu. S svojo nacionalno digitalno identifikacijo, ki bo priznana po vsej EU, bodo lahko dostopali do spletnih storitev. Z evropsko digitalno identiteto se bodo lažje dosegli nekateri cilji iz digitalnega kompasa. Do leta 2030 naj bi bile na primer vse ključne javne storitve na voljo na spletu, vsi državljani in državljanke naj bi imeli dostop do elektronskih zdravstvenih zapisov, 80 % državljank in državljanov pa naj bi uporabljalo digitalno identiteto.

Napredna povezljivost

Komisija je sprejela prvi delovni program za digitalni del Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Digitalno), v katerem so opredeljeni cilji ukrepov, ki jih podpira EU in so potrebni za izboljšanje evropske infrastrukture za digitalno povezljivost v treh letih. Za te ukrepe bo med letoma 2021 in 2023 na voljo več kot milijarda evrov finančnih sredstev. IPE Digitalno bo s spodbujanjem javnih in zasebnih naložb prispeval k uvajanju gigabitne infrastrukture in infrastrukture za 5G, opremljanju glavnih prometnih poti in skupnosti EU z omrežji 5G, medsebojnemu povezovanju naprednih tehnologij, kot so storitve v oblaku in kvantne storitve, ter vzpostavitvi delujočih digitalnih platform za shranjevanje, souporabo in obdelavo podatkov energetskega in prometnega sektorja.

Leta 2021 je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, ki si prizadeva za razvoj 6G. Sprejelo je svoj prvi delovni program z namenskimi javnimi sredstvi v višini približno 240 milijonov evrov. Naloga skupnega podjetja je krepitev zmogljivosti EU za sisteme 6G.

Boljša ponudba za potrošnike

Po priporočilu iz leta 2020, ki poziva k večjim naložbam v širokopasovne povezave, so se države članice marca dogovorile o skupnem naboru dobrih praks EU. Cilj je zmanjšati stroške postavitve zelo visokozmogljivih omrežij ter zagotoviti pravočasen, učinkovit in naložbam prijazen dostop do radiofrekvenčnega spektra 5G.

Stroški gostovanja so bili odpravljeni leta 2017 in odtlej lahko ljudje na potovanju po EU uporabljajo svoj telefon brez dodatnih stroškov. Da bi bili državljani in državljanke še naprej deležni brezplačnega gostovanja, je Komisija februarja predlagala podaljšanje veljavnih pravil, ki naj bi prenehala veljati leta 2022, za nadaljnjih deset let. Parlament in Svet sta uredbo sprejela decembra, veljati pa bo začela 1. julija 2022. Nova pravila bodo popotnicam in popotnikom zagotovila še boljše storitve gostovanja. Med prednostmi, ki jih prinašajo, so enaka hitrost mobilnih podatkov v tujini kot doma, učinkovit dostop do služb za pomoč v sili v tujini ter večja preglednost stroškov klicev na dežurne telefonske številke in številke za pomoč strankam v tujini.

Varstvo potrošnikov na spletu

Spletna prodaja se v zadnjih dvajsetih letih stalno povečuje. Leta 2020 je 71 % potrošnic in potrošnikov kupovalo prek spleta, pogosto nove tehnološke izdelke. Evropska komisija je junija predlagala revizijo dveh sklopov pravil EU za okrepitev pravic potrošnikov glede na te spremembe.

Če bi bila nova uredba o splošni varnosti proizvodov sprejeta, bi obravnavala tveganja, povezana s temi novimi tehnološkimi izdelki, kot so morebitna tveganja za povezljivost ali kibernetsko varnost. Obravnavala bi tudi morebitna tveganja, povezana s spletnim nakupovanjem, na primer tako, da bi uvedla obveznosti v zvezi z varnostjo izdelkov za spletne tržnice. Z novo uredbo bi se zagotovilo, da tržnice izpolnjujejo te obveznosti, tako da potrošnikom ne bi ponujale nevarnih izdelkov oziroma ti ne bi prišli do njih. S predlogom naj bi v širšem smislu zagotovili, da so vsi izdelki, ki dosežejo potrošnike v EU, ne glede na to, ali so kupljeni prek spleta ali v bližnji trgovini, varni, pa naj prihajajo iz EU ali od drugod. Če bi nevarni izdelki kljub vsemu dosegli potrošnike, bi z novimi pravili poskrbeli, da se hitro umaknejo s trgov EU.

S predlogom revidirane direktive o potrošniških kreditih naj bi zagotovili, da bodo potrošniki ob pravem času prejeli prave informacije, prilagojene digitalnim napravam, da bodo dobro razumeli, kaj podpisujejo. Če bi bila direktiva sprejeta, bi zajemala nove tvegane kreditne produkte in nove udeležence na trgu ter izboljšala pravila za ocenjevanje, ali bi potrošnik lahko odplačal posojilo, tudi kadar so take ocene pripravljene z avtomatiziranim sprejemanjem odločitev. Revidirana direktiva bi od držav članic zahtevala, naj spodbujajo finančno izobraževanje in potrošnikom zagotovijo svetovanje o dolgovih.

Komisija je decembra izdala smernice za razlago in uporabo treh direktiv EU na področju potrošniškega prava: direktive o nepoštenih poslovnih praksah, direktive o pravicah potrošnikov in direktive o označevanju cen. Te bodo državam članicam, potrošnikom, trgovcem, sodnikom, delavcem v pravni stroki in drugim deležnikom pomagale bolje razumeti, kako veljavno potrošniško pravo EU uporabljati za nove prakse, zlasti v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom, ter nedavne spremembe teh direktiv z direktivo o posodobitvi.

Nič več nezadovoljstva potrošnikov in elektronskih odpadkov

Po letih sodelovanja z elektronsko industrijo pri prostovoljnem pristopu, s katerim se je število različnih vrst polnilnikov za mobilne telefone s trideset že zmanjšalo na tri, je Komisija septembra predlagala zakonodajo o enotnem polnilniku za vse elektronske naprave. USB-C bodo nova standardna polnilna vrata za vse pametne telefone, tablične računalnike, kamere, slušalke, prenosne zvočnike in ročne konzole za videoigre. Poleg tega je Komisija predlagala ločeno prodajo polnilnikov in elektronskih naprav. Enotna rešitev za polnjenje bo za ljudi priročnejša in bo zmanjšala količino elektronskih odpadkov, kar je pomemben prispevek k digitalnemu in zelenemu prehodu.

Znanja in spretnosti za digitalno dobo

Komisija je maja skupaj z različnimi partnerji v državah članicah vzpostavila platformo za digitalne spretnosti in delovna mesta, enotno vstopno točko za visokokakovostne informacije, pobude in vire v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi. Nova platforma bo v času, ko 44 % ljudi v EU nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, pomagala odpraviti vrzel v znanju in spretnostih ter okrepiti koalicijo za digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta in 25 nacionalnih koalicij. Komisija je novembra objavila brezplačno orodje za samooceno digitalnih znanj in spretnosti v 29 jezikih.

Digitalno za industrijo

Da bi okrepila položaj EU pri ustvarjanju naslednje generacije mikročipov, je Komisija julija ustanovila industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije. Cilj zavezništva je vzpostaviti zmogljivosti za snovanje in proizvodnjo, potrebne za izdelavo naslednje generacije procesorjev in elektronskih komponent. Opredelilo in obravnavalo bo zdajšnja ozka grla, potrebe in odvisnosti v celotni industriji. Temelji na ambicijah Komisije, da bi do leta 2030 izboljšala tehnološko suverenost EU s povečanjem njenega deleža v svetovni proizvodnji polprevodnikov z 10 % na 20 %. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Evropski uniji napovedala evropski akt o čipih za vzpostavitev najnaprednejšega evropskega ekosistema čipov, ki bo vključeval tudi proizvodnjo. Predlog je bil sprejet na začetku leta 2022.

Digitalna preobrazba

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca, vključno z najnovejšimi tehnikami strojnega učenja, se uporablja za ustvarjanje inovacij na najrazličnejših področjih, kar prinaša boljše storitve, zdravstveno oskrbo in potrošniško blago. Vendar se morajo biti ljudje v EU zmožni zanesti na to, da se umetnointeligenčni sistemi uporabljajo varno in v skladu z zakonodajo. Taki sistemi lahko rešujejo številne izzive današnje družbe, po drugi strani pa nekateri ustvarjajo tveganja, ki jih je treba odpraviti, da bi se ognili neželenim izidom. Pogosto na primer ni mogoče ugotoviti, zakaj ali kako je umetnointeligenčni sistem prišel do določenega rezultata, kot je avtomatizirana odločitev ali napoved. Zato je morda težko presoditi, ali je bil nekdo neupravičeno v slabšem položaju, na primer pri odločitvi o zaposlitvi ali pri razdelitvi socialnih ugodnosti.

Da bi obravnavala te in druge izzive, je Komisija aprila objavila predlog prvega pravnega okvira za umetno inteligenco na svetu, ki mu je priložen posodobljen usklajeni načrt z državami članicami. Cilj obeh pobud je, da Evropska unija postane svetovno središče za odlično in zaupanja vredno umetno inteligenco. Ta pristop EU bodo dopolnila nova pravila o strojih in strojni opremi, s katerimi se bodo prilagodila varnostna pravila. To bo povečalo zaupanje uporabnic in uporabnikov v novo, prilagodljivo generacijo izdelkov. Če bi bila sprejeta nova uredba o splošni varnosti proizvodov, bi dopolnjevala ta pravila kot varnostna mreža.

Nova uredba o umetni inteligenci bo pomagala zagotoviti varnost in temeljne pravice ljudi in podjetij, hkrati pa bo okrepila uvajanje tehnologij, naložbe vanje in inovacije v zvezi z njimi po vsej EU. Predlog določa pristop na podlagi tveganja in priporoča strožje zahteve za bolj tvegane umetnointeligenčne sisteme.

V usklajenem načrtu so prikazane potrebne spremembe politik in potrebne naložbe v državah članicah, s katerimi bomo utrdili vodilni položaj EU pri razvoju humanocentrične, trajnostne, varne, vključujoče in zaupanja vredne umetne inteligence. V načrtu so predlagani skupni ukrepi za sodelovanje, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo vse dejavnosti skladne s strategijo za umetno inteligenco in evropskim zelenim dogovorom, hkrati pa se bodo upoštevali novi izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19.

EU že financira številne projekte na področju umetne inteligence, ki ponujajo rešitve v mnogih družbenih sferah, med drugim tudi v kmetijstvu, zdravstvu in boju proti dezinformacijam.

Evropsko zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku

Podatki so pomemben vir v industrijskem gospodarstvu in se vse pogosteje shranjujejo v oblaku. Podjetja lahko dostopajo do računalniških virov, ki jih gostijo tretje osebe na internetu, in jim tako ni treba postaviti lastne infrastrukture IT. Ta nabor virov je najpogosteje imenovan računalništvo v oblaku. Leta 2021 je računalništvo v oblaku uporabljalo 42 % podjetij v EU (v primerjavi s 36 % leta 2020 in 19 % leta 2016). Do leta 2025 naj bi se 80 % vseh podatkov obdelalo v pametnih napravah, ki so bližje uporabniku (t. i. računalništvo na robu), namesto v velikih podatkovnih centrih kot danes.

Cilj novega evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku je zato okrepiti položaj industrije EU na področju tehnologij v oblaku in na robu, hkrati pa povezati podjetja, države članice in strokovnjake s tega področja. Zavezništvo bo pomagalo doseči potencial računalništva v oblaku in na robu ter podprlo razvoj tehnologij v vzponu, kot so umetna inteligenca, internet stvari in 5G. To bo doseglo tako, da bo zagotovilo trajnostno infrastrukturo v oblaku in poskrbelo, da bodo imeli ljudje v EU večji nadzor nad svojimi podatki.

Leta 2018 je 80 odstotkov obdelave in analize podatkov potekalo v podatkovnih centrih in centraliziranih računalniških zmogljivostih, 20 odstotkov pa z uporabo pametnih povezanih predmetov. Leta 2025 bo 20 odstotkov obdelave in analize podatkov potekalo v podatkovnih centrih in centraliziranih računalniških zmogljivostih ter 80 odstotkov z uporabo pametnih povezanih predmetov.

Superračunalniki

Zaradi nenehnega ustvarjanja vse večjih količin podatkov se narava računalništva spreminja. Danes lahko superračunalniki izvedejo na milijone milijard (kmalu jih bodo na milijarde milijard) operacij na sekundo in pomagajo pri reševanju zapletenih problemov. Med temi so denimo analiza in blažitev učinkov podnebnih sprememb, spodbujanje znanja na različnih znanstvenih področjih ter razvoj zdravil proti COVID-19.

Da bi EU lahko postala vodilna v svetu na področju superračunalništva, je bilo leta 2018 ustanovljeno Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, da bi združilo evropske in nacionalne vire za pridobivanje in uporabo vrhunskih superračunalnikov in tehnologij. V pobudi sodelujejo EU, 27 držav članic, tri druge države in dva subjekta iz zasebnega sektorja: Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo in DAIRO/Zveza za vrednost velepodatkov.

EU je julija 2021 sprejela novo uredbo, ki utira pot razvoju naslednje generacije superračunalnikov v Evropi. Poleg tega bo s tem aktom skupno podjetje lahko črpalo sredstva iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in IPE Digitalno za nadaljnje naložbe v superračunalništvo in kvantno računalništvo ter za podporo ambicioznemu programu EU za raziskave in inovacije. Skupaj z naložbami sodelujočih držav in članov skupnega podjetja iz zasebnega sektorja bo ta naložba vredna približno 7 milijard evrov.

EU je pridobila sedem vrhunskih superračunalnikov. Discoverer v Bolgariji, MeluXina v Luksemburgu in Vega v Sloveniji so začeli v celoti delovati leta 2021, leta 2022 pa bo sledila inavguracija Karoline na Češkem, Leonarda v Italiji, Deucaliona na Portugalskem in LUMI na Finskem.

Digitalne finančne storitve

Komisija je leta 2021 s sozakonodajalcema dosegla napredek v zvezi s predlogoma uredbe o trgih kriptosredstev in uredbe o digitalni operativni odpornosti, ki ju je predložila septembra 2020 kot del svežnja o digitalnih financah. Poleg tega so države članice decembra potrdile dogovor, dosežen s Parlamentom, o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (DLT). Na področju financ so kriptosredstva eden od glavnih načinov uporabe DLT. Pilotna ureditev določa pogoje za pridobitev dovoljenja za upravljanje tržne infrastrukture na podlagi DLT, opredeljuje, s katerimi finančnimi instrumenti na podlagi DLT se lahko trguje, ter podrobno opisuje sodelovanje med upravljavci tržne infrastrukture na podlagi DLT in pristojnimi organi. Regulatorjem EU in udeležencem na trgu bo omogočila pridobivanje izkušenj z uporabo tehnologije razpršene evidence (tj. tehnologije, ki se uporablja za trgovanje in poravnavo finančnih instrumentov v obliki žetonov), hkrati pa bo zagotovila, da bodo lahko obvladovali tveganja glede varstva vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti.

Mednarodna povezljivost

Čezatlantski kabel EllaLink, ki povezuje mesti Sines na Portugalskem in Fortaleza v Braziliji, je prva neposredna podatkovna povezava visoke zmogljivosti med Evropo in Latinsko Ameriko. EU je pomagala postaviti 34 000 km dolgo digitalno avtocesto, da bi podprla izmenjavo podatkov na področju raziskav in izobraževanja, hkrati pa zmanjšala časovni zamik za polovico. Ta pomemben mejnik bo spodbudil tesnejše sodelovanje med celinama v prihodnjih 25 letih. Na splošno bo pobuda BELLA („Building the Europe Link with Latin America“), vključno z izmenjavo podatkov na področju visokozmogljivostnega računalništva in opazovanja Zemlje, dosegla 65 milijonov uporabnic in uporabnikov v več kot 12 000 izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah v Evropi, Latinski Ameriki in na Karibih.

Bolj zdrava Evropska unija

Pandemija COVID-19 je javno zdravje uvrstila na vrh agende EU. Potem ko je predsednica Ursula von der Leyen septembra 2020 napovedala vzpostavitev močnejše evropske zdravstvene unije, je Evropska komisija na podlagi izkušenj iz pandemije postavila temelje zanjo.

Pripravljenost in odzivanje na zdravstvene krize

Prvi steber zdravstvene unije sta pripravljenost na krize in odzivanje nanje. Zakonodaja EU o čezmejnih grožnjah za zdravje se revidira, da bi upoštevali izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19. Evropska agencija za zdravila in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki sta branika v boju proti COVID-19, dobivata večja pooblastila za obvladovanje prihodnjih izrednih zdravstvenih razmer. Ti ključni zdravstveni agenciji EU naj bi zagotavljali več znanstvenih smernic in skrbeli za boljše usklajevanje v izrednih razmerah. Z boljšim spremljanjem in boljšo pripravljenostjo se bo zmanjšalo tveganje za pomanjkanje zdravil. Če bodo predlogi Komisije sprejeti in bodo to zahtevale okoliščine, bo mogoče na ravni Evropske unije razglasiti izredne razmere na področju javnega zdravja, kar bo omogočilo uvedbo nekaterih ukrepov za boljši odziv.

Medtem ko pandemija COVID-19 še traja, mora biti EU pripravljena tudi na prihodnje čezmejne grožnje za zdravje. Komisija je junija predstavila sporočilo o prvih spoznanjih, pridobljenih med pandemijo, in o tem, kako jih izkoristiti, da bi izboljšali ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni. To bo pripomoglo k boljšemu predvidevanju tveganj za javno zdravje in izboljšanju načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter posledično k hitrejšemu in učinkovitejšemu skupnemu odzivu na vseh ravneh. Sporočilo se osredotoča na pripravljenost in odzivanje na področju zdravja ter na podlagi desetih zgodnjih spoznanj iz zdravstvene krize opredeljuje področja, na katerih mora EU ukrepati.

VIDEOPOSNETEK Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere.

Kot del odziva je Komisija ustanovila Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA). Ta organ, ki je osrednji element evropske zdravstvene unije, bo deloval v dveh različnih fazah: v fazi pripravljenosti in v fazi izrednih razmer. Na splošno bo izboljšal evropski razvoj, proizvodnjo, naročanje in distribucijo ključnih zdravstvenih protiukrepov (npr. cepiv, antibiotikov, medicinske opreme, diagnostičnih testov ali osebne zaščitne opreme) znotraj EU.

Sveženj o ustanovitvi HERA je bil sprejet 16. septembra. Organ je z delom začel 1. oktobra na temeljih inkubatorja HERA, ki je začel delovati februarja 2021, da bi EU pripravil na povečano grožnjo različic koronavirusa. Od 1. januarja 2022 je organ v celoti operativen s skupnim okvirnim proračunom v višini 6 milijard evrov za obdobje 2022–2027.

V fazi pripravljenosti bo organ izvajal ocene ogroženosti in zbiral obveščevalne podatke, spodbujal raziskave in razvoj, obravnaval tržne izzive, zagotavljal oskrbo z zdravstvenimi protiukrepi ter krepil znanje in spretnosti.

Med izrednimi ukrepi organa HERA bodo spremljanje, naročanje, nabava in proizvodnja zdravstvenih protiukrepov, ki so pomembni v krizi, aktiviranje instrumentov EU FAB (mreža vedno pripravljenih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil), aktiviranje načrtov za raziskave in inovacije v izrednih razmerah, popis obratov za proizvodnjo v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov in olajšanje financiranja v izrednih razmerah.

Organ bo zadolžen za več dejavnosti na mednarodni ravni. Med njimi bodo odpravljanje ozkih grl v mednarodni dobavni verigi v sodelovanju s svetovnimi partnerji, povečevanje svetovne proizvodnje, krepitev nadzora na svetovni ravni ter lajšanje sodelovanja z globalnimi deležniki in podpore zanje, da se zagotovita razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov za države članice in države nečlanice EU. Dejavnosti bodo vključevale tudi krepitev strokovnega znanja za razvoj lokalnih proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti ter podpiranje dostopa do zdravstvenih protiukrepov, ki jih financira ali nabavi EU.

HERA sodeluje z državami članicami, Evropskim parlamentom, agencijami EU in deležniki, kot so raziskovalci in raziskovalke, biotehnološka podjetja, proizvajalci in regulatorji, da bi hitro odkrili in opredelili nove različice, po potrebi prilagodili cepiva in povečali zmogljivosti za proizvodnjo zdravstvenih protiukrepov. Med drugim je ustanovila strokovno skupino za različice virusa SARS-CoV-2, da bi svetovala o potrebi po razvoju novih ali prilagojenih cepiv ter o potrebi po uvedbi dodatnih javnozdravstvenih ukrepov na ravni EU zaradi novih različic. Poleg tega je bil organ v tesnem stiku z državami članicami in izdelovalci cepiv, ki so začeli analizirati različico omikron in testirati učinkovitost cepiv proti njej. V stiku pa je tudi z državami nečlanicami EU, da bi preučili možna področja za sodelovanje in izmenjavo.

Evropski načrt za boj proti raku

Drugi steber zdravstvene unije je namenjen boju proti drugemu največjemu ubijalcu v EU. Leta 2020 je bil v EU rak diagnosticiran pri 2,7 milijona ljudeh, kar je pustilo velike telesne in duševne posledice na pacientih in pacientkah, preživelih in njihovih bližnjih. Rak tudi močno obremenjuje zdravstvene in socialne sisteme ter ogroža gospodarsko rast in konkurenčnost ter zdravje delovne sile. Vendar je 40 % primerov rakavih obolenj mogoče preprečiti, kar pomeni, da so povezana z načinom življenja (prehrana, telesna dejavnost, uporaba tobaka, uživanje alkohola itd.) ali onesnaževanjem okolja ali pa je proti njim na voljo cepivo.

Cilj evropskega načrta za boj proti raku, ki je bil sprejet februarja 2021, je spopadanje s to boleznijo na vseh stopnjah s celostnim, večdeležniškim pristopom po načelu „zdravje v vseh politikah“. Načrt se opira na deset vodilnih pobud, ki naj bi prinesle izboljšave – od preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja do boljše kakovosti življenja onkoloških bolnic in bolnikov ter preživelih, hkrati pa bi bilo treba vsem zagotoviti enak dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva.

Misija EU proti raku v okviru programa Obzorje Evropa, ena od petih novih misij EU, napovedanih septembra 2021, si bo s pomočjo načrta za boj proti raku prizadevala izboljšati življenje več kot 3 milijonov ljudi do leta 2030 z boljšim preprečevanjem, učinkovitejšim zdravljenjem in izboljšanjem kakovosti življenja. Program EU za zdravje in drugi instrumenti EU bodo državam članicam in deležnikom zagotovili podporo v višini približno 4 milijard evrov za njihova prizadevanja, da bi zdravstveni sistemi postali trdnejši in uspešnejši pri preprečevanju in oskrbi raka.

Ključni ukrepi se osredotočajo na preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in kakovost življenja. Njihov cilj je zmanjšati onesnaževanje okolja ter škodljivo uživanje alkohola in tobaka, spodbujati bolj zdrav način življenja, do leta 2025 devetdesetim odstotkom upravičene populacije zagotoviti dostop do presejalnih pregledov za odkrivanje raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, do leta 2030 cepiti vsaj 90 odstotkov deklic proti humanemu papilomavirusu in znatno povečati precepljenost dečkov ter do leta 2030 zagotoviti dostop do nacionalnih celovitih onkoloških centrov za do 90 odstotkov upravičenih pacientk in pacientov. To je mogoče po zaslugi sredstev v vredosti štirih milijard evrov. Po zaslugi napredka na področju zgodnjega odkrivanja, učinkovitih terapij in podporne oskrbe je v EU več kot 12 milijonov ljudi, ki so preboleli raka.

Evropska strategija za zdravila

Tretji steber zdravstvene unije je evropska strategija za zdravila, ki je bila sprejeta leta 2020 in pomeni popolno prenovo sistemov EU za zdravila. Obravnavala bo dolgotrajne izzive sistema EU na področju zdravil, spodbujala inovacije (med drugim za neizpolnjene zdravstvene potrebe) in varovala razpoložljivost zdravil ne zgolj v kriznih, temveč tudi v običajnih razmerah. Med vodilnimi ukrepi strategije sta revizija zakonodaje EU o zdravilih in strukturirani dialog o zanesljivosti dobave zdravil. Slednji se je začel februarja 2021 in je namenjen opredelitvi ukrepov politike, ki bi okrepili odpornost farmacevtskih dobavnih verig in zagotovili zanesljivo dobavo zdravil.

Komisija v te nujne prednostne naloge na področju zdravja vlaga več kot kdaj koli prej. Novi program EU za zdravje, ki je bil vzpostavljen marca, je ambiciozen odziv EU na pandemijo COVID-19. Program presega odzivanje na krize, njegov cilj pa je izboljšati in spodbujati zdravje v EU, okrepiti nacionalne zdravstvene sisteme ter izboljšati dostop do zdravil, medicinskih pripomočkov in v krizi pomembnih izdelkov.

S Programom EU za zdravje bo Unija vložila 5,3 milijarde EUR v tekočih cenah v pobude, pri katerih ukrepanje na ravni EU zagotavlja dodano vrednost, dopolnjuje politike držav članic in uresničuje enega ali več ciljev Programa EU za zdravje:

izboljšati in spodbujati zdravje v Uniji,

varovati ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje,

izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in izdelke, ki so pomembni v času krize,

okrepiti zdravstvene sisteme.

Krepitev naše demokracije

Demokratična razprava in načini, kako ljudje dostopajo do informacij, so se v zadnjih letih spremenili in se vse bolj selijo na splet. Hkrati več državljank in državljanov EU kot kdaj koli prej uveljavlja svojo demokratično pravico, da volijo in kandidirajo na volitvah v Evropski parlament in lokalnih volitvah v državi članici, v kateri prebivajo. Poleg tega je vse bolj pomembno politično oglaševanje v zvezi s kampanjami po EU. Za upoštevanje teh sprememb ter za okrepitev demokracije in integritete volitev je Komisija novembra predstavila nove predloge o političnem oglaševanju, volilni pravici državljank in državljanov EU, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, in financiranju evropskih političnih strank.

Predlogi temeljijo na izkušnjah, pridobljenih med evropskimi volitvami leta 2019, in uresničujejo prednostne naloge, napovedane v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo in poročilu o državljanstvu EU za leto 2020. Da bi volitve v Evropski parlament leta 2024 potekale v skladu z najvišjimi demokratičnimi standardi, je cilj, da ta nova pravila začnejo veljati in jih države članice v celoti izvajajo do pomladi 2023.

Politično oglaševanje

Digitalna komunikacija in internet politikom in političarkam omogočata številne priložnosti, da dosežejo državljane in državljanke, tem pa, da sodelujejo v demokratični razpravi. Vendar so nekatere nedavne volitve pokazale, da se digitalizacija in spletno oglaševanje lahko včasih uporabita za manipulacijo in dezinformiranje (glej tudi poglavje 1 o ukrepih proti dezinformacijam).

Komisija je novembra predlagala zakonodajo za zagotovitev večje preglednosti političnega oglaševanja. Med usklajenimi zahtevami glede preglednosti bo zahteva po navedbi ustreznih informacij, da se državljankam in državljanom, pristojnim organom in drugim zadevnim deležnikom omogoči, da jasno prepoznajo politični oglas in ugotovijo, čigavo je politično sporočilo in kdo je zanj plačal. Tehnike ciljanja in ojačevanja bodo dovoljene samo, če izpolnjujejo smiselne zahteve glede preglednosti. Posameznice in posamezniki bodo tako lahko ugotovili, ali so tarča političnega oglaševanja in kako se to izvaja, ter se odločili, ali si ga želijo ali ne.

Navedeni predlog bo dopolnil pravila iz predloga Komisije za akt o digitalnih storitvah, da bi bila specifična pravila na voljo še pred volitvami v Evropski parlament maja 2024.

Svoboda medijev

Leta 2020 je bilo v 23 državah članicah napadenih 908 novinarjev in medijskih delavcev.

Leta 2020 je bilo 175 novinarjev in medijskih delavcev žrtev napadov ali incidentov med protesti v EU.

Leta 2020 je 73 % novinark izkusilo spletno nasilje.

Od leta 1992 je bilo v EU ubitih 23 novinarjev, večina v zadnjih šestih letih.

Svoboda medijev je bistvenega pomena za delujočo demokracijo. EU v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo sprejema ukrepe za ohranitev svobode medijev in spopadanje z grožnjami tej svobodi. Komisija je septembra sprejela priporočilo o varnosti novinarjev. V njem so smernice za države članice o tem, kako izboljšati fizično in spletno varnost novinarjev in drugih medijskih delavcev, s poudarkom na novih spletnih grožnjah, zlasti proti novinarkam ali tistim, ki predstavljajo manjšine ali o njih poročajo.

Naslednji korak je zaščita novinarjev in zagovornikov pravic pred tožbami, vloženimi z zlorabo procesnih pravic, s katerimi se jih želi odvrniti od ukvarjanja z zadevami v javnem interesu. Komisija je oktobra začela javno posvetovanje, da bi opredelila težave na tem področju in zbrala mnenja o tem, kaj je treba storiti. Predlog Komisije za pobudo EU o tem vprašanju se pričakuje v letu 2022. EU tudi financira projekte na temo svobode in pluralnosti medijev. Eden takšnih projektov je pregled lastništva evropskih medijev (Euromedia Ownership Monitor), ki se je začel izvajati septembra 2021. Njegov namen je zbrati informacije o lastništvu medijev v posameznih državah, oceniti zadevne pravne okvire in opredeliti morebitna tveganja za preglednost lastništva medijev.

Komisija je izvedla tudi ukrepe, opisane v akcijskem načrtu za medijski in avdiovizualni sektor. Poleti je na primer objavila razpis za evropska novinarska partnerstva v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Komisija je naredila tudi nadaljnje korake v zvezi z aktom o svobodi medijev, ki ga je predsednica von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji 2021 in naj bi bil sprejet leta 2022.

Obenem je Komisija v okviru letnega poročila o stanju pravne države še naprej spremljala razmere na področju svobode in pluralnosti medijev v vseh državah članicah.

Varovanje pravne države

Komisija je julija objavila drugo letno poročilo o stanju pravne države v EU z ločenimi poglavji za vsako državo članico. Poročilo o stanju pravne države je zasnovano kot letni cikel za spodbujanje pravne države, preprečevanje pojava težav ali njihovega poglabljanja ter njihovo obravnavo. Poročilo zajema štiri glavne stebre: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, ki so bistvenega pomena za delujočo demokracijo.

Poročilo za leto 2021 predstavlja spremembe, ki so nastale od prejšnjega poročila, in upošteva vpliv pandemije COVID-19. Na splošno so v poročilu ugotovljeni številni pozitivni premiki v državah članicah EU, tudi v smislu obravnavanja izzivov, ki so bili opredeljeni v poročilu za leto 2020.

Vendar v nekaterih državah članicah še ostajajo pomisleki, na primer glede neodvisnosti sodstva in položaja medijev. Pandemija je obenem pokazala, kako pomembna je sposobnost ohranjanja sistema zavor in ravnovesij za spoštovanje pravne države.

Komisija je s sprožitvijo postopkov za ugotavljanje kršitev še naprej izvajala svojo vlogo varuhinje Pogodb. Aprila je proti Poljski začela postopek pred Sodiščem EU v zvezi z zakonom o sodstvu iz leta 2019 in nadaljnjimi dejavnostmi disciplinskega senata vrhovnega sodišča glede zadev, ki se nanašajo na sodnike. Komisija je Sodišču tudi predlagala, naj odredi začasne ukrepe, kar je Sodišče storilo 14. julija.

Komisija je septembra Sodišče pozvala, naj Poljski naloži dnevne denarne kazni, dokler se odredba Sodišča z dne 14. julija o začasnih ukrepih ne izvrši v celoti. Sodišče je 27. oktobra naložilo dnevno denarno kazen v višini 1 milijona evrov zaradi neizpolnjevanja obveznosti.

V okviru drugega postopka za ugotavljanje kršitev je Komisija Poljski poslala tudi uradni opomin v skladu s členom 260(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker Poljska ni sprejela potrebnih ukrepov za popolno izvršitev sodbe Sodišča z dne 15. julija 2021, v kateri je bilo ugotovljeno, da poljska disciplinska ureditev za sodnike ni združljiva s pravom EU. Komisija odgovor podrobno analizira, preden bo sprejela odločitev o nadaljnjih korakih.

Komisija je julija začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v zvezi z varstvom temeljnih pravic in načelom nediskriminacije (glej tudi poglavje 7).

Poleg postopkov za ugotavljanje kršitev, katerih namen je obravnavati specifične kršitve prava EU, člen 7 Pogodbe o Evropski uniji določa splošnejši postopek za spoštovanje skupnih vrednot Unije, vključno z načelom pravne države. Na Svetu sta še vedno odprta dva postopka, in sicer postopek, ki ga je Komisija začela proti Poljski leta 2017, in postopek, ki ga je Evropski parlament leta 2018 sprožil proti Madžarski, da se ugotovi, ali obstaja očitno tveganje hujše kršitve vrednot Unije. Komisija je Svet obvestila o najnovejšem dogajanju na področjih, ki jih zajemata utemeljena predloga, v letih 2020 in 2021.

Zaščita proračuna EU

Uredba iz leta 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije zagotavlja, da lahko EU bolje obravnava kršitve načel pravne države, ki škodijo proračunu EU. Skupaj z drugimi že obstoječimi instrumenti skrbi, da gre vsak evro tja, kjer je potreben, ter ustvarja dodano vrednost za državljane in državljanke.

Komisija od začetka veljavnosti uredbe januarja 2021 spremlja razmere v državah članicah in zbira ustrezne informacije. Za ugotavljanje in oceno kršitev načel pravne države na podlagi te uredbe lahko Komisija med drugim uporabi svoje poročilo o stanju pravne države. Poleg tega pri analizi upošteva tudi odločitve Sodišča, poročila Evropskega računskega sodišča in sklepe ustreznih mednarodnih organizacij. Komisija pripravlja smernice za pojasnitev nekaterih elementov, povezanih z delovanjem uredbe.

Vključevanje državljank in državljanov

Evropski parlament in Svet sta oktobra sprejela spremembo Aarhuške uredbe, ki bo civilni družbi EU in širši javnosti omogočila boljši nadzor nad odločitvami, ki vplivajo na okolje. Organizacije civilne družbe lahko od institucij EU zahtevajo, da revidirajo svoje ukrepe, da bi bolje poskrbele za varstvo okolja in zagotovile učinkovitejše podnebne ukrepe.

Komisija se je leta 2021 odzvala na dve evropski državljanski pobudi. Vsako od njiju je podprlo več kot milijon državljank in državljanov EU. Pri pobudi „Minority SafePack“ v zvezi s kulturno in jezikovno raznolikostjo je Komisija predstavila nezakonodajne ukrepe, pri pobudi „End the Cage Age“ pa je napovedala, da namerava pred letom 2024 predlagati postopno opuščanje kletk za nekatere rejne živali. Na podlagi pobude „Right2Water“ iz leta 2014 je januarja začela veljati revidirana direktiva o pitni vodi, na podlagi pobude „Ban Glyphosate“ iz leta 2017 pa se je marca začela uporabljati uredba o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU. V letu 2021 je bilo prijavljenih enajst novih pobud.

Komisija je v letu 2021 začela 116 javnih posvetovanj in tako zbrala 757 315 prispevkov, prejela pa je tudi 104 771 odgovorov pri drugih priložnostih za povratne informacije (kot so kažipoti in osnutki aktov). Odgovorila je na vseh 283 predlogov, ki jih je doslej prejela na portalu „Povejte svoje mnenje: poenostavite!“. Strokovna skupina na visoki ravni „platforma Pripravljeni na prihodnost“ relevantne predloge upošteva pri pripravi svojega letnega delovnega programa. Skupino sestavljajo predstavniki nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov držav članic, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Evropskega odbora regij, ter deležnikov, ki zastopajo poslovne in nevladne organizacije. Mreža odposlancev za MSP zagotavlja prispevke in je zastopana na plenarnih sestankih skupine.

Migracije in azil

Komisija je septembra sprejela prvo poročilo o napredku v zvezi z novim paktom o migracijah in azilu (tj. eno leto po njegovem sprejetju septembra 2020). V njem je navedla, da bo EU do celovite reforme svojega azilnega in migracijskega sistema še naprej bolj ranljiva in manj pripravljena na odzivanje na spreminjajoče se okoliščine.

Februarja je Komisija Svetu v skladu z revidiranim vizumskim zakonikom predstavila prvo dejansko oceno sodelovanja s partnerskimi državami na področju ponovnega sprejema. Ta ocena je del celovitega pristopa k migracijski politiki, opisanega v novem paktu o migracijah in azilu. Prvo oceno je spremljalo sporočilo o tem, kako namerava EU okrepiti sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema.

Aprila 2021 je Komisija sprejela prvo strategijo EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo. Cilj strategije je povečati delež prostovoljnih vrnitev, kar bo prispevalo k humanim in dostojnim vrnitvam ter pomagalo izboljšati sodelovanje s partnerskimi državami na področju ponovnega sprejema. Obenem reintegracija povratnikom tako iz držav članic kot tudi iz držav nečlanic EU pomaga, da izkoristijo priložnosti v svoji matični državi, prispevajo k razvoju skupnosti in krepijo zaupanje v migracijski sistem.

Strategija ponuja orodja in smernice za izboljšanje trajnosti vrnitev z okrepitvijo sodelovanja v partnerskih državah. Komisija je skupaj s strategijo objavila še okvir EU za svetovanje pri vračanju in orodje za pomoč pri reintegraciji, ki določata zahteve (za države članice) glede vzpostavitve struktur za svetovanje pri vračanju. Med temi so potrebe po človeških virih in financiranje ter uporaba napotitvenega orodja, ki omogoča varen pretok informacij med svetovalci za vračanje in ponudniki reintegracijskih storitev.

Po poskusih Belorusije, da destabilizira EU in njene države članice z omogočanjem nedovoljenih migracij, ter njeni odločitvi, da začasno preneha izvajati sporazum med EU in Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, je Komisija septembra predlagala začasno prenehanje izvajanja nekaterih določb sporazuma z Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, in sicer samo za vladne uradnike, ne pa tudi za navadne državljane Belorusije. Svet je predlog Komisije sprejel novembra.

Komisija je preučila finančne in operativne potrebe Latvije, Litve in Poljske ter dala na voljo dodatnih 200 milijonov evrov za upravljanje meja kot odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU. Hkrati je okrepila dialog z zadevnimi državami nečlanicami EU, da bi jih opozorila na razmere in zagotovila, da si prizadevajo preprečiti, da bi njihovi državljani padli v past, ki so jo nastavili beloruski organi.

Dejavnosti Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella so bile predstavljene v skupnem sporočilu z naslovom Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU, ki je bilo sprejeto 23. novembra.

Komisija je 1. decembra predložila predlog, ki naj bi najbolj prizadetim državam članicam EU omogočil začasno prilagoditev azilnih sistemov novim razmeram. Za pomoč ranljivim osebam, ki so obtičale v Belorusiji, je Komisija do konca leta mobilizirala 700 000 evrov humanitarne pomoči in je pripravljena zagotoviti še dodatna sredstva. EU bo namenila tudi do 3,5 milijona evrov za podporo prostovoljnim povratnikom iz Belorusije. Poleg tega je osebje agencij EU, kot so Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Agencija Evropske unije za azil (nekdanji Evropski azilni podporni urad) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pripravljeno za napotitev na zunanje meje, da bi po potrebi pomagalo državam članicam EU, v zadevnih državah članicah pa je že dejavno. Za zagotovitev stalnega okvira je Komisija 14. decembra sprejela predlog za spremembo zakonika o schengenskih mejah in predlog uredbe o obravnavanju primerov instrumentalizacije.

Boj proti trgovini z ljudmi

72 odstotkov žrtev so ženske in dekleta, 23 odstotkov pa moški in dečki. Pri 5 odstotkih žrtev spol ni znan. Približno polovica žrtev ima državljanstvo EU. S šestdesetimi odstotki žrtev se trguje za namene spolnega izkoriščanja, s petnajstimi odstotki pa za namene izkoriščanja delovne sile.

Komisija je aprila sprejela strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki s celovitim pristopom zajema vse od preprečevanja in zaščite žrtev do pregona in obsodbe trgovcev z ljudmi. Strategija vsebuje pravne in operativne pobude ter pobude politike na štirih področjih: zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja trgovino z ljudmi za vse oblike izkoriščanja, razbitje poslovnega modela trgovcev z ljudmi, zaščita, podpiranje in opolnomočanje žrtev s posebnim poudarkom na ženskah in otrocih ter mednarodna razsežnost. Novoimenovana koordinatorica EU za boj proti trgovini z ljudmi je nastopila delo 1. julija 2021.

Septembra je Komisija sprejela prenovljeni akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (za obdobje 2021–2025). V njem so opredeljeni ukrepi za zatiranje in preprečevanje tihotapljenja ter za zagotavljanje polnega varstva temeljnih pravic migrantov. Predlaga tudi razširitev omejevalnih ukrepov in okrepitev kazenskih sankcij proti tihotapcem ter ukrepe za preprečevanje izkoriščanja migrantov in izboljšanje ozaveščenosti o tihotapljenju. Akcijski načrt upošteva vse večjo vlogo državnih akterjev, ki olajšujejo nedovoljene migracije in izkoriščajo ljudi za izvajanje pritiska na zunanjih mejah v politične namene, čemur smo bili priča leta 2021 na meji EU z Belorusijo. Poleg tega je Komisija predstavila ukrepe za izboljšanje učinkovitosti direktive o sankcijah zoper delodajalce. Njihov cilj je sankcionirati delodajalce, ki zaposlujejo ljudi brez pravice do prebivanja v EU, zaščititi pravice migrantov brez urejenega statusa in poskrbeti za inšpekcijske preglede. Ti ukrepi se bodo izvedli v letu 2022.

Novembra sta Komisija in visoki predstavnik predlagala ukrepe za preprečevanje in omejevanje dejavnosti prevoznikov, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi v EU ali trgovino z ljudmi ali take dejavnosti omogočajo. To bo dodatni instrument v naboru orodij EU za podporo državam članicam v boju proti nedovoljenim migracijam in trgovini z ljudmi.

Zaščita ljudi v stiski

Komisija si je še naprej prizadevala za izboljšanje upravljanja migracij ter sprejemnih in življenjskih pogojev migrantov, zlasti v Grčiji. Povečala je podporo za nacionalne organe prek projektne skupine za upravljanje migracij, ki je bila ustanovljena leta 2020 za izboljšanje sprejemnih in življenjskih pogojev migrantov na Lezbosu in severnih egejskih otokih. Prvi novi center za sprejem in identifikacijo na Samosu je bil odprt septembra, novembra sta mu sledila nova centra na Kosu in Lerosu, na Hiosu in Lezbosu pa bodo nova centra odprli leta 2022. Za izgradnjo teh petih centrov je Komisija Grčiji dodelila 276 milijonov evrov.

Komisija tudi olajšuje in koordinira premeščanje različnih skupin migrantov iz Grčije, Italije in Malte v države članice EU, ki so se zavezale, da jih bodo sprejele. Po zaslugi obsežnih prizadevanj sodelujočih organizacij in solidarnosti držav članic ter ob podpori Evropske komisije je bilo v letih 2020 in 2021 iz Grčije v druge države članice premeščenih več kot 4 600 oseb, iz Italije in Malte pa od leta 2018 in do konca leta 2021 skoraj 3 000 oseb.

Julija je Komisija sprožila sprejemanje zavez za preselitev in humanitarni sprejem v obdobju 2021–2022. Države članice so se zavezale, da bodo skupno zagotovile 60 000 mest za preselitev in humanitarni sprejem za prednostne države in regije ter ogrožene Afganistance in Afganistanke. Za izpolnitev teh zavez sta jim na voljo finančna podpora EU in operativna podpora Agencije Evropske unije za azil.

Junija je bil dosežen dogovor o novem mandatu Evropskega azilnega podpornega urada, ki je začel veljati v začetku leta 2022, ko je urad postal Agencija Evropske unije za azil. Cilj novega mandata je agenciji zagotoviti trden pravni, operativni in praktični okvir, da bo lahko podprla države članice ter jim pomagala okrepiti njihove azilne in sprejemne sisteme. V letu 2021 je urad svojo pomoč razširil na Španijo, Latvijo in Litvo (ki so se tako pridružile Grčiji, Italiji, Cipru in Malti).

Nedovoljene migracije v številkah

Med januarjem in novembrom 2021 je bilo na vseh poteh približno 182 600 migrantk in migrantov brez urejenega statusa, v primerjavi s 114 400 v istem obdobju leta 2020 (125 100 v celotnem letu) in nekaj manj kot 127 000 v istem obdobju leta 2019 (141 700 v celotnem letu).

Na treh glavnih poteh, torej na zahodnosredozemski, osrednjesredozemski in vzhodnosredozemski poti, je od leta 2014 opaziti ponavljajoč se trend nezakonitih prehodov meje, ki letni vrh dosežejo v poznem poletju in običajno ne presežejo 50 tisoč na mesec. Med koncem leta 2015 in začetkom leta 2016 je bilo na vzhodni poti zabeleženo pomembno povečanje nezakonitih prehodov meje. Največ jih je bilo oktobra 2015, in sicer približno 230 tisoč. Zahodnosredozemska pot vključuje atlantsko oziroma zahodnoafriško pot.

Osrednjesredozemska pot ostaja najbolj smrtonosna migracijska pot na svetu, saj je bilo od leta 2014 zabeleženih več kot 20 000 smrti in izginotij. Leta 2021 je bilo na sredozemski in zahodnoafriški poti med migranti zabeleženih 2 819 smrtnih žrtev oziroma pogrešanih, v primerjavi z 2 325 leta 2020.

Evropska mejna in obalna straža

Izvajanje uredbe o evropski mejni in obalni straži iz leta 2019 in novi mandat Evropske agencije za mejno in obalno stražo (imenovane tudi Frontex) sta uspešno napredovala s prvo napotitvijo stalne enote evropske mejne in obalne straže, vključno s prvim uniformiranim osebjem EU, 1. januarja 2021.

Z napotitvijo stalne enote naj bi se povečala zmogljivost agencije za podpiranje držav članic na vseh operativnih področjih, vključno z dejavnostmi v zvezi z vračanjem.

Na zunanjih mejah Evropske unije je s strani Evropske agencije za mejno in obalno stražo v tesnem sodelovanju z državami članicami v povprečju napotenih 2 000 uradnic in uradnikov mejne in obalne straže. V skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži je agencija imenovala novega uradnika za temeljne pravice in zaposlila prve opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, s čimer je znatno okrepila svoj okvir temeljnih pravic.

Izvajanje akcijskega načrta za integracijo in vključevanje

EU je v letu 2021 nadaljevala z izvajanjem akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027, ki se osredotoča na izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in spretnosti, zdravstvene storitve in stanovanja. Med novimi ukrepi v letu 2021 je marca vzpostavljeno partnerstvo med Komisijo in Evropskim odborom regij, da bi se okrepilo sodelovanje z mesti, regijami in podeželskimi območji v EU in povečala podpora za njihova prizadevanja pri integraciji migrantk in migrantov.

Sveženj o znanjih, spretnostih in talentih

V okviru novega pakta o migracijah in azilu iz leta 2020 so se junija 2021 začela izvajati partnerstva za privabljanje talentov. Cilj pobude je okrepiti odnose s ključnimi partnerskimi državami na področju migracij z usklajevanjem potreb trga dela EU z znanji in spretnostmi delavcev iz teh držav. Partnerstva, ki bodo pomenila varne in zakonite migracijske poti, bodo odprta za študente, diplomante in delavce vseh ravni znanj in spretnosti. Ponujala bodo tudi priložnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podporo za integracijo vračajočih se migrantov.

Schengensko območje

Junija je Komisija sprejela strategijo za v celoti delujoče in odporno schengensko območje, ki jo je spremljal predlog za revizijo schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma. Predlagano je bilo ukrepanje na treh področjih: učinkovito upravljanje zunanjih meja EU, ukrepi za nadomestitev odsotnosti nadzora na notranjih mejah in zanesljivo upravljanje (ocenjevanje, spremljanje in pripravljenost).

Strategija vključuje pobude za močnejše in celovitejše schengensko območje, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih v zadnjih petih letih, tudi med pandemijo COVID-19. Ocenjuje napredek pri izvajanju enega od tehnološko najnaprednejših sistemov upravljanja meja na zunanjih mejah EU in predvideva nadaljnje pobude na tem področju. Izpostavlja tudi ukrepe za notranjo krepitev schengenskega območja, na primer s povečanjem policijskega in pravosodnega sodelovanja. Ne nazadnje predlaga razširitev schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah z vključitvijo Bolgarije, Hrvaške in Romunije, ki že izvajajo večino schengenskih pravil, nimajo pa vseh koristi, ki jih prinaša schengensko območje (in Cipra, ko bo uspešno zaključil postopek schengenskega ocenjevanja, ki trenutno poteka).

Cilj predloga za reformo schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma je, da mehanizem postane uspešnejši, učinkovitejši in hitrejši, da se poveča njegova politična osredotočenost in da ustreza svojemu namenu. Trenutno o predlogu potekajo pogajanja v Svetu, kjer si Komisija po najboljših močeh prizadeva za nemoten potek procesa.

Komisija je 14. decembra sprejela predlog za spremembo zakonika o schengenskih mejah. Cilj je zagotoviti, da se nadzor na notranjih mejah uvede zgolj kot skrajni ukrep, pri čemer se upošteva pravica držav članic, da to storijo v izjemnih okoliščinah. Predlog obravnava tudi izzive, ki izhajajo iz instrumentalizacije nedovoljenih migracij. Sočasno je bil sprejet še en predlog o obravnavanju primerov instrumentalizacije na področju migracij in azila.

Nadaljevalo se je vzpostavljanje skupne evropske informacijske arhitekture z novimi medsebojno povezanimi sistemi za upravljanje meja, migracije ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Interoperabilnost bo zagotovila, da vsi sistemi informacijske tehnologije med sabo komunicirajo ter da imajo nacionalni organi popolne in točne informacije, vse to ob polnem spoštovanju pravil o varstvu podatkov.

Varnostna vprašanja

Še naprej se pojavljajo nove in vse bolj zapletene čezmejne in čezsektorske varnostne grožnje, zato mora EU okrepiti sodelovanje in usklajevanje na širšem varnostnem področju. Odpornost kritične infrastrukture Evrope ter njenih sistemov pripravljenosti na krize in kriznega upravljanja je bila med pandemijo COVID-19 na preizkušnji. EU je v letu 2021 še naprej izvajala strategijo za varnostno unijo iz leta 2020, namenjeno zaščiti vseh v EU in spodbujanju evropskega načina življenja, in sicer z novimi pobudami na področju terorizma in radikalizacije, organiziranega kriminala, kibernetske varnosti in hibridnih groženj.

Preprečevanje terorizma in radikalizacije ter boj proti njima

7. junija 2021 je začela veljati uredba o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin, ki se bo začela uporabljati eno leto po tem datumu. Uredba bo državam članicam omogočila, da ponudnikom storitev gostovanja, ki ponujajo storitve v EU, pošljejo odredbe o odstranitvi. Prav tako bodo lahko v eni uri odstranile vsebine, ki napeljujejo k terorističnim kaznivim dejanjem ali jih zagovarjajo, promovirajo dejavnosti terorističnih skupin ali dajejo navodila ali tehnike za storitev terorističnih kaznivih dejanj.

Uredba določa tudi zaščitne ukrepe, ki bodo povečali odgovornost in preglednost ukrepov za odstranitev terorističnih vsebin ter varovali pred zmotno odstranitvijo legitimnega govora. Uvaja ukrepe za zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin, med drugim z izvzetjem gradiva, ki se razširja za izobraževalne, novinarske, umetniške ali raziskovalne namene.

V letu 2021 je internetni forum EU, tj. platforma, ki ji predseduje Komisija ter združuje države članice in tehnološka podjetja za razpravo o uporabi interneta s strani teroristov in za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu, predstavil sveženj informacij o prepovedanih nasilnih skrajnodesničarskih skupinah, simbolih in manifestih, da bi se spletnim platformam pomagalo pri moderiranju vsebin.

Evropska komisija je julija predstavila ambiciozen sveženj zakonodajnih predlogov za okrepitev pravil EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Sveženj vključuje predlog za ustanovitev novega organa EU za boj proti pranju denarja. Cilj je izboljšati odkrivanje sumljivih transakcij in dejavnosti ter odpraviti vrzeli, ki jih storilci kaznivih dejanj uporabljajo za pranje nezakonitih prihodkov ali financiranje terorističnih dejavnosti prek finančnega sistema.

Ukrepi bodo močno okrepili obstoječi okvir EU, saj upoštevajo nove in nastajajoče izzive, povezane s tehnološkimi inovacijami. Med temi so virtualne valute, bolj povezani finančni tokovi na enotnem trgu in globalna narava terorističnih organizacij. Predlogi bodo tudi pripomogli k oblikovanju veliko bolj usklajenega okvira po vsej EU s pravili, ki se uporabljajo neposredno, kot je na primer omejitev na ravni EU za velika gotovinska plačila na 10 000 evrov. To bo olajšalo spoštovanje pravil gospodarskim subjektom, za katere veljajo pravila za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti tistim, ki delujejo čezmejno.

Glede na razvoj dogodkov v Afganistanu je koordinator za boj proti terorizmu skupaj s predsedstvom Sveta, Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in zadevnimi agencijami EU pripravil akcijski načrt za boj proti terorizmu v Afganistanu.

Boj proti organiziranemu in čezmejnemu kriminalu

Komisija je aprila objavila strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu. Strategija določa ukrepe za krepitev sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja, zagotovitev učinkovitih preiskav za razbitje struktur organiziranega kriminala, odpravo dobičkov, ustvarjenih z organiziranim kriminalom, ter prilagoditev organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodstva digitalni dobi. Komisija je tudi predlagala ukrepe, da bi državam članicam omogočila, da v celoti izkoristijo potencial Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala.

Komisija je v letu 2021 krepila ukrepe za izboljšanje nadzora nad strelnim orožjem v EU in sosednjih državah. Med drugim je sprejela ukrepe, ki bodo državam članicam omogočili boljši dostop do informacij, potrebnih za odobritev zahtevkov za nabavo ali posedovanje nekaterega strelnega orožja (trenutno države članice niso sistematično obveščene o zavrnitvah izdaje dovoljenj za strelno orožje drugod po EU). V poročilu o uporabi, objavljenem oktobra, so poudarjeni pozitivni učinki veljavne zakonodaje EU, zlasti kar zadeva prepoved najnevarnejšega strelnega orožja in preprečevanje nedovoljene predelave orožja v smrtonosno strelno orožje. Opredeljuje tudi preostale pomanjkljivosti, zaradi katerih je bilo sproženih 76 postopkov za ugotavljanje kršitev, in področja, na katerih so potrebne nadaljnje izboljšave, kot so digitalizacija evropskega dovoljenja za strelno orožje ter strožji nadzor nad nabavo in posedovanjem načrtov za tridimenzionalno tiskanje orožja.

Kriminalne mreže se ukvarjajo z veliko različnimi dejavnostmi, ki vključujejo droge, organizirani premoženjski kriminal, tihotapljenje migrantov, trgovino z ljudmi in kibernetsko kriminaliteto. Kriminalne mreže vdirajo v zakonito gospodarstvo. Skoraj 70 odstotkov jih je vpletenih v pranje denarja in skoraj 60 odstotkov v korupcijo, več kot 80 odstotkov pa jih uporablja zakonite poslovne strukture.

Po sporočilu iz leta 2020 o digitalizaciji pravosodja je Komisija decembra predstavila sveženj pobud za modernizacijo pravosodnih sistemov v EU in pospešitev čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Sveženj vključuje tri predloge:

• uredbo za izboljšanje čezmejne digitalne komunikacije med pravosodnimi organi in zagotovitev dostopa do pravnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah,
• spremembo uredbe o Eurojustu, da se vzpostavi pravna podlaga za izvajanje ustnih zaslišanj prek videokonferenc ter okrepita usklajevanje in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskovanje in pregon, v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji,
• uredbo o vzpostavitvi platforme za sodelovanje za povečanje učinkovitosti in uspešnosti preiskav in pregonov, ki jih v čezmejnih primerih izvajajo skupne preiskovalne skupine.

Cilj teh pobud je uresničiti ambicijo Komisije glede oblikovanja resnično učinkovitega in odpornega evropskega območja svobode, varnosti in pravice.

Po predlogih iz leta 2020 za revizijo mandata Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je Komisija decembra predlagala kodeks policijskega sodelovanja EU, da bi se okrepilo sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj med državami članicami ter da bi se policistom v EU zagotovila sodobnejša orodja za izmenjavo informacij. Kodeks, ki vključuje priporočilo o operativnem policijskem sodelovanju in nova pravila o izmenjavi informacij, bo prispeval k izpopolnitvi čezmejnih operacij, zagotovil jasne kanale in časovne okvire za izmenjavo informacij ter okrepil vlogo agencije.

Poleg tega bodo spremenjena pravila o avtomatizirani izmenjavi nekaterih kategorij podatkov pripomogla k učinkovitejšemu ugotavljanju povezav med kaznivimi dejanji v EU. To bo pripomoglo k odpravi informacijskih vrzeli, spodbudilo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v EU ter povečalo varnost za vse v Evropi. Sveženj o policijskem sodelovanju vključuje tri zakonodajne predloge: priporočilo Sveta o operativnem policijskem sodelovanju, direktivo o izmenjavi informacij med organi držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter uredbo o mehanizmu avtomatizirane izmenjave podatkov za policijsko sodelovanje („Prüm II“).

Komisija je skupaj s svežnjem o preprečevanju pranja denarja predstavila predlog, da se organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogoči dostop do prihodnjih medsebojno povezanih registrov bančnih računov. Tako bodo lahko hitro ugotovili, ali ima osumljenec bančne račune v drugih državah članicah, kar bo olajšalo finančne preiskave in odvzem premoženjske koristi v čezmejnih primerih.

Krizno upravljanje

Civilna zaščita

Med pandemijo COVID-19 se je izkazalo, da potrebujemo močnejši mehanizem EU na področju civilne zaščite, ki bo omogočal hitrejši in učinkovitejši odziv v izrednih razmerah. Maja 2021 je začela veljati nova zakonodaja, ki EU ponuja boljša orodja za odzivanje na nesreče, ki prizadenejo več držav hkrati. EU je tudi povečala sredstva, namenjena podpori civilne zaščite za lastna prizadevanja držav članic EU za odzivanje.

EU je skupaj z državami članicami še naprej razvijala rezervo zaščitne in medicinske opreme rescEU. Še naprej je tudi krepila gasilsko floto letal in helikopterjev rescEU, da bi dopolnila nacionalne zmogljivosti. V prihodnosti bodo na voljo dodatne zmogljivosti rescEU za odzivanje na kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče. Hkrati bo EU ponudila znatno finančno podporo za okrepitev ukrepov za preprečevanje in pripravljenost, ki zmanjšujejo tveganje nesreč in skupnostim pomagajo, da postanejo odpornejše proti različnim krizam.

Leta 2021 je mehanizem EU na področju civilne zaščite prejel rekordno število prošenj za pomoč. Od 114 prošenj jih je bilo 61 % povezanih s pandemijo COVID-19.

Medtem ko podnebne spremembe že vplivajo na vse dele sveta, nam je poletje 2021 pokazalo, kakšna bi lahko bila prihodnja poletja v Evropi. V sezoni gozdnih požarov 2021 smo bili priča eni največjih mobilizacij mehanizma EU na področju civilne zaščite v Evropi v zadnjih desetih letih ter rekordnemu številu sočasnih aktivacij mehanizma za boj proti požarom v naravi.

V gozdnih požarih, ki so pustošili po Sredozemlju in Zahodnem Balkanu, je EU v Albanijo, Alžirijo, na Ciper, v Grčijo, Italijo, Severno Makedonijo in Turčijo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite poslala šestnajst letal in štiri helikopterje, več kot 290 vozil in več kot 1 300 prvih reševalcev. Ti so se pri nujnih operacijah lahko oprli na storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, ki je zagotovila posodobljene zemljevide prizadetih območij. Samo v letu 2021 je bilo s storitvijo za hitro kartiranje satelita Copernicus izdelanih več kot 580 zemljevidov območij po vsem svetu.

Ko so številne dele Evrope julija prizadele uničujoče poplave, je EU koordinirala napotitev reševalnih čolnov, helikopterjev in več kot 150 reševalcev iz Francije, Italije in Avstrije v Belgijo. Evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer, ki je del programa Copernicus, je organe pred nastopom izrednih razmer opozoril na poplavno ogroženost, Belgija, Nemčija, Nizozemska in Švica pa so za pomoč prvim reševalcem aktivirale storitev za hitro kartiranje.

EU je poleg tega v letu 2021 po vsem svetu nudila življenjsko nujno pomoč ljudem, ki so jih prizadele nesreče, med drugim po izbruhu ebole v Gvineji, po potresu na Haitiju in po izbruhu vulkana v Vzhodnem Kongu. Po dogodkih v Afganistanu je prek svojega mehanizma civilne zaščite koordinirala repatriacijo državljank in državljanov EU in drugih ranljivih oseb.

Boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok

EU je julija sprejela uredbo o začasnem odstopanju od določb o zaupnosti komunikacij in podatkov o prometu v pravilih o zaupnosti elektronskih komunikacij. Gre za enega od osmih ukrepov strategije EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok za celovit odziv na ta kazniva dejanja. Poudarek strategije je na podpori preventivnim pobudam za preprečevanje, da bi otroci sploh postali žrtve, pomoči žrtvam ter podpori preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, da bi se zagotovilo, da se žrtve hitro rešijo pred potekajočo zlorabo in da se storilci kaznivih dejanj aretirajo.

Gospodarsko okrevanje Evrope

Sredi precejšnje negotovosti si je v letu 2021 gospodarstvo EU močno opomoglo po hudi recesiji, ki jo je leta 2020 povzročila pandemija. EU je z dosežki pri izvajanju cepilne kampanje proti COVID-19 ter blažitvi socialno-ekonomskih posledic pandemije postavila temelje za trajno okrevanje. Z napredovanjem cepilnih kampanj in odpravljanjem omejitev je spomladi ponovno nastopila rast, ki se je ob ponovnem odpiranju gospodarstva ohranila tudi poleti. Do jeseni je gospodarstvo EU ponovno doseglo raven proizvodnje izpred pandemije.

Na splošno je bilo v evropski gospodarski napovedi Komisije iz jeseni 2021 predvideno, da se bo bruto domači proizvod v EU in evrskem območju v letu 2021 povečal za 5,0 %, v letu 2022 pa za 4,3 %. Čeprav se hitrost okrevanja po EU razlikuje, naj bi po napovedih vse države članice do začetka leta 2023 dosegle vsaj svojo gospodarsko raven izpred krize. Ko se bo gospodarstvo v letu 2022 širilo, naj bi trg dela zaključil okrevanje. Po ocenah naj bi bilo v letih 2022 in 2023 ustvarjenih 3,4 milijona delovnih mest, s čimer naj bi se stopnja brezposelnosti v EU leta 2023 znižala na 6,5 %.

K preobratu so prispevali doslej najobsežnejši gospodarski spodbujevalni ukrepi, uvedeni v prvih dneh krize na ravni EU in nacionalni ravni, vključno s podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), ki je prva pobuda EU za financiranje skrajšanega delovnega časa (glej poglavje 1). Medtem se je delo v zvezi z dolgoročnim okrevanjem pospešilo, saj je bil poleti uveden načrt EU za okrevanje v vrednosti 800 milijard evrov, tj. instrument NextGenerationEU (glej poglavje 1). Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost bo imelo pomembno vlogo pri spodbujanju zasebnih in javnih naložb v prihodnjih mesecih in letih. Namen mehanizma je s podporo reformam in naložbam držav članic ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19 ter zagotoviti, da bodo gospodarstva in družbe EU bolj trajnostni, odporni ter bolje pripravljeni na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda. Poleg tega bo program InvestEU zagotovil ključno dolgoročno financiranje EU, ki bo vključevalo zasebne naložbe v podporo okrevanju.

Evropski semester, okvir za spremljanje in usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja po vsej EU, je bil leta 2021 začasno prilagojen, da bi se uskladil z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Z objavo letne strategije za trajnostno rast se je začel cikel semestra 2021 in nadaljevala strategija za rast za leto 2020, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru in konceptu konkurenčne trajnostnosti. Vsi nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebujejo naložbe in reforme za obravnavanje priporočil za posamezne države, opredeljenih v evropskem semestru, kot so na primer priporočila o trgih dela, izobraževanju, kulturi, zdravstvu, pravosodju in dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Čeprav se je vpliv pandemije na gospodarsko aktivnost znatno zmanjšal, COVID-19 še ni premagan. Okrevanje je močno odvisno od razvoja pandemije v EU in zunaj nje. Odvisno bo tudi od hitrosti prilagajanja ponudbe hitremu preobratu povpraševanja po ponovnem odprtju gospodarstva. Rast cen energije, zlasti plina in električne energije, je dodatna kratkoročna ovira za gospodarstvo EU.

Industrijska strategija za Evropo

Komisija je maja posodobila evropsko industrijsko strategijo, da bi zagotovila, da se bodo pri industrijskih ambicijah EU upoštevale izkušnje, pridobljene med krizo zaradi COVID-19, in hkrati ponovno potrdila svoje politične prednostne naloge. Posodobitev se osredotoča na pripravo enotnega trga za soočanje s prihodnjimi krizami, obravnavanje strateških odvisnosti in ranljivosti EU v občutljivih dobavnih verigah in industrijskih ekosistemih ter pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda industrije EU.

Posodobljena strategija se osredotoča na ukrepe na treh ključnih področjih. Prvič, za okrepitev odpornosti enotnega trga je bila v strategiji predstavljena analiza 14 industrijskih ekosistemov EU in predlagana vzpostavitev instrumenta enotnega trga za izredne razmere, da bi se obravnavale morebitne posledice prihodnjih kriz na prosto gibanje oseb ter prosti pretok blaga in storitev.

Drugič, v strategiji je bila predstavljena poglobljena analiza strateških odvisnosti EU. Ta je vključevala opredelitev 137 izdelkov v občutljivih ekosistemih, glede katerih je EU močno odvisna od tuje dobave, ter šest poglobljenih pregledov surovin, baterij, aktivnih farmacevtskih sestavin, vodika, polprevodnikov, tehnologije oblaka in najnovejše tehnologije. Da bi se obravnavala strateške odvisnosti EU, je v posodobitvi predlagana vzpostavitev raznolikih mednarodnih partnerstev, skupaj z ukrepi za krepitev zmogljivosti EU. To vključuje vzpostavitev novih industrijskih zavezništev na ključnih področjih, ki bi pomagala pritegniti zasebne naložbe ob popolnem spoštovanju pravil EU o konkurenci. Julija sta bili vzpostavljeni dve novi industrijski zavezništvi na področju podatkov in tehnologije oblaka ter procesorjev in polprevodnikov.

Tretjič, v strategiji so bili napovedani ukrepi za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu EU. Strategija vsebuje nove ukrepe za soustvarjanje poti prehoda v partnerstvu z industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in deležniki. Začelo se je s turizmom in energijsko intenzivnimi industrijskimi ekosistemi, sledili pa sta jim gradbeništvo in socialna ekonomija. Strategija podpira tudi skladen regulativni okvir za doseganje ciljev svežnja za uresničitev zelenega dogovora in evropskega digitalnega desetletja, vključno z uvajanjem obnovljivih virov energije in zagotavljanjem dostopa do bogate, cenovno dostopne in razogljičene električne energije. Osredotoča se tudi na mala in srednja podjetja z ustanavljanjem svetovalcev za trajnostnost v okviru prenovljene in okrepljene evropske podjetniške mreže (glej v nadaljevanju) ter podatkovno vodenih poslovnih modelov. Poziva tudi k naložbam v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, da se podpre zeleni in digitalni prehod.

Okrepitev enotnega trga

Komisija je aprila sprejela program za enotni trg, sveženj v vrednosti 4,2 milijarde evrov za podporo in okrepitev upravljanja enotnega trga do leta 2027 s poudarkom na gospodarskem okrevanju. Program usklajuje ukrepe na področjih, kot so varnost hrane, varstvo potrošnikov, statistika, standardizacija in konkurenčnost. Poskrbel bo za večjo učinkovitost na enotnem trgu, hkrati pa potrošnikom in podjetjem zagotovil boljše razmerje med kakovostjo in ceno. V okviru tega je Komisija objavila razpisa za prenovljeno in okrepljeno evropsko podjetniško mrežo (ki je začela delovati 1. januarja 2022) in projekte Euroclusters s poudarkom na pomoči malim in srednjim podjetjem pri prehodu na trajnostnost, digitalizacijo in odpornost ter krepitvi njihove sposobnosti za rast na enotnem trgu in na mednarodni ravni.

Prednostna področja novega programa za enotni trg.

Učinkovit enotni trg

• Izvajati, izvrševati in nadalje razvijati pravila o poslovnem pravu, konkurenci, preprečevanju pranja denarja ter prostem pretoku kapitala, blaga in storitev.
• Zagotavljati, da finančne storitve izpolnjujejo potrebe potrošnikov, civilne družbe in končnih uporabnikov.
• Izboljšati izvrševanje pravil o konkurenci v digitalnem gospodarstvu in tesnejše sodelovanje z državami članicami.
• Pomagati javnim kupcem, da dosežejo večjo stroškovno učinkovitost za denar državljanov.

Evropska statistika

• Zagotavljati financiranje za pripravo in objavo visokokakovostne statistike v podporo odločanju na podlagi dokazov in za merjenje učinka.

Učinkoviti standardi

• Zagotavljati finančno podporo za razvoj standardov kakovosti ter varnosti izdelkov in storitev na ravni EU.

Varnost hrane

• Preprečevati, obvladovati in izkoreniniti bolezni živali in škodljive organizme rastlin ob podpiranju trajnostne proizvodnje hrane in dobrobiti živali.

Varstvo potrošnikov

• Zagotavljati, da so izdelki na trgu varni in da potrošniki poznajo pravila.
• Pomagati nacionalnim organom pri učinkovitem sodelovanju.

Konkurenčnost

Podpora za podjetja:

• Zagotavljati finančno podporo, kot so nepovratna sredstva in jamstva za posojila MSP v okviru sklada InvestEU.
• Lajšati dostop do trgov in zmanjšati upravna bremena.
• Podpirati uvajanje inovacij ter reševati svetovne in družbene izzive.
• Spodbujati ugodno poslovno okolje in podjetniško kulturo.

Vesoljska politika

Vesoljski program EU, sprejet aprila 2021 s proračunom v višini 14,9 milijarde evrov, je največja vesoljska pobuda EU doslej, ki v enem programu posodablja in združuje tri vodilne programe EU: Galileo, EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in Copernicus. Program zagotavlja temelje za podporo vesoljski industriji ter spodbuja vodilni položaj in odpornost Evrope na področju vesoljske tehnologije.

Evropska vesoljska industrija je vredna od 46 do 54 milijard evrov in podpira več kot 250 tisoč delovnih mest. EU bo v prihodnjih sedmih letih vanjo vložila 14,9 milijarde evrov. V orbiti kroži več kot 30 satelitov v lasti EU. Uporabljajo se za povečevanje učinkovitosti v kmetijstvu in ribištvu, varstvo okolja in pomoč pri boju proti podnebnim spremembam, spremljanje naravnih nesreč in odzivanje nanje, povečevanje varnosti meja in boj proti piratstvu na morju, izboljševanje zdravja državljank in državljanov ter izboljševanje prometa. Tretjina satelitov na svetu je izdelana v EU.

Zaradi vse večjega pomena vesolja za doseganje ciljev EU, kot so razvoj, konkurenčnost, trajnostnost in varnost, je Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno leta 2010, junija 2021 nadomestila Agencija Evropske unije za vesoljski program, ki ima širše poslanstvo. Komisija je tudi podpisala sporazum o finančnem partnerstvu z novo agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo.

Nekatera področja uporabe

Kmetijstvo

Vesoljski program EU omogoča rešitve preciznega in integriranega kmetovanja. Kmetom pomaga povečati donos za več kot 10 % in prihraniti več kot 20 % pri gnojilih, gorivu in pesticidih ter omogoča delovanje avtonomnih strojev.

Odziv na naravne nesreče

Vesoljski program EU podpira reševalne operacije med poplavami, požari, potresi in orkani ter nesrečami, ki jih povzroči človek.

Pametna mesta

Vesoljski program EU je ključnega pomena za kartiranje mest, urbanistično načrtovanje in spremljanje infrastrukture, zlasti za omogočanje boljšega mestnega prometa in pametnega ravnanja z odpadki.

Energija iz obnovljivih virov

Vesoljski program EU podpira postavitev objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pri čemer se ocenjujejo potencialna proizvodnja energije in vplivi na okolje.

Zdravje

Vesoljski program EU podpira napovedovanje kakovosti zraka in ultravijoličnega sevanja, ki vplivata na naše zdravje.

Vesoljski program EU zagotavlja kritično infrastrukturo za digitalno preobrazbo. Vesoljski podatki so ključni dejavnik digitalnih inovacij, kot so avtonomna vozila, pametne rešitve in brezžična telekomunikacijska omrežja 5G.

Za nadaljnji razvoj lastne vesoljske industrije mora Evropa odpraviti trenutno pomanjkanje tveganega kapitala in odsotnost konkurence na nekaterih vesoljskih trgih. To bo v prihodnjih letih izboljšalo dobavo tehnologije vesoljskemu programu in okrepilo avtonomijo EU na področju vesolja. Ustvarilo bi lahko tudi številna visokokvalificirana delovna mesta v drugih sektorjih, kot so izdelki in storitve, ki jih omogočajo vesoljski podatki. Novi sklad za pobudo Cassini v vrednosti 1 milijarde evrov bo inovativnim podjetjem pomagal pri širitvi na nove trge, povezane z vesoljem, s privabljanjem več zasebnih naložb. Prav tako bo okrepil rast širše vesoljske industrije EU, saj bo zagonskim podjetjem pomagal bolje izkoristiti vesoljske podatke, pridobljene z infrastrukturo EU.

Obrambna industrija

EU je februarja 2021 s svojim akcijskim načrtom za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo sprejela ukrepe za okrepitev svoje tehnološke in industrijske prednosti. Vzpostavila je ambiciozne pobude za krepitev inovacij z raziskovanjem in izkoriščanjem prelomnega potenciala tehnologij v povezavi z obrambnimi, vesoljskimi in civilnimi aplikacijami, kot so mikroprocesorji, kibernetske tehnologije, kvantne tehnologije in umetna inteligenca.

Glavni cilji načrta so izboljšanje dopolnjevanje med ustreznimi programi in instrumenti EU, zagotavljanje, da ima financiranje EU za raziskave in inovacije na področju obrambe gospodarske in tehnološke koristi za družbo kot celoto, ter olajšanje uporabe dosežkov raziskav civilne industrije in inovacij, ki temeljijo na civilni industriji, s strani obrambne industrije. Enajst pobud je namenjenih odzivanju na geopolitično konkurenco in krepitvi tehnološke suverenosti EU. Akcijski načrt vzpostavlja opazovalnico za kritične tehnologije. Prav tako utira pot za začetek treh vodilnih projektov, ki jih bo Komisija predstavila leta 2022 in ki bi lahko postali prelomni:

• tehnologij brezpilotnih zrakoplovov za konkurenčnost industrije EU na tem ključnem področju,
• varne vesoljske povezljivosti za zagotavljanje hitre in odporne povezljivosti za vse v EU na podlagi kvantnega šifriranja ter
• upravljanje vesoljskega prometa, da se preprečijo trki, ki bi lahko bili posledica širjenja satelitov in vesoljskih odpadkov.

Evropski obrambni sklad, sprejet aprila 2021, bo podpiral skupne raziskave in razvoj na področju obrambe ter spodbujal inovativno in konkurenčno obrambno tehnološko in industrijsko bazo. Junijsko sprejetje prvega letnega delovnega programa je utrlo pot razpisom za zbiranje predlogov v vrednosti 1,2 milijarde evrov sredstev EU.

Zaradi pomanjkanja sodelovanja med državami članicami na področju varnosti in obrambe se po ocenah letno izgubi od 25 milijard do 100 milijard EUR.

Zdaj načrtovanje obrambnih zmogljivosti in približno 80 % javnih naročil za obrambo poteka izključno na nacionalni ravni, kar povzroča drago podvajanje obrambnih zmogljivosti.

Le 9 % raziskav in tehnologij na področju obrambe se izvaja na podlagi sodelovanja med državami članicami.

Sklad povečuje tehnološko prednost EU in razvija zmogljivosti, ki so ključne za njeno odprto strateško avtonomijo in odpornost, ter je ključni dejavnik za varnejšo in konkurenčnejšo Evropsko unijo. Cilj delovnega programa je združiti vire in odpraviti razdrobljenost obrambnega trga EU ter s tem zagotoviti večjo stroškovno učinkovitost ob razvoju najsodobnejših tehnologij in opreme, kar v okviru posamičnih prizadevanj ne bi bilo dosegljivo.

Pred novim skladom sta se izvajala dva predhodna programa: pripravljalni ukrep Unije o raziskavah na področju obrambe in evropski program za razvoj obrambne industrije. Iz slednjega je bilo junija dodeljenih 158 milijonov evrov sredstev za 26 novih projektov na področju obrambnih zmogljivosti na tako raznolikih in dopolnjujočih se področjih, kot so pomorska varnost, kibernetsko situacijsko zavedanje ter kopensko in zračno bojevanje.

Finančni sistemi, bančna unija in unija kapitalskih trgov

Odprti in odporni gospodarski in finančni sistemi

EU je zavezana odpornejšemu in bolj odprtemu svetovnemu gospodarstvu, pravilnemu delovanju mednarodnih finančnih trgov in večstranskemu sistemu, ki temelji na pravilih.

Januarja je Komisija predstavila novo strategijo za podpiranje odprtosti, moči in odpornosti gospodarskega in finančnega sistema EU v prihodnjih letih. Ta temelji na treh stebrih ukrepov, ki se medsebojno krepijo: krepitvi mednarodne vloge evra, krepitvi odpornosti infrastrukture finančnega trga EU ter izboljšanju učinkovitosti režima sankcij EU. Cilj strategije je EU omogočiti, da prevzame vodilno vlogo v globalnem gospodarskem upravljanju, hkrati pa jo zaščititi pred nepoštenimi in škodljivimi praksami, kot so ukrepi držav nečlanic EU z ekstrateritorialnim učinkom ali neprimernim političnim vplivom na subjekte EU.

Poleg dokončanja bančne unije in nadaljnjega napredka pri oblikovanju unije kapitalskih trgov namerava Komisija okrepiti mednarodno vlogo evra z vzpostavljanjem stikov s partnerji zunaj EU, da bi spodbudila njegovo uporabo, ter s podpiranjem razvoja instrumentov in referenčnih vrednosti, denominiranih v evrih. Izdaja visokokakovostnih obveznic, denominiranih v evrih, v okviru instrumenta NextGenerationEU (predlagana julija) bo v prihodnjih letih kapitalskim trgom EU zagotovila precejšnjo globino in likvidnost ter s tem za vlagatelje povečala tako njihovo privlačnost kot privlačnost evra. Večja mednarodna vloga evra ne bo koristila le EU, temveč bo prispevala tudi h krepitvi stabilnosti celotnega finančnega sistema, saj bo ponudila več priložnosti za diverzifikacijo deviznih rezerv, s čimer se bo zmanjšala ranljivost za zunanje monetarne šoke.

Komisija in Evropska centralna banka (ECB) sta se januarja 2021 dogovorili, da bosta sodelovali pri analizi različnih možnosti zasnove in povezanih regulativnih posledic digitalnega evra, digitalne oblike denarja centralne banke, ki bi potrošnikom in podjetjem ponujala večjo izbiro. Digitalni evro bi dopolnjeval gotovino, ki bi morala ostati široko dostopna in uporabna. Glede na svoj potencial kot dodatno, inovativno in varno plačilno sredstvo bi lahko podpiral strategiji EU za digitalne finance in za mala plačila. Digitalni evro bi lahko tudi povečal mednarodno vlogo evra in podprl odprto strateško avtonomijo EU. Komisija je julija pozdravila odločitev ECB, da začne preiskovalno fazo digitalnega evra. V tej fazi, ki bo trajala dve leti, bodo preučene različne možnosti zasnove in zahteve uporabnikov ter načini zagotavljanja finančnih storitev z uporabo digitalnega evra. Komisija sodeluje z ECB glede različnih možnosti in njihovega vzajemnega vpliva na cilje politike EU.

Poglobitev unije kapitalskih trgov

Sveženj o uniji kapitalskih trgov, sprejet novembra, je pomembno orodje za spodbujanje trajnostne rasti in zagotavljanje, da imajo evropska podjetja v EU zadosten dostop do financiranja. Cilj predlogov je vlagateljem zagotoviti boljši dostop do podatkov o podjetjih in trgovanju. Ukrepi bodo tudi spodbudili dolgoročne naložbe ter omogočili enostavnejšo in varnejšo čezmejno prodajo investicijskih skladov. Na splošno je cilj predlogov učinkoviteje povezati podjetja EU z vlagatelji, izboljšati dostop podjetij do financiranja, razširiti naložbene priložnosti za male vlagatelje in nadalje povezati kapitalske trge EU.

Sveženj sestavljajo štirje stebri: predlog o evropski enotni točki dostopa, pregled evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, pregled direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ter pregled uredbe o trgih finančnih instrumentov, ki uvaja evropski sistem stalnih informacij.

Predlog o evropski enotni točki dostopa bi povečal prepoznavnost in dostopnost informacij o podjetjih EU in naložbenih produktih EU. Z zagotavljanjem dostopa do teh informacij na ravni EU bi odpravil razdrobljenost podatkov glede na nacionalne meje, s čimer bi se povečale naložbene priložnosti za institucionalne in male vlagatelje. S tem bi podjetjem iz EU, zlasti manjšim na manjših trgih, omogočil lažji dostop do financiranja. Enotna točka dostopa bi vsebovala tudi informacije v zvezi s trajnostnostjo, ki bi jih objavljala podjetja. Ta steber bi podprl prehod na trajnostne naložbe, ki so eden od ciljev evropskega zelenega dogovora. Kot skupni podatkovni prostor bo temelj strategije EU za digitalne finance.

Pregled evropskega dolgoročnega investicijskega sklada bo olajšal usmerjanje naložb profesionalnih in malih vlagateljev v digitalne ali trajnostne projekte ali v dolgoročni lastniški kapital MSP, hkrati pa zagotovil visoko raven zaščite malih vlagateljev.

Cilj pregleda direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov je povečati učinkovitost in povezanost trga alternativnih investicijskih skladov. Predlog usklajuje pravila v zvezi s skladi, ki dajejo posojila podjetjem. To bo olajšalo posojanje realnemu gospodarstvu, hkrati pa bo bolje zaščitilo vlagatelje in zagotovilo finančno stabilnost. V pregledu so pojasnjena tudi pravila o prenosu pooblastil, ki upraviteljem skladov omogočajo pridobivanje zunanjega strokovnega znanja iz držav nečlanic EU, ne da bi to oviralo poslovno prakso, ki je prispevala k svetovnemu uspehu skladov EU. Pregled bo zagotovil ustrezne informacije in usklajevanje med nadzornimi organi EU.

Prilagoditve pravil trgovanja EU bodo zagotovile večjo preglednost na kapitalskih trgih. Okrepile bodo enake konkurenčne pogoje za borze in investicijske banke. Pregled bo uvedel tudi evropski sistem stalnih informacij, ki bo vlagateljem omogočil dostop do podatkov o trgovanju za delnice, obveznice in izvedene finančne instrumente na vseh mestih trgovanja v EU v skoraj realnem času. Do zdaj je bil ta dostop omejen na peščico profesionalnih vlagateljev. Sistem bo vlagateljem olajšal orientacijo na javnih trgih ter omogočil večjo preglednost in učinkovitost lastniških vrednostnih papirjev, obveznic in izvedenih finančnih instrumentov. Borze, zlasti manjše, bodo za informacije, ki jih zagotavljajo sistemu, prejele pravičen delež ustvarjenih prihodkov.

Zavarovanje

Zavarovatelji so ključnega pomena za številne vidike gospodarstva EU: podjetjem zagotavljajo dolgoročno financiranje, pomagajo usmerjati prihranke na finančne trge in v realno gospodarstvo ter zagotavljajo nadvse pomembno zaščito za podjetja in gospodinjstva, vključno z rešitvami za pokojninske dohodke.

Komisija je septembra sprejela celovit pregled pravil EU o zavarovanju (t. i. Solventnost II). Splošni cilji so zagotoviti, da zavarovatelji in pozavarovatelji v EU še naprej vlagajo in podpirajo politične prednostne naloge EU, zlasti financiranje okrevanja po pandemiji COVID-19, dokončanje unije kapitalskih trgov in usmerjanje sredstev za izvajanje evropskega zelenega dogovora. Pregled zapolnjuje tudi vrzeli v sedanjih pravilih ter povečuje odpornost zavarovalniškega in pozavarovalniškega sektorja, da bo lahko prebrodil prihodnje krize in bolje zaščitil imetnike polic.

Bančni sveženj

Komisija je oktobra sprejela pregled bančnih pravil EU, s katerim je dokončala uvedbo sporazuma Basel III v EU. Pregled je vključeval zakonodajni predlog za spremembo direktive o kapitalskih zahtevah, zakonodajni predlog za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah in ločen zakonodajni predlog za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah na področju reševanja.

Ta nova pravila bodo zagotovila, da bodo banke v Evropski uniji postale odpornejše proti morebitnim ekonomskim šokom v prihodnje, hkrati pa bodo lahko prispevale k okrevanju EU po pandemiji COVID-19 in k prehodu na podnebno nevtralnost.

Basel III: nova pravila o notranjih modelih

Uvedena bo nova omejitev za zagotovitev, da tveganja niso podcenjena, kadar banke uporabljajo lastne modele izračuna.

Boljši nadzor

Nadzorniki bodo imeli močnejša orodja za nadzor nad bankami v EU, tudi nad zapletenimi bančnimi skupinami. Uvedeni bodo minimalni standardi za nadzor podružnic bank s sedežem v tretjih državah.

Trajnostnost

Banke bodo morale pri upravljanju poslovanja upoštevati okoljska, socialna in upravljavska tveganja.

Pravična, enostavna in sodobna obdavčenje in carina

Komisija je maja predstavila sporočilo o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje. V njem je bila napovedana vrsta ukrepov za izboljšanje davčne pravičnosti in preglednosti ter za uresničitev dolgoročne vizije za sistem obdavčitve podjetij v EU. Cilj je ustvariti davčno okolje za podjetja, ki bo podpiralo okrevanje, trajnostno rast in naložbe. Hkrati je Komisija dejavno sodelovala v mednarodnih razpravah o reformi davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi morala na koncu zagotoviti pravično obdavčitev vseh podjetij, ne glede na to, kje poslujejo. Vrhunec teh razprav je bil zgodovinski dogovor o mednarodni davčni reformi, ki ga je podpisalo 136 jurisdikcij in so ga julija potrdili finančni ministri skupine G20.

Cilj zakonodajnega predloga, ki ga je Komisija sprejela decembra 2021, je zlasti hiter prenos mednarodnega dogovora o minimalni efektivni obdavčitvi multinacionalnih podjetij v EU, ki je drugi steber mednarodnega sporazuma. Predlog določa, kako se bodo načela 15-odstotne efektivne davčne stopnje v praksi pravilno in dosledno uporabljala v EU.

Komisija je decembra tudi sprejela novo pobudo za boj proti zlorabi slamnatih subjektov za neprimerne davčne namene. Predlog naj bi zagotovil, da subjekti v Evropski uniji, ki ne opravljajo nobene gospodarske dejavnosti ali pa opravljajo le minimalno gospodarsko dejavnost, ne bodo mogli izkoristiti davčnih ugodnosti in ne bodo finančno obremenjevali davkoplačevalcev.

Skupna vrednost e-trgovanja se je leta 2020 v EU povečala na 757 milijard evrov, kar je 10 % več kot leto poprej, ko je dosegala 690 milijard evrov. Leto 2020 je bilo izjemno leto, ki sta ga zaznamovali pandemija COVID-19 in posledično pomembna vloga e-trgovanja za družbo in gospodarstvo. Julija 2021 so začela veljati nova pravila o DDV za spletno nakupovanje. Namen pravil je poenostaviti postopke za čezmejno e-trgovanje in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja in platforme iz EU in zunaj nje. Poleg tega zagotavljajo večjo preglednost za spletne kupce v EU, kar zadeva določanje cen in potrošniško izbiro.

V letu 2021 je bila carinska unija z novim sistemom nadzora uvoza 2 dobro zaščitena pred varnostnimi grožnjami. Ta sistem carinskim službam omogoča učinkovitejši boj proti nedovoljeni trgovini z blagom prek zunanjih meja EU in obvladovanje vse večjega tveganja vnosa nevarnega blaga v EU prek e-trgovanja.

Poštena konkurenca

Zaradi živahne konkurence je gospodarstvo EU odpornejše, saj akterje na trgu spodbuja k inovacijam, naložbam in povečanju konkurenčnosti. Komisija s svojimi sklepi o protimonopolnih zadevah, združitvah in državni pomoči varuje potrošnike pred nepoštenimi poslovnimi praksami in jim zagotavlja dostop do najširše izbire kakovostnih in inovativnih izdelkov po poštenih cenah. Po previdnih ocenah Evropske komisije so na primer letni prihranki kupcev zaradi prepovedi kartelov in posredovanja v primeru združitev v EU dosegali med 14 in 23,3 milijarde evrov.

Dosledno in uravnoteženo izvrševanje pravil EU o konkurenci spodbuja kohezijo v Evropski uniji in enako obravnavo akterjev na trgu, kar ustvarja rast in delovna mesta. Komisija je v letu 2021 še naprej izvrševala pravila konkurence na vseh trgih. Da bi ostala v koraku s spremembami, je okrepila tudi svoj trenutni pregled orodij politike za varstvo konkurence. Pomemben rezultat tega procesa v letu 2021 so bile zlasti nove smernice o državni pomoči za podnebje, energijo in okolje, ki so v skladu s cilji politike Komisije še dodatno prispevale k okolju prijaznejšemu gospodarstvu.

Namen tekočega dela, kot je določeno v sporočilu o politiki varstva konkurence, primerni za spopadanje z novimi izzivi, je še naprej podpirati gospodarstvo v okviru pandemije (glej tudi poglavje 1), pospešiti okrevanje ter utirati pot zelenemu in digitalnemu prehodu in odpornejšemu enotnemu trgu.

Vključujoče gospodarstvo

Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic

Evropska komisija je marca predlagala akcijski načrt, v katerem je predstavila konkretne pobude za uresničitev dvajset načel evropskega stebra socialnih pravic. Na podlagi obsežnega javnega posvetovanja, v okviru katerega je bilo predloženih več kot tisoč pisnih prispevkov, je predlagala tri krovne cilje, ki naj bi jih EU dosegla do leta 2030, in sicer zaposlenih vsaj 78 % prebivalstva v starosti od 20 do 64 let, vsako leto vsaj 60 % vseh odraslih udeleženih v usposabljanju in vsaj 15 milijonov manj oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, vključno s 5 milijoni otrok. Voditelji in voditeljice EU so novi sklop ciljev podprli na socialnem vrhu v Portu, ki je potekal 7. in 8. maja. Na vrhu so se sestali voditelji in voditeljice EU, socialni partnerji ter predstavniki civilne družbe, se zavezali nadaljnjemu izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter se strinjali, da je čas za rezultate.

Cilji EU za leto 2030 so, da je do takrat zaposlenih vsaj 78 odstotkov prebivalstva, starega od 20 do 64 let, da se vsako leto vsaj 60 odstotkov vseh odraslih udeleži usposabljanj in da se število oseb s tveganjem revščine ali socialne izključenosti zmanjša za 15 milijonov.

Varnejša in bolj zdrava delovna mesta

Za boljšo zaščito milijonov delavcev in delavk pred nezgodami in boleznimi, povezanimi z delom, je EU junija sprejela strateški okvir za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027. V okviru so opredeljeni ključni izzivi in zastavljeni cilji ter predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev in delavk v prihodnjih letih. Okvir se odziva tudi na spreminjajoče se potrebe po zaščiti delavcev in delavk zaradi digitalnega in zelenega prehoda, novih oblik dela in pandemije COVID-19. Obenem je namen okvira še naprej preprečevati tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu, kot so nezgode pri delu ali izpostavljenost nevarnim kemikalijam, ter spodbujati pristop „vizija nič“ za odpravo z delom povezanih smrti v EU.

Zaščita ljudi, ki delajo prek platform

Digitalne platforme dela zagotavljajo delovna mesta in dohodek približno 28 milijonom ljudi v EU. V zadnjih petih letih se je platformno gospodarstvo povečalo za petkrat. Komisija je decembra predlagala ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev oseb, ki delajo prek platform. Ocenjuje se, da bi bilo lahko na podlagi predlagane direktive med 1,7 milijona in 4,1 milijona ljudi prerazvrščenih med delavce ter bi tako pridobili pravice in socialno zaščito, do katerih so upravičeni. Ostali bi bili še naprej opredeljeni kot samozaposleni ter bi jim bili zagotovljeni popolna samostojnost in zaščita, kot ju na nacionalni ravni zagotavlja samozaposlitev. Cilj direktive je poleg tega zagotoviti, da vsi, ki delajo prek platform, in njihovi predstavniki bolje razumejo algoritme, ki se uporabljajo pri platformnem delu, ter da te algoritme vedno nadzoruje človek.

Kakšne prednosti bi pridobili ti ljudje, če bi bili opredeljeni kot delavci?

zagotovljen čas počitka in plačan dopust

vsaj nacionalna ali sektorska minimalna plača (kjer je primerno)

varnost in varovanje zdravja

nadomestili za brezposelnost in čas bolezni ter zdravstveno varstvo

materinski, očetovski in starševski dopust

pokojninske pravice

dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni

Evropski organ za delo

Evropski organ za delo je maja 2021 začel delovati neodvisno od Komisije. Naloga organa je pomagati zagotavljati, da se pravila EU o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti izvršujejo pravično, enostavno in učinkovito, ter posameznikom in podjetjem olajšati izkoriščanje prednosti enotnega trga.

Boj proti brezdomstvu

EU, države članice in organizacije civilne družbe so se prvič zavezale skupnemu delu v boju proti brezdomstvu v EU. Junija so skupaj uvedle evropsko platformo za boj proti brezdomstvu, katere namen je spodbuditi dialog, lajšati vzajemno učenje, izboljšati dokaze in spremljanje ter okrepiti sodelovanje med organizacijami, ki se borijo proti brezdomstvu. V junijski lizbonski izjavi o novi platformi so zastavljeni ambiciozni cilji, in sicer dostopna, varna in primerna zasilna nastanitev za vse, ki jo potrebujejo, ponudba primerne nastanitve za osebe, odpuščene iz institucij, kot so zapori ali bolnišnice, uporaba zasilne ali prehodne nastanitve le, če je nujno potrebno, ter boj proti diskriminaciji na podlagi brezdomstva. Od leta 2022 bodo med dejavnostmi platforme tudi uvedba projekta, katerega cilj bo prešteti brezdomce v različnih mestih po EU, ter dogodki vzajemnega učenja za opredelitev in spodbujanje z dokazi podprtih dobrih praks in uporabe sredstev EU.

Več priložnosti za mlade

Stopnja brezposelnosti mladih v EU je decembra 2021 znašala 14,9 %, kar pomeni 2,75 milijona ljudi, mlajših od 25 let. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je septembra napovedala novo pobudo ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve), katere namen je bolje podpreti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo ter so prikrajšani, ker na primer nimajo kvalifikacij, so invalidi ali imajo migrantsko ozadje. Nova pobuda jim bo s kombinacijo individualnega mentorstva in usposabljanja v domači državi članici ter delovne prakse v drugi državi članici pomagala utirati pot na trg dela. Cilj je okrepiti spretnosti, znanje in izkušnje mladih, jim dati priložnost za navezovanje novih stikov po vsej Evropi, ki jih drugače ne bi mogli, ter jim pomagati pri vključevanju na trg dela. ALMA se bo izvajala v okviru Evropskega socialnega sklada plus s predvidenimi letnimi proračunskimi sredstvi v višini 15 milijonov evrov.

VIDEOPOSNETEK V okviru usposabljanja za program Evropska solidarnostna enota Virna pojasnjuje, kako si je zamislila koncept svojega solidarnostnega projekta in katera vprašanja si je zastavila, da bi idejo uresničila.

Komisija je aprila začela izvajati novi program Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027. Program bo s proračunskimi sredstvi v višini več kot 1 milijarde evrov približno 275 000 mladim omogočil, da s prostovoljstvom ali lastnimi solidarnostnimi projekti pomagajo reševati družbene in humanitarne izzive. S pomočjo tematske osredotočenosti projektov program podpira krovne politične prednostne naloge EU, kot so zeleni in digitalni prehod, vključevanje in udeležba mladih v demokratičnih procesih ter njihovo državljansko udejstvovanje.

Komisija je septembra uvedla novo spletno aplikacijo Erasmus+, ki mobilnim študentkam in študentom Erasmus+ na enem mestu ponuja vse informacije, ki jih potrebujejo za študij in bivanje v tujini, ter jim zagotavlja digitalno evropsko študentsko izkaznico. Izkaznica bo veljavna po vsej EU ter bo omogočala varno in enostavno identifikacijo v visokošolskih institucijah ter pri dostopu do storitev. Izkaznica je pomemben korak k oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora. Program Erasmus za mlade podjetnike se je leta 2021 razširil, da zajema tudi Kanado, Južno Korejo in Tajvan, ter tako zagotavlja še več priložnosti za pridobivanje izkušenj pri podjetnikih v tujini.

Predsednica von der Leyen je septembra napovedala tudi predlog Komisije, da leto 2022 postane evropsko leto mladih. Cilj je EU, države članice ter regionalne in lokalne organe spodbuditi, da se v popandemičnem svetu poklonijo mladim, jih podprejo ter se povežejo z njimi. Med glavnimi poudarki evropskega leta mladih so spodbujanje udeležbe in vključenosti mladih v vseh politikah EU, krepitev njihovega osebnega, družbenega in poklicnega razvoja ter izpostavljanje novih perspektiv, ki jim jih lahko ponudita zeleni in digitalni prehod.

Komisija je oktobra v okviru pobude DiscoverEU začela razdeljevati 60 000 brezplačnih železniških vozovnic. Pobuda 18-letnicam in 18-letnikom iz vseh okolij ponuja priložnost, da potujejo po EU, se učijo od drugih kultur, sklepajo nova prijateljstva in raziskujejo svojo evropsko identiteto. Ker vozovnice leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 niso bile razdeljene, je bilo leta 2021 sodelovanje omogočeno tudi 19-letnicam in 19-letnikom.

Akcijski načrt za socialno gospodarstvo

Komisija je decembra predstavila akcijski načrt za uspešno evropsko socialno gospodarstvo, ki temelji na njegovem gospodarskem potencialu in potencialu za ustvarjanje delovnih mest. Akcijski načrt bo okrepil prispevek socialnega gospodarstva k pravičnemu in vključujočemu okrevanju ter zelenemu in digitalnemu prehodu. Organizacije socialnega gospodarstva so subjekti, ki dajejo prednost socialnim in okoljskim ciljem ter večino svojega dobička ponovno vložijo v organizacijo. V EU je 2,8 milijona subjektov socialnega gospodarstva, ki zaposlujejo 13,6 milijona ljudi in ponujajo rešitve za družbene izzive. Te organizacije se lahko soočajo s težavami pri razvoju in širitvi svojih dejavnosti, saj niso dovolj razumljene in priznane. Za njihovo rast in uspešnost ter še večji učinek na družbo jih je treba bolje in intenzivneje podpirati. Cilj akcijskega načrta je olajšati zagon in širitev organizacij socialnega gospodarstva.

Razvijanje znanja in spretnosti ljudi

Vse več ljudi v EU mora posodabljati svoje znanje, spretnosti in kompetence, da bi zapolnili vrzeli med svojo formalno izobrazbo ter potrebami družbe in trga dela, ki se hitro spreminjata. Komisija je decembra predlagala priporočili Sveta o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah, kot je bilo napovedano v evropskem programu znanj in spretnosti ter sporočilu o evropskem izobraževalnem prostoru iz leta 2020.

Individualne izobraževalne račune sestavljajo individualne pravice do usposabljanja. Cilj predloga je odpraviti nizko stopnjo udeležbe odraslih v usposabljanju, zmanjšati vrzeli v znanjih in spretnostih ter prispevati h konkurenčnemu gospodarstvu in socialni pravičnosti. Predlagano priporočilo zato obravnava glavne ovire, ki ljudem preprečujejo, da bi se usposabljali – to so pomanjkanje motivacije, časa in denarja –, ter države članice poziva, da skupaj s socialnimi partnerji:

• vzpostavijo individualne izobraževalne račune in zagotovijo pravice do usposabljanja za vse delovno sposobne odrasle,
• sestavijo seznam usposabljanj, upravičenih do financiranja iz individualnih izobraževalnih računov, ter dajo ta seznam na voljo prek digitalnega registra,
• ponudijo karierno orientacijo in vrednotenje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti ter plačan študijski dopust.

Mikrokvalifikacije potrjujejo učne izide kratke učne izkušnje, kot je kratek tečaj ali usposabljanje. Ponujajo prožen in ciljno usmerjen način za pomoč ljudem pri razvijanju znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih potrebujejo za osebni in poklicni razvoj. Namen predloga Komisije je omogočiti uporabo mikrokvalifikacij med institucijami, podjetji, sektorji in državami. Cilj je zagotoviti, da so mikrokvalifikacije visoke kakovosti in da se podeljujejo na pregleden način, da se vzpostavi zaupanje v to, kar potrjujejo.

Izvajanje ukrepov za razvoj znanj in spretnosti ljudi podpirajo različni skladi EU, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost (glej poglavje 1). Evropski socialni sklad plus je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi. Sklad v obdobju 2021–2027 razpolaga s skupnim proračunom v višini približno 99 milijard evrov, njegov namen pa je spodbujati visoko stopnjo kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja.

Sklad je namenjen tudi zagotavljanju ustrezne in dostojne socialne zaščite, boju proti socialni izključenosti in revščini ter izboljšanju delovnih pogojev. Za obdobje 2021–2027 bosta Program za zaposlovanje in socialne inovacije ter Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim vključena v Evropski socialni sklad plus.

Marca se je začel izvajati novi program Erasmus+ za obdobje 2021–2027. Prenovljeni program bo s proračunom v višini 26,2 milijarde evrov, dopolnjenih s približno 2,2 milijarde evrov iz zunanjih instrumentov EU, financiral projekte učne mobilnosti in čezmejnega sodelovanja za 10 milijonov Evropejcev in Evropejk vseh starosti in iz vseh okolij. Program naj bi bil še bolj vključujoč ter naj bi podpiral zeleni in digitalni prehod v skladu s prednostnimi cilji evropskega izobraževalnega prostora.

Raziskave, inovacije in evropski raziskovalni prostor

Novembra so se vse države članice dogovorile o paktu za raziskave in inovacije v Evropi ter o upravljanju evropskega raziskovalnega prostora. Določile so prednostne naloge in okvir racionaliziranega upravljanja za ta prostor, vključno s programom politike za obdobje 2022–2024. To bo pripomoglo k večji usklajenosti strategij in naložb na področju raziskav in inovacij na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Države članice bodo v posvetovanju z deležniki opredelile in spremljale napredek v skladu s skupnim programom politike evropskega raziskovalnega prostora. Zajeta področja segajo od raziskovalnih in inovacijskih vrednot in načel do strateških naložbenih prednostnih nalog, na primer v raziskovalno infrastrukturo. Komisija bo podpirala skupne ukrepe za zagotovitev dolgoročnih naložb v raziskave in inovacije ter reform politike na tem področju.

Unija enakosti

Enako plačilo za enako delo

Namen novih ukrepov za preglednost plačil je zagotoviti, da ženske in moški v EU prejmejo enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti. Komisija je marca sprejela predlog, v katerem je predstavila ukrepe, kot so informacije o plačilu za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plačila za delavce in delavke, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja in ocenjevanja glede plačilne vrzeli med spoloma za velika podjetja. Poleg tega delodajalci iskalcev zaposlitve ne bodo smeli spraševati o njihovih plačilih v prejšnjih delovnih razmerjih, s čimer se bo preprečilo ohranjanje plačilne vrzeli pri menjavi zaposlitve. Namen predloga je prav tako okrepiti orodja, s katerimi lahko delavci in delavke uveljavljajo svoje pravice, ter olajšati dostop do sodnega varstva, na primer s krepitvijo pravice do odškodnine zaradi diskriminacije pri plačilu.

Otrokove pravice

Da bi bila EU pripravljena na naslednjo generacijo Evropejcev in Evropejk, je Komisija leta 2021 predlagala celovito novo strategijo EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke. Cilj teh pomembnih pobud politike je zaščititi vse otroke in jim pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic. Obe pobudi sta zasnovani na obsežnih posvetovanjih z državljani in državljankami, deležniki, ter kar je najpomembneje, več kot 10 000 otroki ob odločnem prizadevanju postaviti jih v središče oblikovanja politik EU. Strategija je bila objavljena tudi v lahko berljivih različicah za otroke različnih starosti in z različnimi ravnmi pismenosti.

Strategija EU o otrokovih pravicah temelji na ključnem načelu, da bi morali vsi otroci v Evropski uniji in tudi po svetu uživati enake pravice in živeti brez diskriminacije. Cilj strategije je vključiti otrokove pravice v zadevne politike EU in nacionalne politike. V strategiji so zastavljeni nadaljnji ukrepi na šestih tematskih področjih:

• opolnomočenje otrok, da postanejo aktivni državljani in člani demokratičnih družb,
• boj proti revščini otrok in spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti, zdravja in izobraževanja,
• boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki in zagotavljanje zaščite otrok,
• krepitev otrokom prijaznega pravosodja,
• podpiranje in zaščita otrok v okviru digitalnega prehoda ter
• okrepitev dela EU na področju otrokovih pravic pri njenem zunanjem delovanju.

Strategija namreč podpira EU tudi pri prevzemanju vodilne vloge na področju spodbujanja in varstva otrokovih pravic na svetovni ravni.

Strategija združuje v celovit in skladen okvir vse nove in obstoječe zakonodajne, politične in finančne instrumente EU, ki prispevajo k varstvu in spodbujanju otrokovih pravic. Komisija se je zavezala, da bo ukrepala s sprejetjem evropskega jamstva za otroke leta 2021 ter posodobljene evropske strategije za boljši internet za otroke leta 2022.

Namen evropskega jamstva za otroke, ki ga je Komisija predlagala marca, je zagotoviti, da ima vsak otrok v EU, ki mu grozi revščina ali socialna izključenost, dostop do ključnih storitev, ki so bistvene za spodbujanje enakih možnosti. Med temi storitvami so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje in interesne dejavnosti, vsaj en zdrav obrok vsak šolski dan, zdravstveno varstvo ter dostop do zdrave hrane in ustreznega stanovanja. Svet je to priporočilo sprejel v samo treh mesecih, države članice pa so imenovale nacionalne koordinatorje za jamstvo za otroke, ki bodo nadzorovali izvajanje jamstva. Države članice morajo nacionalne načrte predložiti do marca 2022.

Boj proti rasizmu

Evropska komisija je maja imenovala svojo prvo koordinatorico za boj proti rasizmu, s čimer je izpolnila pomembno zavezo iz akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu iz leta 2020. Koordinatorica sodeluje z Evropskim parlamentom, državami članicami, organizacijami civilne družbe in akademskimi krogi, da bi se okrepili odzivi politike na področju boja proti rasizmu. Tesno se povezuje tudi z osebami z manjšinskim rasnim ali narodnostnim ozadjem ter njihove pomisleke posreduje Komisiji. Koordinatorica bo združila moči s službami Komisije v boju proti rasizmu prek zaposlovalnih, izobraževalnih, zdravstvenih in stanovanjskih politik ali s pomočjo programov financiranja, kot sta program Državljani, enakost, pravice in vrednote ter Evropski socialni sklad plus.

Za celovit pristop k boju proti rasizmu je Komisija v letu 2021 sodelovala z državami članicami, organizacijami civilne družbe in organi za enakost, da bi podprla razvoj nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji ter povečala učinek ukrepanja koordinatorice pri izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu.

V zvezi s tem je bila ustanovljena podskupina, ki bo z državami članicami sodelovala pri izvajanju akcijskega načrta na nacionalni ravni. Komisija je 19. marca organizirala evropski vrh proti rasizmu. Vrh sta skupaj gostila portugalsko predsedstvo Sveta Evropske unije in medskupina Evropskega parlamenta za boj proti rasizmu in raznolikost.

Enakost, vključevanje in udeležba Romov

Priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov, sprejeto marca, vsebuje celovit seznam ukrepov za boj proti diskriminaciji in anticiganizmu, spodbujanje socialne vključenosti, krepitev udeležbe in aktivnega državljanstva ter zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve, zdravstva in stanovanj. Ukrepi segajo od boja proti različnim oblikam strukturne diskriminacije Rominj in Romov do zagotavljanja njihovega dostopa do zaposlitve v lokalnih in regionalnih javnih ustanovah.

Priporočilo je del desetletnega strateškega okvira za spodbujanje enakosti Rominj in Romov po vsej EU ter namenja večji poudarek partnerstvom in institucionalni zmogljivosti, podpori civilni družbi in razvoju skupnosti, boljši uporabi sredstev in okrepljenemu spremljanju. Boj proti anticiganizmu kot posebni obliki rasizma je bil tema evropskega vrha proti rasizmu in 14. srečanja evropske platforme za vključevanje Romov, ki je potekalo septembra.

Enakost oseb LGBTIQ

Komisija je novembra 2020 sprejela strategijo za enakost LGBTIQ-oseb za obdobje 2020–2025, v kateri so opredeljeni ključni cilji in pobude za spodbujanje enakosti lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in kvir oseb. Komisija je od takrat ustanovila podskupino za enakost oseb LGBTIQ v okviru skupine na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost, ki bo podpirala in spremljala napredek v državah članicah, tudi v zvezi z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov za enakost oseb LGBTIQ.

Komisija je julija začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Madžarski in Poljski v zvezi z enakostjo in varstvom temeljnih pravic. Postopek v zvezi z Madžarsko se nanaša na nedavno sprejeti zakon, ki mladoletnim osebam prepoveduje ali omejuje dostop do vsebin, ki spodbujajo ali prikazujejo „samoidentificiranje z drugačno identiteto od tiste, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost“, in predpisano opozorilo na otroški knjigi z vsebino LGBTIQ. Ker pomisleki Komisije niso bili obravnavani, se je Komisija 2. decembra odločila Madžarski poslati obrazloženo mnenje, v katerem ji je dala na voljo dva meseca, da odgovori in sprejme potrebne ukrepe. Sicer se Komisija lahko odloči, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije.

V zvezi s Poljsko Komisija meni, da poljski organi niso v celoti in ustrezno odgovorili na njeno poizvedovanje glede narave in učinka resolucij o „območjih brez ideologije LGBT“, ki jih je sprejelo več poljskih regij in občin. Poljski organi so odgovorili na uradni opomin. Komisija je konec leta 2021 njihov odgovor še preučevala, preden bi sprejela odločitev o nadaljnjih korakih.

Boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru

Komisija je decembra Svet uradno pozvala k vključitvi sovražnega govora in kaznivega dejanja iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj iz Pogodbe o delovanju Evropske unije. Okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji s kazensko-pravnimi sredstvi zahteva inkriminacijo rasističnega in ksenofobičnega sovražnega govora ter kaznivih dejanj iz sovraštva le iz nekaterih razlogov, kot so rasa, barva kože, vera, poreklo ali nacionalna ali etnična pripadnost. Inkriminacija drugih oblik sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva – na primer zaradi spola, spolne usmerjenosti, starosti in invalidnosti – se po državah članicah razlikuje. Sklep Sveta za razširitev seznama kaznivih dejanj, ki zahtevajo pristop EU, bo Komisiji omogočil, da v prihodnosti predlaga minimalna pravila za inkriminacijo sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva iz razlogov, ki niso povezani z rasizmom in ksenofobijo.

Komisija si še naprej prizadeva zagotoviti ustrezen prenos in izvajanje okvirnega sklepa z dialogom z nacionalnimi organi, po potrebi pa tudi s postopki za ugotavljanje kršitev. Komisija je v letih 2020 in 2021 začela postopke proti trinajstim državam članicam.

Komisija je nadaljevala delo na področju politik za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter sovražnemu govoru zaradi rasizma in ksenofobije, in sicer z zagotavljanjem smernic in izmenjavo dobrih praks z nacionalnimi organi in organizacijami civilne družbe v okviru skupine na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti. Komisija je junija sporočila, da se je v izvajanje kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu vključilo tudi družbeno omrežje LinkedIn. Komisija je oktobra objavila izsledke letne ocene izvajanja kodeksa ravnanja, ki kažejo, da rezultati sicer ostajajo pozitivni, vendar se je napredek upočasnil.

Strategija o pravicah invalidov

87 milijonov ljudi v EU ima neko obliko invalidnosti. Vsakdo ima pravico do življenja brez ovir in invalidi imajo pravico do enakih možnosti, udeležbe v družbi enako kot drugi ter življenja brez diskriminacije in nasilja.

Zaposlenih je 50,8 % invalidov, medtem ko je pri neinvalidih ta delež 75 %.

28,4 % invalidov grozita revščina ali socialna izključenost, medtem ko pri neinvalidih ta delež dosega 17,8 %.

Samo 29,4 % invalidov dokonča terciarno izobraževanje, medtem ko pri neinvalidih ta delež dosega 43,8 %.

52 % invalidov se počuti diskriminiranih.

Cilj strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki je bila sprejeta marca in je objavljena tudi v lahko berljivi različici (samo v angleščini), je zagotoviti polno udeležbo invalidov v družbi. Desetletna strategija obravnava vrsto izzivov, s katerimi se soočajo invalidi. Določa ukrepe za večjo enakost v vseh vidikih vsakdanjega življenja, kot so dostojna kakovost življenja, samostojno življenje ter polno uživanje človekovih pravic in pravic EU, kot sta prosto gibanje in volilna pravica. Namen strategije je poleg tega spodbujati enak dostop do dela, pravnega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulture, športa in turizma ter zagotoviti varstvo pred vsemi oblikami diskriminacije.

Varstvo in spodbujanje temeljnih pravic iz Listine

Komisija je decembra sprejela letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2021, ki se osredotoča na varstvo temeljnih pravic v digitalni dobi. Komisija je poleg tega začela kampanjo ozaveščanja o pravicah, ki jih posameznicam in posameznikom podeljuje Listina, ter o tem, kaj storiti ob kršitvi pravic. Komisija je objavila razpis za zbiranje predlogov na temo spodbujanja in varstva vrednot EU v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote. Namen razpisa v vrednosti 51 milijonov evrov je podpreti organizacije civilne družbe v EU pri varstvu in spodbujanju temeljnih pravic in vrednot. Poročilo in razpis sta rezultat strategije za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU, ki jo je Komisija objavila leta 2020.

Staranje in demografija

Evropa je doživela korenite demografske spremembe in se z njimi še vedno sooča. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v EU v zadnjih petdesetih letih podaljšala za deset let tako za moške kot ženske. Ta trend, ki spreminja družbe in način življenja, morajo politike vnaprej upoštevati in obravnavati. Komisija je januarja objavila zeleno knjigo o staranju, s katero je začela javno razpravo o priložnostih in izzivih staranja. Pristop življenjskega cikla, na katerem temelji ta zelena knjiga, odraža vsesplošni vpliv staranja na vse generacije, njegov namen pa je doseči pravo ravnovesje med trajnostnimi rešitvami za naše sisteme socialnega varstva ter medgeneracijsko pravičnostjo in solidarnostjo.

Komisija je aprila uvedla demografski atlas, interaktivno orodje za spremljanje in ocenjevanje demografskih trendov na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni. Atlas zajema uradne statistične podatke in projekcije Eurostata ter nove podatke, ki jih pripravlja Skupno raziskovalno središče Komisije, skupaj s podatkovnimi zgodbami o posebnih vprašanjih, ki zagotavljajo najrazličnejše demografske dokaze in postavljajo demografsko analizo v središče oblikovanja politik EU. Svet in Komisija sta junija objavila poročili o dolgotrajni oskrbi in ustreznosti pokojnin, ki se osredotočata na dobrobit starejših v EU v prihodnjih desetletjih. Število ljudi v EU27, ki bi lahko potrebovali dolgotrajno oskrbo, naj bi se povečalo s 30,8 milijona leta 2019 na 38,1 milijona leta 2050, odhodki za dolgotrajno oskrbo v EU pa naj bi se povečali z 1,7 % BDP leta 2019 na 2,5 % BDP leta 2050.

Stik z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

— s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),

— s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali

— po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU

Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU

Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.

O tej publikaciji

IDENTIFIKATORJI

EU v letu 2021 – Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije

Print ISBN 978-92-76-38953-8 ISSN 1725-6976 doi:10.2775/168179 NA-AD-22-001-SL-C

PDF ISBN 978-92-76-38922-4 ISSN 1977-3560 doi:10.2775/837970 NA-AD-22-001-SL-N

HTML ISBN 978-92-76-38907-1 ISSN 1977-3560 doi:10.2775/50439 NA-AD-22-001-SL-Q

Interaktivna različica te publikacije vsebuje povezave na spletne vsebine in je na voljo v oblikah PDF in HTML:
http://europa.eu/general-report/sl

EU v letu 2021 – Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi
1049 Bruselj
BELGIJA

Evropska komisija je 21. februarja 2022 pod oznako C(2022) 959 sprejela EU v letu 2021 – Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije.

Evropska komisija ni odgovorna za posledice ponovne uporabe te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

© Evropska unija, 2022

Politika Evropske komisije o ponovni uporabi dokumentov se izvaja na podlagi Sklepa Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).

Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.

AVTORSKE PRAVICE

Vse fotografije © Evropska unija, razen če je navedeno drugače.