Naložbeni načrt za Evropo

Komisija je leta 2015 skupaj s skupino Evropske investicijske banke uvedla naložbeni načrt za Evropo, katerega jedro je Evropski sklad za strateške naložbe. To je bil nov in inovativen pristop k financiranju. Sklad je bil ustanovljen z začetno sposobnostjo prevzemanja tveganj v višini 21 milijard evrov kot prispevek EU in skupine Evropske investicijske banke, kar nato pritegne druge vire financiranja, zlasti zasebnega. Sklad je bil glede na nesporen uspeh v letu 2018 še izboljšan in podaljšan do konca leta 2020, njegov naložbeni cilj pa se je s 315 milijard evrov povečal na vsaj 500 milijard evrov. Z novimi pravili se lahko financiranje iz sklada tudi lažje kombinira z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi viri financiranja EU.

Zaveza EU za spodbujanje zaposlovanja, rasti in naložb je leta 2018 prinesla oprijemljive rezultate. Naložbeni načrt je presegel svoj prvotni cilj in pričakovanja ter od leta 2015 privabil več kot 370 milijard evrov naložb po vsej Evropi, od tega dve tretjini iz zasebnih virov. S podporo Evropskega sklada za strateške naložbe bo lahko boljši dostop do finančnih sredstev izkoristilo 856 000 malih in srednjih podjetij. Po ocenah je sklad podprl že več kot 750 000 delovnih mest, do leta 2020 pa naj bi bilo ustvarjenih 1,4 milijona novih delovnih mest. Z naložbenim načrtom se je bruto domači proizvod EU povečal že za 0,6 %, do leta 2020 pa naj bi ta delež dosegel 1,3 %.

Naložbeni načrt je vse od začetka pripomogel k financiranju uvedbe hitrega širokopasovnega interneta za 15 milijonov gospodinjstev, obnovi ali izgradnji pol milijona cenovno dostopnih stanovanj in izboljšanju zdravstvenih storitev za 30 milijonov Evropejcev. Poleg tega je pomagal oskrbeti 7,4 milijona gospodinjstev z energijo iz obnovljivih virov ter zagotovil boljšo železniško in mestno infrastrukturo za 95 milijonov potnikov, ki jo uporabljajo vsako leto. Koristi imajo vse države članice, še posebej tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Uspeh naložbenega načrta podpirata Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ki zagotavlja prilagojeno podporo stotinam nosilcev projektov, in Evropski portal naložbenih projektov, ki potencialnim vlagateljem omogoča preprost dostop do nabora zrelih projektov.

Ekonomska in fiskalna politika

Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi se opirata tudi na pravila ekonomskega in fiskalnega upravljanja EU. Usklajevanje ekonomskih politik v EU poteka ciklično na letni ravni v okviru evropskega semestra. Začne se proti koncu vsakega leta, med drugim z objavo letnega pregleda rasti in predloga priporočila o ekonomski politiki evroobmočja. Komisija je marca 2018 objavila poročila o državah, v katerih je analizirala ekonomske in socialne izzive posamezne države članice, razen Grčije, ki je bila še vedno v programu za makroekonomsko prilagoditev.

V poročilih o državah je bil prvič poseben poudarek na prednostnih nalogah evropskega stebra socialnih pravic, sprejetega novembra 2017. V letu 2018 je bila posebna pozornost namenjena analizi izzivov glede usposobljenosti delovne sile in delovanja nacionalnih mrež socialne varnosti. Na splošno so poročila pokazala, da so države članice dosegle vsaj „določen napredek“ pri več kot dveh tretjinah priporočil glede politike iz lanskega leta.

Od začetka cikla evropskega semestra za usklajevanje politik leta 2011 so države članice najbolj napredovale na področju finančnih storitev, fiskalne politike in fiskalnega upravljanja. Znaten napredek je bil dosežen tudi pri obravnavanju dostopa do financiranja, delovnopravni zakonodaji in okvirih za pogodbe o zaposlitvi.

Komisija je maja na podlagi analize iz poročil o državah pripravila priporočila glede politike za vsako državo članico. Ta „priporočila za posamezne države“ so se osredotočala na dolgoročno krepitev temeljev za trajnostno in vključujočo rast. Komisija je države članice pozvala, naj izkoristijo ugodno gospodarsko okolje za izvajanje strukturnih reform, ki izboljšujejo poslovno okolje in pogoje za naložbe, zlasti z reformami trgov proizvodov in storitev, podpiranjem inovacij, izboljšanjem dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja ter bojem proti korupciji.

Državam članicam je svetovala, naj okrepijo svojo ekonomsko odpornost na dolgoročne izzive, kot so demografski trendi, migracije in podnebne spremembe.

Državam je tudi priporočila, naj izvedejo reforme, s katerimi bodo svojo delovno silo pripravile na prihodnost, tudi na prihodnje oblike dela in čedalje večjo digitalizacijo, zmanjšale dohodkovne neenakosti in ustvarjale zaposlitvene možnosti, zlasti za mlade.

Komisija je v podporo državam članicam pri reformah predlagala vzpostavitev programa za podporo reformam, o katerem trenutno razpravljajo Evropski parlament in države članice. Program naj bi podpiral prednostne reforme s skupnim proračunom v višini 25 milijard evrov ter zagotavljal finančno in tehnično podporo in svetovanje.

Komisija je poleg tega maja zaključila pregled smernic, ki jih je leta 2015 izdala o fiskalnih pravilih EU. Pregled je pokazal, da so smernice glede prožnosti pomagale vzpostaviti pravo ravnovesje med zagotavljanjem preudarne fiskalne politike in stabilizacijo gospodarstva. Ocene kažejo, da je ta pristop pripomogel k 0,8-odstotnemu povečanju bruto domačega proizvoda EU v zadnjih štirih letih in ustvaril 1,5 milijona delovnih mest.

Po pričakovanjih naj bi se skupna raven primanjkljaja v evroobmočju v letu 2018 znižala na 0,6 % bruto domačega proizvoda, in sicer z najvišje ravni 6,2 % bruto domačega proizvoda v letu 2009. Razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom naj bi se z 91,8 % v letu 2014 zmanjšalo na 86,9 % v letu 2018.

Komisija je maja sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast. Priporočila je, da se za Francijo zaključi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Z zaključkom postopka za Francijo je bila Španija edina država članica, za katero so se v letu 2018 izvajali postopki uveljavljanja fiskalnih pravil EU. Leta 2011 je bilo takih držav 24. Grčija je po mnogih težavnih letih uspešno zaključila program za makroekonomsko prilagoditev ter obvarovala svoje mesto v osrčju evroobmočja in Evropske unije.

Komisija je nadaljevala poprogramsko podporo za države, ki so med krizo prejele finančno pomoč, tj. Irsko, Španijo, Ciper, Portugalsko in Romunijo.

Evropski fiskalni odbor, ki je neodvisno svetovalno telo Komisije, je marca 2018 izdal izjavo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi načrtovane preselitve neodvisnega danskega ekonomskega sveta z območja Københavna. Junija 2018 je odbor pozval države članice, zlasti tiste z visokimi stopnjami javnega dolga, naj pozitivno gospodarsko okolje izkoristijo za okrepitev javnih financ. Oktobra 2018 je odbor objavil drugo letno poročilo. Poročilo je zajemalo pregled izvajanja Pakta za stabilnost in rast, tj. skupno dogovorjenih pravil za oblikovanje fiskalnih politik, v ocenjevalnem ciklu leta 2017 ter predloge za poenostavitev in večjo učinkovitost pakta.

Po ugotovitvah iz letnega pregleda rasti, ki ga je Komisija objavila novembra, naj bi evropsko gospodarstvo v letu 2019 še naprej raslo. Zaposlenost se je z 239 milijoni zaposlenih že povečala na rekordno raven, brezposelnost pa se je vrnila na ravni pred krizo (6,8 %), kar je več kot desetim milijonom ljudi pomagalo iz revščine ali socialne izključenosti. Vendar gospodarska rast ne koristi vsem državljanom in državam v enakem obsegu ter ostaja občutljiva na svetovno nestabilnost in srednje- do dolgoročne izzive.

Dokončanje unije kapitalskih trgov

Unija kapitalskih trgov je ena glavnih prednostnih nalog Komisije. Dopolnjuje bančno unijo ter krepi ekonomsko in monetarno unijo ter mednarodno vlogo evra. S krepitvijo evropskega gospodarstva in spodbujanjem naložb za ustvarjanje delovnih mest dopolnjuje tudi naložbeni načrt za Evropo. Njen namen je mobilizirati kapital in ga usmeriti v vsa podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja, ki potrebujejo sredstva za širjenje in uspešno poslovanje.

Komisija je maja predlagala nova pravila, da bi malim in srednjim podjetjem zagotovila boljši dostop do financiranja prek javnih trgov. Ta pobuda naj bi podjetjem EU pomagala, da pridobijo lažji in cenejši dostop do tržnega financiranja, da se bodo lahko širila. Ostali predlogi bodo okrepili čezmejni trg za investicijske sklade, spodbudili trg EU za krite obveznice kot vir dolgoročnega financiranja ter vlagateljem zagotovili večjo varnost pri čezmejnih poslih z vrednostnimi papirji in terjatvami. Trenutno ni pravne varnosti glede tega, katera nacionalna zakonodaja velja pri določanju, kdo ima v lasti terjatev po tem, ko se je odstopila v čezmejnem poslu. Predlagana nova pravila pojasnjujejo, po kateri zakonodaji se taki spori rešujejo. Da bi bili ti predlogi za uresničitev unije kapitalskih trgov čim hitreje sprejeti, je zdaj potrebna odločitev v Evropskem parlamentu in Svetu.

Komisija in Evropski investicijski sklad (del skupine Evropske investicijske banke) sta uvedla tudi vseevropski sklad skladov tveganega kapitala na podlagi razpisa za prijavo interesa. Cilj šestih sodelujočih skladov je ob podpori sredstev EU v višini 410 milijonov evrov zbrati do 2,1 milijarde evrov javnih in zasebnih naložb. Po ocenah naj bi to privabilo 6,5 milijarde evrov novih naložb v inovativna podjetja v zagonski in razširitveni fazi po Evropi. To bi pomenilo, da bo v Evropi dvakrat več razpoložljivega tveganega kapitala kot danes. Omejeni in neenakomerno razviti trgi tveganega kapitala v EU se dosledno omenjajo kot dejavnik, ki zavira inovacije in širitev podjetij EU.

Komisija je junija sprejela tudi nova pravila za spodbujanje naložb zavarovateljev v enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. To listinjenje je pomemben kanal za diverzifikacijo virov financiranja in širšo porazdelitev tveganja med udeleženci na finančnem trgu. Nova pravila dopolnjujejo že dogovorjena pravila za spodbujanje naložb zavarovateljev v enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje.

Evropski parlament in Svet sta konec leta 2018 dosegla politični dogovor o temeljnih elementih vseevropskega osebnega pokojninskega produkta. Gre za prostovoljni sistem pokojninskega varčevanja za državljane, tudi v čezmejnem kontekstu. Osebni pokojninski produkt bo državljanom, ki to želijo, ponudil dodatne naložbene možnosti za upokojitev, s čimer bo dopolnil obstoječe sisteme javnega in poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Spodbujanje neizkrivljene konkurence za večjo rast in naložbe

Politika EU na področju varstva konkurence zagotavlja, da lahko na enotnem trgu vlaga in posluje vsako podjetje, ki spoštuje pravila konkurence EU. Komisija je v letu 2018 nadaljevala izvrševanje pravil konkurence v korist gospodinjstev in podjetij, s čimer je zagotavljala enake konkurenčne pogoje ter večjo izbiro in boljše cene za potrošnike.

Decembra so bila sprejeta nova pravila in orodja, da bi lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, še učinkoviteje izvrševali protimonopolna pravila EU.

Komisija je med letom sprejela 393 sklepov o združitvah, deset protimonopolnih sklepov, štiri sklepe o kartelih in 219 sklepov o državni pomoči ter s tem ustvarila znatne koristi za potrošnike v EU in podprla rast. Podjetjem, za katere je ugotovila, da so kršila pravila konkurence EU, je naložila kazni v skupni višini več kot 6,3 milijarde evrov ter od zadevnih držav članic zahtevala, da izterjajo ocenjeno eno milijardo evrov od podjetij, ki so prejela nezakonito in nezdružljivo pomoč. Po poenostavljenih pravilih iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah je bilo obravnavanih 91 % primerov državne pomoči, kar pomeni, da se državna pomoč lahko dodeli na lokalni, regionalni in nacionalni ravni brez kakršnega koli posredovanja Komisije.

Trajnostna rast za delovna mesta in varovanje okolja

V okviru širših prizadevanj za večjo trajnostnost evropskega gospodarstva je Komisija januarja sprejela novo strategijo za plastiko, katere cilj je spremeniti način oblikovanja, proizvodnje, uporabe in recikliranja plastike. Po novih načrtih bi morala biti do leta 2030 vsa plastična embalaža na trgu EU primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, poraba plastike za enkratno uporabo naj bi se zmanjšala, namerna uporaba mikroplastike pa omejila.

Maja je bil predložen zakonodajni predlog za reševanje problematike morskih odpadkov pri njihovem izvoru. Predlagani ukrepi se osredotočajo na deset plastičnih proizvodov, ki najpogosteje končajo v oceanih, ter na izgubljeno in zavrženo ribolovno orodje. Evropski parlament in Svet sta decembra dosegla začasni politični dogovor o novi direktivi EU o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo. Gre za najambicioznejši pravni instrument za zmanjšanje količine morskih odpadkov na svetovni ravni. Direktiva predvideva različne ukrepe za različne kategorije proizvodov. Kadar so alternativni proizvodi zlahka dostopni in cenovno sprejemljivi, bodo plastični proizvodi za enkratno uporabo, kot so plastični pribor, krožniki ali slamice, proizvodi iz okso-razgradljive plastike ter posode za živila in pijačo iz ekspandiranega polistirena, na trgu prepovedani. Pri ostalih proizvodih je poudarek na omejevanju uporabe prek zmanjšanja porabe na nacionalni ravni, zahtevah glede zasnove in označevanja ter obveznostih proizvajalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem.

Svet je maja sprejel tudi nova pravila o odpadkih, da bi EU postala vodilna v svetu na področju ravnanja z odpadki in recikliranja. Države članice bodo morale zdaj do leta 2025 reciklirati vsaj 55 % svojih komunalnih odpadkov, 60 % do leta 2030 in 65 % do leta 2035. Med drugimi odobrenimi ukrepi so bili 10-odstotna zgornja meja za odlagališča do leta 2035, obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov in strožje sheme, po katerih proizvajalci plačujejo za zbiranje ključnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.


Po vseevropski kampanji za sprejemanje zavez v okviru evropske strategije za plastiko je Komisija novembra pripravila predhodno oceno, ki kaže, da je industrija EU znatno zavezana k recikliranju plastike. Če bodo zaveze v celoti izpolnjene, bi bilo mogoče do leta 2025 dobaviti vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike. A povpraševanje do zdaj po pričakovanjih dosega le pet milijonov ton, kar kaže, da bo za uresničitev cilja dobro delujočega trga reciklirane plastike EU potrebno storiti več.

Nadaljevala so se tudi prizadevanja za izboljšanje trajnostnega „krožnega“ gospodarjenja z vodnimi viri in večjo varnost pitne vode za vse Evropejce. Komisija je februarja predlagala revizijo direktive o pitni vodi, da bi izboljšala standarde kakovosti pitne vode, omogočila boljši dostop do vode za vse in potrošnikom pomagala pri pridobivanju zanesljivih informacij o oskrbi z vodo. Predlog je bil odziv na prvo uspešno evropsko državljansko pobudo „Pravica do vode“, ki jo je podprlo 1,6 milijona ljudi. Cilj pobude je potrošnike spodbuditi, da se namesto za ustekleničeno vodo odločajo za vodo iz pipe, s čimer bi prihranili denar, zmanjšali količino plastičnih odpadkov v naših rekah in morjih ter omejili emisije toplogrednih plinov.

Komisija je spomladi 2018 poleg tega predstavila predloge za trajnostno financiranje, katerih cilj je zagotoviti, da finančni sektor z bolj trajnostnimi naložbami prispeva k prehodu na zeleno gospodarstvo.

Modro gospodarstvo

„Modro gospodarstvo“ zajema vse trajnostne gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na pravilih in so povezane z našimi oceani, morji ali obalnimi območji – od ribištva, ladjedelništva in turizma do oceanske energije in modre biotehnologije. Komisija je leta 2018 objavila prvo letno poročilo o tem hitro rastočem gospodarskem sektorju, katerega obseg na svetovni ravni naj bi se do leta 2030 podvojil. Poročilo poudarja, da modro gospodarstvo ustvari več kot 560 milijard evrov prometa letno, zaposluje več kot 3,5 milijona ljudi in je v številnih državah hitro rastoč sektor. V njem ima petino vseh zaposlenih Španija, sledijo ji Italija, Združeno kraljestvo in Grčija. V teh štirih državah članicah skupaj je več kot polovica delovnih mest, povezanih z modrim gospodarstvom.

Regionalna in mestna politika

Regije in mesta imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju rasti, delovnih mest in naložb. EU je v letu 2018 še naprej vlagala v politike, ki krepijo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, spodbujajo socialno vključenost ter podpirajo mala in srednja podjetja v regionalnem in lokalnem okviru. Izvedena je bila vrsta pobud in strategij za spodbujanje rasti in inovacij v večjem obsegu, med drugim nov sklop ukrepov v letu 2018, katerih namen je dodatna pomoč evropskim regijam pri naložbah v nišna področja, na katerih imajo konkurenčno prednost, poznana kot „pametna specializacija“.

Med ukrepi sta nadaljnja podpora pobudi za manj razvite regije in izvajanje nove pobude za regije v industrijski tranziciji. V tem okviru bodo pilotni ukrepi v desetih regijah in dveh državah članicah iz leta 2018 deležni strokovnih nasvetov in finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropske opazovalnice za grozde in panožne spremembe.

Komisija je izbrala tudi pet programov kohezijske politike, da bi jih vključila v nov pilotni ukrep za izboljšanje upravne zmogljivosti. Programi v Grčiji, na Poljskem, v Španiji, na Hrvaškem in v Bolgariji prejemajo prilagojeno podporo, ki naj bi izboljšala njihovo delovanje. Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe je izvedlo študijo o naložbenih platformah v najbolj oddaljenih regijah, da bi se jim zagotovil boljši dostop do naložbenega načrta. Poleg tega sta bili ustanovljeni projektni skupini za energijo na Reunionu in ravnanje z odpadki na Kanarskih otokih, Obzorje 2020 pa financira projekt za spodbujanje odličnosti na področju raziskav v vseh najbolj oddaljenih regijah.

Povezovanje Evrope

V okviru kombiniranega razpisa Instrumenta za povezovanje Evrope, ki nepovratna sredstva združuje s finančnimi sredstvi Evropskega sklada za strateške naložbe, Evropske investicijske banke, nacionalnih spodbujevalnih bank ali zasebnih vlagateljev, je bilo izbranih 35 projektov na področju varne, čiste in inteligentne mobilnosti, ki bodo prejeli 405 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V okviru drugega razpisa za zbiranje predlogov v vrednosti 290 milijonov evrov so bili podprti projekti, namenjeni razvoju enotnega evropskega neba in evropskega letalstva. V okviru Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) bo financirana vrsta demonstracij sistema za upravljanje dronov U-space s poudarkom na varni in zanesljivi vključitvi dronov v letalski sistem.

Pomoč malim in srednjim podjetjem pri iskanju financiranja, novih partnerjev in novih trgov

Mala podjetja so temelj gospodarstva EU. EU vsako leto malim podjetjem pomaga z različnimi vrstami finančnih in svetovalnih storitev. V zadnjih letih je EU znatno izboljšala dostop malih podjetij do financiranja v Evropi. EU je že pomagala zagotoviti več kot 20,3 milijarde evrov finančnih sredstev za približno 381 000 malih podjetij v okviru programa COSME, tj. programa EU za konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ki ga dopolnjuje Evropski sklad za strateške naložbe.

Spodbujanje raziskav, inovacij in tehnologije

Znanstvena odličnost in prodorne inovacije

V podporo raziskavam in inovacijam so bili med letom v okviru programa Obzorje 2020 objavljeni razpisi za zbiranje predlogov in sprejeti drugi ukrepi v skupni vrednosti 10 milijard evrov. Med drugim je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov za naložbe v višini skoraj 200 milijonov evrov za razvoj baterij naslednje generacije, ki bodo pomagale pri prehodu na razogljičeno družbo. Skoraj milijarda evrov je bila namenjena za povezovanje gospodarskih in okoljskih koristi v podporo svežnju ukrepov EU za krožno gospodarstvo, približno 200 milijonov evrov pa za preučitev temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij kot podlaga za evropsko agendo o migracijah.

Da bi spodbudili sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri financiranju inovacij na področju čiste energije, je bil s sporazumom s Fundacijo Billa in Melinde Gates jeseni leta 2018 vzpostavljen sklad v vrednosti 100 milijonov evrov, namenjen inovatorjem in podjetjem v EU, ki zmorejo znatno in trajno zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

V letu 2018 je bil uradno vzpostavljen evropski oblak za odprto znanost, ki je virtualno okolje za hrambo, izmenjavo in ponovno uporabo podatkov med disciplinami in državami. S to pobudo bi po ocenah dostop do vse večjega obsega odprtih podatkov dobilo 1,7 milijona raziskovalcev in 70 milijonov strokovnjakov.

EU v vesolju

Na podlagi vesoljske strategije za Evropo iz leta 2016 je EU nadaljevala razvoj vesoljske infrastrukture, ki podpira gospodarstvo in mnoge vidike našega vsakdanjika. Komisija je junija 2018 predlagala vesoljski program v vrednosti 16 milijard evrov, ki naj bi dodatno okrepil vodilni položaj EU v vesolju.

Program Copernicus je največji ponudnik podatkov o opazovanju Zemlje na svetu in pomaga pri reševanju različnih izzivov, kot so naravne nesreče in podnebne spremembe. Z izstrelitvijo sedmega satelita Copernicus leta 2018 smo izboljšali našo zmožnost spremljanja oceanov, kopenskih površin in ozračja. Storitve dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus, ki so se prav tako začele leta 2018, inovativnim zagonskim podjetjem in drugim uporabnikom omogočajo enostaven dostop do podatkov, njihovo obdelavo in prenos, ne da bi bilo treba vlagati v drage zmogljivosti za hrambo in obdelavo podatkov.

Galileo, program satelitske navigacije EU, zagotavlja natančne storitve ugotavljanja položaja, navigacije in določanja točnega časa ter se lahko uporablja z najnovejšo generacijo pametnih telefonov, kar omogoča večjo natančnost kot pri prejšnjih sistemih, temelječih izključno na GPS. S štirimi novimi sateliti, izstreljenimi leta 2018 (poimenovanimi po otrocih, ki so zmagali na risarskem natečaju), je sistem Galileo postal učinkovitejši ter je korak bliže popolnoma neodvisnemu in avtonomnemu satelitskemu sistemu za določanje položaja s 500 milijoni uporabnikov po vsem svetu. Signali sistema Galileo se uporabljajo za upravljanje cestnega in železniškega prometa, navigacijo zrakoplovov, bančništvo in kmetijstvo ter utirajo pot avtonomnim avtomobilom.

Novembra je zvezna komisija ZDA za komunikacije sklenila, da odobri odpravo obveznosti licence za sprejem signala Galileo v Združenih državah. To pomeni, da bodo lahko državljani in podjetja v ZDA izkoristili signale najsodobnejšega satelitskega navigacijskega sistema Galileo, pa naj gre za povezane avtomobile, pametne ure, kmetovanje ali navigacijo zrakoplovov.

Natančnost sistema Galileo je pomemben dejavnik učinkovitosti sistema eCall, ki pomaga pri iskanju avtomobilov v nujnih primerih. Sistem eCall je od 31. marca 2018 obvezen v vseh novih avtomobilih v EU in pomaga skrajšati odzivni čas služb za ukrepanje ob nesrečah za do 60 %. Komisija je decembra sprejela nove ukrepe za večjo natančnost pri iskanju ljudi v izrednih razmerah s pomočjo signalov sistema Galileo, s čimer so reševalne akcije učinkovitejše. Po novih pravilih bo mogoče z vseh pametnih telefonov, ki se prodajajo v EU, poslati natančno lokacijo osebe, ki pokliče številko za klic v sili 112, reševalnim službam, ki prevzamejo klic.

Ker je dostop do vesolja strateškega pomena, si EU prizadeva okrepiti svojo neodvisnost na tem področju. Leta 2018 je bil razpisan natečaj za dodelitev 10 milijonov evrov za komercialno najbolj izvedljivo rešitev, ki ponuja namenske nizkocenovne izstrelitvene storitve za lahke satelite. V okviru pobude InnovFin za vesoljski lastniški kapital je združenih približno 110 milijonov evrov finančnih sredstev za spodbujanje naložb v vesoljski sektor, in sicer s povečanjem razpoložljivega rizičnega kapitala za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Evropska obrambna tehnologija

Evropska unija je leta 2018 vložila 40 milijonov evrov v financiranje skupnih raziskav na področju inovativnih obrambnih tehnologij in proizvodov v okviru pripravljalnega ukrepa o obrambnih raziskavah.

EU je julija sprejela nov evropski program za razvoj obrambne industrije, da bi evropski obrambni industriji zagotovila finančno podporo v fazi razvoja novih proizvodov in tehnologij na področjih, izbranih na evropski ravni. Predvideni proračun programa za sofinanciranje skupnih projektov za razvoj obrambnih zmogljivosti v letih 2019 in 2020 znaša 500 milijonov evrov.

Vlaganje v ljudi

EU je leta 2018 sprejela priporočilo o okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva. V priporočilu so opredeljena merila za spodbujanje dobrih učnih in delovnih pogojev za vajence po vsej EU.

EU je aprila poenostavila in posodobila življenjepis Europass, ki bo ljudem pomagal, da svoje spretnosti in kvalifikacije predstavijo na jasnejši in razumljivejši način na celotnem enotnem trgu. Poleg tega bo oblikovalcem politike omogočil boljše predvidevanje potreb in trendov na trgu dela.

Reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja so pomembna prednostna naloga v večini držav članic, v evropskem semestru 2018 pa jim je bilo namenjeno veliko pozornosti. Priporočila na področju izobraževanja in usposabljanja je prejelo 20 držav članic.

Učinkoviti sistemi izobraževanja in usposabljanja so bistvenega pomena, saj mladim zagotavljajo znanja, kompetence in spretnosti, s katerimi lahko najdejo izpolnjujočo zaposlitev ter postanejo samostojni in aktivni državljani. Poleg tega delavcem omogočajo nadgrajevanje spretnosti, da bi se lahko odzvali na spreminjajoče se delovne metode in potrebe trga dela, ter pripomorejo k večji produktivnosti in rasti.

Komisija je za napredek pri vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 v prvi polovici leta 2018 predstavila šest konkretnih ukrepov politike. Svet je maja 2018 sprejel priporočili o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, da bi se več ljudem pomagalo pridobiti temeljne spretnosti, potrebne za življenje in delo v 21. stoletju, ter o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja. Novembra 2018 je sprejel ukrepe za avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini. Razprave o predšolski vzgoji in varstvu ter poučevanju in učenju jezikov se nadaljujejo. Izvaja se tudi akcijski načrt za izboljšanje digitalnih spretnosti državljanov EU in uporabe novih tehnologij pri poučevanju in učenju.

Povezovanje ljudi

Evropa je v letu 2018 obeležila evropsko leto kulturne dediščine, katerega namen je bil več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju bogate in raznolike kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Več kot 7,5 milijona ljudi se je udeležilo več kot 13 000 dogodkov, organiziranih v 37 državah. Da bi učinki evropskega leta trajali tudi po letu 2018, je Komisija 7. decembra predstavila 60 ukrepov v zvezi z dolgoročno promocijo in varstvom kulturne dediščine.

Program Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport je v letu 2018 s proračunom v višini več kot 2,7 milijarde evrov sodelovanje v učnih aktivnostih omogočil okoli 600 000 mladim in 190 000 zaposlenim iz izobraževalnih institucij in mladinskih organizacij. Komisija je marca k svojim ukrepom mobilnosti dodala spletno različico z uvedbo virtualne izmenjave Erasmus+, da bi prek digitalnih učnih orodij spodbudila medkulturni dialog in izboljšala spretnosti vsaj 25 000 mladih. Komisija je maja predlagala podvojitev sredstev za Erasmus na 30 milijard evrov v naslednjem dolgoročnem proračunu za obdobje 2021–2027, s čimer bi se potrojilo število ljudi, ki bi lahko prejeli podporo iz programa.

DiscoverEU

Med julijem in oktobrom 2018 je imelo okoli 15 000 mladih priložnost, da raziščejo Evropo z vozovnico DiscoverEU. Ta nova pobuda jim je omogočila, da bolje spoznajo raznolikost Evrope, uživajo v njenem kulturnem bogastvu, sklenejo nova prijateljstva in dobijo občutek evropske identitete. Novembra so imeli mladi še eno priložnost, da se prijavijo za brezplačno vozovnico, s katero bodo lahko potovali po Evropi v letu 2019. Komisija je predlagala, da se pobuda po letu 2020 znatno razširi.

Evropska solidarnostna enota

Oktobra je evropska solidarnostna enota dobila močan zagon, potem ko je EU sprejela samostojno pravno podlago in triletni proračun za to pobudo. Do konca decembra se je registriralo skoraj 100 000 mladih, v solidarnostne aktivnosti po vsej Evropi pa se jih je vključilo 11 000. Komisija je junija predlagala nov program za evropsko solidarnostno enoto po letu 2020 s proračunom v višini 1,26 milijarde evrov, da bi mladim omogočila še več priložnosti za solidarnost. Tako bi lahko med letoma 2021 in 2027 vsaj 350 000 mladih Evropejcev skupnostim v stiski pomagalo s prostovoljstvom (vključno s podporo operacijam humanitarne pomoči v državah nečlanicah EU), pripravništvi in zaposlitvami.

Varovanje zdravja ljudi in podpora gospodarstvu

Decembra 2018 so evropski ministri za zdravje sprejeli priporočilo, ki ga je Komisija predlagala za okrepitev sodelovanja EU v boju proti boleznim, ki se jih lahko prepreči s cepivi. Priporočilo se osredotoča na tri glavne stebre: preprečevanje nenaklonjenosti cepljenju in izboljševanje precepljenosti, trajnostne politike cepljenja v EU ter usklajevanje na evropski ravni in prispevanje k zdravju na svetovni ravni.

Poročilo o pregledu zdravstva v Evropi v letu 2018, ki sta ga novembra objavili Komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, poziva k izboljšanju duševnega zdravja in preprečevanju duševnih motenj, ki nimajo le socialnih posledic, temveč pomenijo tudi stroške, ki na ravni EU po ocenah znašajo več kot 4 % bruto domačega proizvoda. Ugotovitve poročila kažejo tudi, da se je stalno podaljševanje pričakovane življenjske dobe upočasnilo in da še vedno obstajajo velike razlike med državami in znotraj njih, pri čemer so zlasti zapostavljene osebe z nizko ravnjo izobrazbe. Poročilo poleg tega poziva k obravnavanju dejavnikov tveganja, kot so kajenje, alkohol in debelost, ter k zmanjšanju prezgodnje umrljivosti, zagotavljanju splošnega dostopa do oskrbe in krepitvi odpornosti zdravstvenih sistemov. S poročilom je Komisija začela drugi cikel znanja o zdravstvenem stanju v EU, v okviru katerega se analizirajo in izmenjujejo primerjalni podatki in ugotovitve o zdravju in zdravstvenih sistemih v EU. Cikel poleg tega podpira zdravstvene organe pri oblikovanju politik na podlagi dokazov.

Komisija je dvoletni cikel o zdravstvenem stanju pripravila v tesnem sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike.

EU je s predlogom za omejitev izpostavljenosti delavcev še petim rakotvornim kemikalijam nadaljevala svoja prizadevanja za zaščito zdravja in varnosti pri delu. Namen predloga je okrepiti zaščito več kot milijona delavcev v Evropi.

Za boljšo zaščito čebel in opraševalcev so bile sprejete dodatne omejitve glede uporabe treh neonikotinoidov, tj. aktivnih snovi, ki so kemično podobne nikotinu in se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih. Decembra 2018 je začela veljati popolna prepoved uporabe teh proizvodov na prostem, njihova uporaba v zaprtih prostorih pa je bila omejena na trajne rastlinjake. Te ukrepe je dopolnila prva pobuda EU za zaustavitev upadanja števila prostoživečih žuželk opraševalk.

Proračun EU, usmerjen v rezultate

Proračun EU za leto 2018 je bil osredotočen na uresničevanje prednostnih nalog Evrope s prispevanjem k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade, ter spodbujanjem rasti in strateških naložb. Poudarek je bil tudi na nadaljevanju prizadevanj za spopadanje z izzivi na področju migracij in varnosti, tako znotraj kot zunaj EU.

Skoraj polovica odobrenih sredstev (77,5 milijarde evrov) je bila namenjena krepitvi evropskega gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest in povečanju konkurenčnosti podjetij, raziskovalcev in univerz na svetovni ravni. S finančnimi sredstvi EU so bili podprti kmetijstvo in podeželska območja (skupna kmetijska politika), regije (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad), raziskave in inovacije (Obzorje 2020), mala in srednja podjetja (Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja), izobraževanje, usposabljanje in mladi (Erasmus+) ter promet in digitalna infrastruktura (Instrument za povezovanje Evrope).

V okviru pobude za zaposlovanje mladih, katere namen je reševanje problematike brezposelnosti mladih, je bilo 350 milijonov evrov namenjenih za podporo in pomoč mladim pri iskanju boljših možnosti za zaposlitev. V letu 2018 sta bili dodatni dve milijardi evrov namenjeni za Evropski sklad za strateške naložbe, da bi se nadaljevala uspešna pritegnitev zasebnih naložb v strateške evropske projekte. 59,2 milijarde evrov je bilo namenjenih spodbujanju trajnostne rasti s podporo kmetijstvu, ribištvu, podnebju in biotski raznovrstnosti.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je maja po mesecih posvetovanj z državami članicami in evropskimi državljani predstavila predlog dolgoročnega proračuna za obdobje 2021–2027.

Sledil je celovit sklop predlogov za sektorske programe in sklade. Predlog dolgoročnega proračuna je preslikava ciljev EU za prihodnje desetletje v proračunske zneske, kot so se evropski voditelji dogovorili februarja 2018. Za učinkovito uresničevanje prednostnih nalog EU so v predlaganem proračunu posodobljeni programi združeni z novimi instrumenti. Proračun zagotavlja sredstva za reševanje glavnih izzivov, kot so brezposelnost mladih, migracije, varnost ter tehnološka in digitalna preobrazba. Predlogi vključujejo poenostavljen proračun, ki vzpostavlja močnejšo povezavo s političnimi prednostnimi nalogami (glej tudi posebno poglavje o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU).

InvestEU

Glede na uspeh naložbenega načrta za Evropo je Komisija predlagala, naj vsi programi financiranja EU v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna (2021–2027) sledijo istemu modelu. S programom InvestEU naj bi bili številni programi financiranja, ki jih trenutno ponuja EU, združeni pod eno streho. Tako kot pri naložbenem načrtu naj bi program InvestEU sestavljali sklad, svetovalno vozlišče in naložbeni portal. Sklad InvestEU naj bi z jamstvom iz proračuna EU v višini 38 milijard evrov podpiral strateško pomembne projekte po vsej EU na področjih, kot so trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, mala in srednja podjetja ter socialne naložbe in spretnosti. Ocenjuje se, da bo sklad v sedmih letih spodbudil dodatne naložbe v višini več kot 650 milijard evrov.

Spodbujanje raziskav, inovacij in tehnologije

Komisija načrtuje tudi povečanje naložb v raziskave, da bi Evropa pri raziskavah in inovacijah ostala vodilna v svetu. Predlagani proračun za raziskave in inovacije v okviru novega programa Obzorje Evropa v obdobju 2021–2027 znaša 100 milijard evrov. Komisija je predlagala, naj EU iz vesoljskega programa EU vloži 16 milijard evrov za pomoč pri razvoju njenega vodilnega položaja na področju vesolja. Komisija za Evropski obrambni sklad predlaga proračun v višini 13 milijard evrov. EU se bo tako uvrstila med štiri največje vlagateljice v raziskave in tehnologijo na področju obrambe v Evropi.

Kmetijstvo in pomorsko gospodarstvo za rast

Komisija želi ohraniti močno podporo kmetijstvu in podeželskim območjem v EU ter je predlagala, da se skupni kmetijski politiki za obdobje 2021–2027 dodeli 365 milijard evrov. Predlogi na področju skupne kmetijske politike se osredotočajo na poenostavitev in posodobitev politike, da bo kos izzivom prihodnosti. Poleg tradicionalnih ciljev dohodkov kmetij, prehranske varnosti in varstva okolja se v načrtih upoštevajo tudi nove družbene zahteve, kot so varna, hranljiva in trajnostna hrana, boj proti razmetavanju s hrano in dobrobit živali. V načrtih je poleg tega predlagano novo partnerstvo med EU in državami članicami. V prihodnosti bodo elementi, potrebni za doseganje skupnih ciljev EU in nemoteno delovanje enotnega trga, sicer opredeljeni na ravni EU, vendar bodo države članice lahko izbirale in načrtovale ukrepe politike, ki bodo ustrezali potrebam njihovih kmetov in podeželskih območij.

Komisija je predlagala tudi nov Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo s proračunom v višini 6,14 milijarde evrov, da bi okrepila podporo pomorskemu gospodarstvu, hkrati pa spodbujala poenostavitev in večjo osredotočenost na rezultate. Sklad bo omogočal naložbe v nove pomorske trge, tehnologije in storitve, kot sta oceanska energija in morska biotehnologija. Obalne skupnosti bodo prejele več podpore, sklad pa bo še naprej podpiral evropski ribiški sektor, pri čemer bo poseben poudarek na pomoči malemu ribolovu.

Prihodnost kohezijske politike

Predlogi za sklade kohezijske politike, za katere je Komisija predlagala proračun v višini 373 milijard evrov, se osredotočajo na posodobitev evropskega gospodarstva, da bi to postalo pametnejše, bolj zeleno in bolj povezano, ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Tudi pravila naj bi bila poenostavljena, pri čemer naj bi sedem skladov pokrival en sklop pravil, postopki pa naj bi postali prožnejši.

Vlaganje v ljudi

Komisija je za nadaljnjo krepitev socialne razsežnosti Unije predlagala nov in izboljšan Evropski socialni sklad. Novi ESS+ naj bi razpolagal s sredstvi v višini 101,2 milijarde evrov, kar je znatno večji delež skupnega kohezijskega proračuna kot doslej. S tem bi se povečala prepoznavnost in učinek socialnih naložb. V primerjavi s sedanjim finančnim okvirom bi se lahko zlasti s kombinacijo ESS+, programa Erasmus in evropske solidarnostne enote sredstva za podporo mladim več kot podvojila. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji naj bi se prenovil, njegovo področje uporabe razširilo, zgornja meja pa povišala na 225 milijonov evrov letno v primerjavi s 170 milijoni evrov letno v tekočem obdobju.

Uresničitev enotnega digitalnega trga

Izmed 30 zakonodajnih pobud, ki jih je Komisija predstavila od leta 2015, je bil o 23 dosežen dogovor med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Sedem predlogov Komisije, s katerimi bi poglobili enotni digitalni trg, še čaka na odobritev Evropskega parlamenta in Sveta.

Leta 2018 je začelo veljati več pomembnih digitalnih pobud. Januarja se je začela vseevropska kampanja #SaferInternet4EU za ozaveščanje o spletni varnosti, medijski pismenosti in kibernetski higieni. Septembra je začela veljati zakonodaja EU o elektronski identifikaciji (uredba eIDAS). Države članice so oktobra uvedle pravila, ki omogočajo lažji dostop do tiskanega gradiva v formatih, prilagojenih za slabovidne ali osebe z drugo invalidnostjo, decembra pa so začela veljati nova pravila, ki prepovedujejo neupravičeno geografsko blokiranje pri spletni prodaji na enotnem trgu.

Filmi in glasba brez meja

Evropejci lahko od aprila 2018 zahvaljujoč novim pravilom o prenosljivosti dostopajo do spletnih vsebin (avdiovizualnih in glasbenih), na katere so se naročili doma, ne glede na to, kje v EU so. Komisija je maja napovedala vzpostavitev spletnega registra evropskih filmov, da bi povečala prepoznavnost evropske kinematografije. Prototip je bil predstavljen oktobra.

Evropski parlament, Svet in Komisija so junija 2018 dosegli politični dogovor o revidiranih pravilih za bolj pošteno regulativno okolje za celoten avdiovizualni sektor, vključno s storitvami na zahtevo in platformami za izmenjavo videoposnetkov. Pravila spodbujajo evropsko avdiovizualno produkcijo in zagotavljajo neodvisnost regulatorjev na avdiovizualnem področju.

Varnejši in enostavnejši spletni nakupi

Nova uredba o storitvah čezmejne dostave paketov, ki pomembno vpliva na elektronsko poslovanje, je začela veljati maja. Visoke cene čezmejne dostave paketov ovirajo potrošnike in trgovce na drobno, zlasti mala in srednja podjetja, ki želijo kupovati in prodajati prek spleta po vsej EU.

Krepitev zaupanja v spletno okolje in oblikovanje enotnega digitalnega trga

Za elektronske transakcije na notranjem trgu so začela veljati pravila o elektronski identifikaciji, ki Evropejcem prinašajo novo svoboščino: uporaba priglašene elektronske identifikacije pomeni varen dostop do digitalnih storitev, ki se zagotavljajo povsod po Evropi in zajemajo vse od vpisa na tujo univerzo, dostopa do elektronskih zdravstvenih evidenc, registracije podjetja in vlaganja davčnih napovedi prek spleta do digitalnega odprtja bančnega računa.

Nova pravila veljajo od decembra 2018 ter prepovedujejo neupravičeno geografsko blokiranje in druge oblike diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža potrošnika. Ljudem in podjetjem omogočajo dostop do spletnih mest iz drugih držav članic ter dostop do enakega blaga in storitev, kot ga imajo lokalni potrošniki. Komisija je predstavila tudi vmesno poročilo o učinkih odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ki je začela veljati leta 2017.

Izkoriščanje vseh prednosti podatkovnega gospodarstva EU

Odprava ovir bo pripomogla, da se bo vrednost podatkovnega gospodarstva EU med letoma 2015 in 2020 podvojila, in sicer z 1,9 % na 4 % bruto domačega proizvoda. Po napovedih bo v podatkovnem gospodarstvu EU do leta 2020 zaposlenih 10,4 milijona ljudi. Z odpravo obstoječih zahtev glede lokalizacije podatkov se bodo znižali stroški podatkovnih storitev, podjetjem bo omogočena večja prožnost pri organizaciji njihovega upravljanja podatkov in podatkovne analitike, hkrati pa se bo povečala njihova uporaba in izbira ponudnikov.

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca je že del našega vsakdana: zdravnikom pomaga pri hitrejši in natančnejši zdravstveni diagnostiki, kmetom pa pri manjši uporabi pesticidov na poljščinah. Poleg tega jo javne uprave uporabljajo pri reševanju zadev po meri državljanov in zmanjšanju števila prometnih nesreč. Umetna inteligenca se uporablja tudi pri boju proti podnebnim spremembam ali predvidevanju groženj.

Komisija je aprila predlagala evropski pristop za povečanje javnih in zasebnih naložb v umetno inteligenco, pripravo na povezane družbeno-gospodarske spremembe ter zagotovitev oblikovanja ustreznega etičnega in pravnega okvira za vprašanja odgovornosti v zvezi s temi novimi tehnologijami. Namen tega pristopa je čim bolj povečati učinek naložb na ravni EU in nacionalni ravni, spodbujati sodelovanje, izmenjevati najboljše prakse in opredeliti skupne nadaljnje ukrepe, s katerimi bi zagotovili globalno konkurenčnost EU v tem sektorju.

Komisija je junija imenovala strokovno skupino na visoki ravni za umetno inteligenco in ustanovila evropsko zavezništvo za umetno inteligenco, ki je spletna večdeležniška skupnost, odprta za vse, ki jih zanima umetna inteligenca.

Komisija je decembra na podlagi aprilskega sporočila in v tesnem sodelovanju z državami članicami predlagala usklajen načrt za spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence, izdelane v Evropi. Namen načrta je zagotoviti dopolnjevanje in sinergije med nacionalnimi ukrepi in ukrepi na ravni EU, da bi po vsej Evropi čim bolj povečali učinek umetne inteligence in razširili njene koristi. V načrtu so bili predlagani skupni ukrepi na štirih ključnih področjih: povečanje naložb, dajanje na voljo večje količine podatkov, spodbujanje nadarjenosti in zagotavljanje zaupanja. Načrt poleg tega strateško uokvirja nacionalne strategije za umetno inteligenco. Države članice EU so pozvane, naj na podlagi dela na evropski ravni do sredine leta 2019 pripravijo nacionalne strategije za umetno inteligenco.

Obenem je Komisija dodelila 66 milijonov evrov projektom na področju robotike, ki bodo pripomogli k digitalizaciji malih in srednjih podjetij po vsej EU.

Decembra je neodvisna skupina 52 strokovnjakov pripravila etične smernice za razvoj in uporabo umetne inteligence. Zavezništvo za umetno inteligenco se bo o njih posvetovalo z deležniki in dokončane bodo leta 2019. Skupina strokovnjakov bo spomladi 2019 predstavila tudi priporočila politike.

Razvoj vrhunske superračunalniške infrastrukture v Evropi

Komisija je januarja 2018 predstavila načrte za ustanovitev Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. Ta nova pravna struktura in struktura financiranja bo združevala sredstva EU in držav članic za izgradnjo superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter podporo raziskavam in inovacijam na tem področju, da bi Evropa postala ena od treh svetovnih velesil na področju superračunalništva. Septembra so države članice podprle predlog Komisije, skupno podjetje pa je začelo delovati novembra. To infrastrukturo bo zgradilo in začelo uporabljati po vsej Evropi (kar naj bi se financiralo iz naslednjega dolgoročnega proračuna EU), s čimer se bodo izboljšale zmogljivosti za obdelavo podatkov za raziskave in industrijo ter podpirale inovacije na področju tehnologij superračunalništva, tako strojne kot programske opreme. Infrastruktura bo prinesla koristi številnim področjem, od zdravstva in energije iz obnovljivih virov do varnosti avtomobilov in kibernetske varnosti.

Boljši dostop do podatkov in možnost njihove ponovne uporabe

Komisija je aprila predlagala razširitev področja uporabe direktive o informacijah javnega sektorja na podatke, ki jih hranijo javna podjetja, in omejitev stroškov za ponovno uporabo njihovih podatkov. Namen predloga je tudi olajšati ponovno uporabo podatkov iz javno financiranih raziskav in zavezati države članice k oblikovanju politik odprtega dostopa. V skladu z novimi pravili bo po potrebi treba pripraviti tehnične rešitve za dostop do podatkov v realnem času.

Komisija je aprila v okviru tretjega svežnja o podatkih pripravila nov niz priporočil, ki obravnavajo tehnološke spremembe pri dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju. Priporočila vsebujejo smernice za izvajanje politik odprtega dostopa v skladu s cilji odprte znanosti, podatki iz raziskav, upravljanjem podatkov, vzpostavitvijo evropskega oblaka za odprto znanost ter besedilnim in podatkovnim rudarjenjem. Priporočila obravnavajo tudi spodbude in razvoj ustreznih znanj in spretnosti za raziskovalce, da bi ti lahko izvajali odprto znanost.

Prosti pretok neosebnih podatkov

Decembra so začela veljati nova pravila, ki dovoljujejo shranjevanje in obdelavo neosebnih podatkov povsod v EU brez neupravičenih omejitev. Nova pravila odpravljajo ovire, ki preprečujejo prosti pretok podatkov, in bodo okrepila evropsko gospodarstvo, tako da bodo do leta 2020 po ocenah spodbudila gospodarsko rast do 4 % bruto domačega proizvoda. Države članice naj bi Komisiji sporočile vse preostale ali načrtovane omejitve glede lokalizacije podatkov, ki so dovoljene samo v omejenih posebnih okoliščinah zaradi javne varnosti in morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti. Javni organi bodo lahko dostopali do podatkov za namene pregleda in nadzora ne glede na to, kje v EU se hranijo ali obdelujejo. Pravila bodo prav tako spodbujala pripravo kodeksov ravnanja za storitve v oblaku, da bi olajšali prehajanje med ponudniki storitev v oblaku z jasno določenimi roki.

V korak z blokovnimi verigami

Komisija je februarja s podporo Evropskega parlamenta ustanovila Opazovalnico in forum EU za blokovne verige. Ta bo spremljala razvoj dogodkov in spodbujala vlogo evropskih deležnikov v „blokovni verigi“, tj. tehnologijah, ki hranijo bloke informacij, ki se razširjajo po digitalnem omrežju.

Vrhnje domensko ime .eu

Decembra je bil dosežen dogovor o novih pravilih, ki urejajo vrhnje domensko ime .eu, ki je bilo ustvarjeno leta 2002, da bi evropskim podjetjem in državljanom olajšali sodelovanje v elektronskem trgovanju in spodbudili enotni spletni trg. Namen revizije pravil je vzpostaviti prožen in pregleden sistem upravljanja interneta, ki bo kos izzivom prihodnosti in v katerega bodo deležniki v celoti vključeni. Ena od glavnih predlaganih novosti je državljanom EU omogočiti registracijo domenskih imen .eu, ne glede na to, kje živijo.

E-zdravje

Komisija je aprila predstavila svoje ambicije glede digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva. Komisija bo podpirala sodelovanje EU na treh prednostnih področjih: varen dostop državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov, tudi čezmejno, personalizirana medicina in preprečevanje bolezni na podlagi skupnih evropskih podatkov ter krepitev vloge državljanov z digitalnimi orodji in oskrbo, osredotočeno na posameznika. Kot prvi rezultat bo v prvi polovici leta 2019 več pionirskih držav članic začelo izmenjevati e-recepte in digitalne povzetke o pacientih. Do novembra 2018 je 19 evropskih držav podpisalo izjavo o čezmejnem dostopu do svojih genomskih informacij.

Povezljivost in digitalno podjetništvo

Komisija je januarja sprejela akcijski načrt za digitalno izobraževanje, s katerim želi zagotoviti, da bi lahko vsi državljani EU splet doma, v šoli in na delovnem mestu izkoriščali v enaki meri. Pobude vključujejo podpiranje šol pri uvedbi visokohitrostnih širokopasovnih povezav, razširitev novega orodja za samoocenjevanje šol glede uporabe tehnologije za poučevanje in učenje (Selfie) in kampanjo za ozaveščanje javnosti #SaferInternet4EU. Na dan varnejšega interneta (6. februarja) se je začela kampanja za ozaveščanje o varnosti otrok na spletu, ki obravnava spletno nadlegovanje, lažne novice, pošiljanje besedilnih sporočil s spolno vsebino, škodljive vsebine, kritično razmišljanje, medijsko pismenost, digitalna znanja in spretnosti ter dobre prakse na področju kibernetske varnosti.

Pri pobudi WiFi4EU za vzpostavitev javnih dostopovnih točk za brezžični internet v skupnostih po vsej Evropi je bil novembra z objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov narejen velik korak naprej. Pobuda bo med letoma 2018 in 2020 razpolagala s proračunom v višini 120 milijonov evrov. Podpirala bo namestitev opreme za Wi-Fi na javnih mestih, kot so parki, trgi, javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji.

Naložbe v širokopasovne povezave

Evropski parlament in Svet sta junija dosegla politični dogovor za posodobitev telekomunikacijskih pravil EU. Novi Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah bo spodbudil naložbe v zelo visokozmogljiva omrežja po vsej EU, tudi na oddaljenih in podeželskih območjih. Sporazum o zakoniku vključuje določitev časovnega okvira, v katerem morajo države članice (do leta 2020) dovoliti uporabo ključnih radiofrekvenčnih pasov, potrebnih za razvoj storitev 5G. Zakonik je začel veljati decembra. Komisija je predstavila tudi nabor orodij za zagotovitev več širokopasovnih povezav oddaljenim in podeželskim območjem, kjer ima le 40 % ljudi dostop do hitrega interneta v primerjavi s 76 % v EU kot celoti.

Pripravništva za digitalne priložnosti

Pobuda za usposabljanje, ki jo financira EU, bo podjetjem pomagala zapolniti prosta delovna mesta s kandidati z digitalnimi znanji in spretnostmi. Komisija je aprila začela izvajati pilotni projekt, ki se financira iz programa Obzorje 2020 in ga upravlja program Erasmus+, za 6 000 pripravništev na področju kibernetske varnosti, velepodatkov, kvantne tehnologije, strojnega učenja in digitalnega trženja.

Ženske na digitalnem področju

Ker ima digitalna vrzel med spoloma velike družbene in gospodarske posledice, je Komisija spodbujala ozaveščenost o pomenu krepitve vloge žensk v naši digitalni družbi s pripravo strategije Ženske na digitalnem področju. S strategijo želi pripomoči k sprostitvi vseh možnosti, s katerimi lahko ženske dajo pečat digitalnemu gospodarstvu, in sicer z bojem proti stereotipom v medijih in spodbujanjem vzornic, spodbujanjem digitalnih znanj in spretnosti ter izobraževanja za ženske kot tudi olajševanjem udeležbe žensk pri digitalnem podjetništvu in inovacijah.

Mednarodno sodelovanje

Komisija je februarja sprejela strategijo za Zahodni Balkan, s katero je bilo uvedenih šest vodilnih pobud, vključno s pobudo, ki naj bi šestim partnerskim državam Zahodnega Balkana pomagala pri uspešnem digitalnem prehodu. Digitalna agenda za Zahodni Balkan je bila sprejeta junija, da bi prebivalcem regije prinesla koristi digitalne preobrazbe. V agendi je določen pristop za znižanje cen gostovanja, vlaganje v širokopasovno povezljivost, povečanje kibernetske varnosti, zaupanja in digitalizacije industrije, okrepitev digitalnega gospodarstva ter spodbujanje raziskav in inovacij.

V okviru novega zavezništva med Afriko in Evropo za trajnostne naložbe in delovna mesta se je projektna skupina EU in Afriške unije za digitalno gospodarstvo prvič sestala decembra in bo do junija 2019 izdala priporočila glede razvoja vseafriškega digitalnega trga, povezanega z enotnim digitalnim trgom EU.

Pošteno digitalno okolje

Zagotavljanje poštene konkurence v spletnem gospodarstvu

Komisija je januarja podjetju Qualcomm naložila kazen v višini 997 milijonov evrov, ker je zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu naborov čipov za osnovni pas, ki pametnim telefonom in tabličnim računalnikom omogočajo povezavo s celičnimi omrežji ter so skladni s standardom dolgoročnega razvoja tehnologije 4G (LTE). Komisija je pod določenimi pogoji odobrila predlagani prevzem podjetja NXP s strani podjetja Qualcomm. Obe podjetji sta vodilna akterja v industriji polprevodnikov. V medijskem sektorju je Komisija junija odobrila prevzem družbe Sky s strani Comcast. V telekomunikacijskem sektorju je julija odobrila prevzem UPC Austria s strani T-Mobile Austria.

Komisija je julija družbi Google naložila kazen v višini 4,34 milijarde evrov zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU z uvedbo nezakonitih omejitev za proizvajalce naprav Android in operaterje mobilnih omrežij, da bi družba okrepila prevladujoči položaj na področju splošnega spletnega iskanja. Proizvajalcem potrošniške elektronike Asus, Denon & Marantz, Philips in Pioneer je v štirih ločenih sklepih naložila kazen v skupnem znesku več kot 111 milijonov evrov zaradi določanja fiksnih ali najnižjih maloprodajnih cen svojim spletnim trgovcem na drobno, s čimer so kršili pravila EU o konkurenci.

Komisija je decembra podjetju Guess naložila kazen v višini malo manj kot 40 milijonov evrov zaradi omejevanja trgovcev na drobno pri spletnem oglaševanju in čezmejni prodaji potrošnikom v drugih državah članicah (geografsko blokiranje), s čimer je kršilo pravila EU o konkurenci.

Komisija je septembra odobrila predlagani prevzem družbe Shazam, ki je vodilna aplikacija za prepoznavanje glasbe, s strani družbe Apple, ki upravlja Apple Music, drugo največjo storitev pretakanja glasbe v Evropi. Novembra je odobrila predlagani prevzem delov družbe Fox s strani družbe Disney, pri čemer sta obe družbi globalni medijski podjetji s sedežem v Združenih državah. Ta odločitev je pogojena s popolno izpolnitvijo zavez, ki jih je ponudil Disney, da bi odgovoril na pomisleke Komisije glede konkurence. Komisija je novembra odobrila tudi predlagani prevzem podjetja Tele2 NL s strani T-Mobile NL. Preiskava Komisije je pokazala, da predlagana transakcija verjetno ne bo bistveno vplivala na raven storitve ali cen, ki jih plačujejo nizozemske stranke storitev mobilnih telekomunikacij.

Poleg tega je Komisija sprejela prve sklepe o državni pomoči v zvezi z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji, ki državam članicam omogočajo, da podpirajo taka omrežja, zlasti na posebnih ciljnih območjih v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem.

Digitalna obdavčitev

Komisija je marca predlagala reformo pravil EU o davku na dohodke pravnih oseb od digitalnih dejavnosti. Novi ukrepi tudi zagotavljajo, da digitalna podjetja v EU plačujejo pravične davke, in sicer tako, da pravila obdavčitve upoštevajo nedavno širitev v digitalnem gospodarstvu.

Spodbujanje digitalizacije finančnih storitev

Komisija je marca sprejela akcijski načrt o inovacijah na področju finančnih storitev, ki temeljijo na tehnologiji (FinTech), da bi finančnemu sektorju pomagala izkoristiti hiter napredek na področjih, kot so blokovna veriga, umetna inteligenca in storitve v oblaku. Namen načrta je večja varnost trgov in lažji dostop do njih v korist potrošnikov, vlagateljev, bank in novih akterjev na trgu. Kot prvi večji ukrep načrta je Komisija predlagala nova pravila, ki bodo platformam za množično financiranje pomagala pri rasti po vsem enotnem trgu EU, da bi se izboljšal dostop do financiranja, zlasti za zagonska in druga mala podjetja. V skladu s pravili bodo platforme lahko zaprosile za oznako EU in ponudile svoje storitve po vsej EU, vlagatelje pa bodo ščitila pravila o razkritju informacij, upravljanju, obvladovanju tveganja in skladnem pristopu k nadzoru.

Pravičnost in preglednost za uporabnike spletnih posredniških storitev

Komisija je aprila sprejela predlog uredbe za spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih platform. Predlog obravnava škodljive trgovinske prakse, ki izhajajo iz neenakih poslovnih odnosov med platformami in poslovnimi uporabniki, ki z njihovo pomočjo ponujajo svoje blago in storitve potrošnikom v EU. Novoustanovljena opazovalnica, ki jo podpira skupina neodvisnih strokovnjakov, bo pozorno spremljala gospodarstvo spletnih platform in Komisiji svetovala o potrebi po prihodnjih pobudah.

Okrepitev kibernetske varnosti in varnejši internet

Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov se je začela uporabljati maja 2018. Gre za prvi pravno zavezujoč sistem pravil o kibernetski varnosti za celotno EU, ki po vsej EU vzpostavlja visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov.

Komisija je predlagala ustanovitev Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov. Cilj centra je pomagati EU pri ohranjanju in razvoju tehnoloških in industrijskih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, ki so potrebne za obvarovanje enotnega digitalnega trga. Mreža bo sodelovala pri razvoju novih in krepitvi splošnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti v državah članicah. Predlog naj bi EU in državam članicam pomagal pri industrijski politiki kibernetske varnosti zavzeti proaktivno, dolgoročno in strateško perspektivo.

Boj proti dezinformacijam na spletu

Komisija je aprila predlagala prvi sklop ukrepov za boj proti dezinformacijam na spletu. Ti vključujejo pripravo vseevropskega kodeksa ravnanja glede dezinformacij, ki je bil objavljen septembra in naj bi ga podpisniki, med njimi velike spletne platforme, začeli izvajati še pred evropskimi volitvami leta 2019. Vključujejo tudi podporo neodvisni mreži preverjevalcev dejstev ter spodbujanje kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti. Po razkritjih v zvezi z družbama Facebook in Cambridge Analytica je postalo jasno, da se osebni podatki lahko izkoriščajo v volilne namene in da to lahko vpliva na odpornost demokratičnih procesov. Predsednik Juncker je septembra napovedal ukrepe za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev ter kodeks ravnanja EU glede dezinformacij. Komisija je nato predstavnike spletnih platform in oglaševalce pozvala, naj se zavežejo k izvajanju tega kodeksa.

Komisija in visoka predstavnica sta decembra sprejeli akcijski načrt o dezinformacijah, ki nadgrajuje aprilsko sporočilo in delo projektne skupine za vzhodno strateško obveščanje Evropske službe za zunanje delovanje, ki je bila ustanovljena leta 2015, ko je Evropski svet prvič prepoznal grožnjo ruskih dezinformacijskih kampanj.

Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam je osredotočen na štiri ključna področja za učinkovito izgradnjo vseevropskih zmogljivosti za boj proti dezinformacijam: (a) boljše odkrivanje, analiziranje in razkrivanje dezinformacij, (b) tesnejše sodelovanje med institucijami in državami članicami, (c) vključitev zasebnega sektorja v boj proti dezinformacijam, (d) ozaveščanje državljanov in krepitev njihove vloge. Glede na bližajoče se evropske volitve bo do marca 2019 med institucijami EU in državami članicami vzpostavljen sistem hitrega obveščanja.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Da bi Evropska unija ostala na čelu digitalne preobrazbe, je Komisija predlagala nov program za digitalno Evropo s proračunom v višini 9,2 milijarde evrov (v obdobju 2021–2027). Program bo vključeval sredstva za podporo petih konkretnih področij: visokozmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti in zaupanja, digitalnih znanj in spretnosti ter digitalne preobrazbe in interoperabilnosti. Digitalni del Instrumenta za povezovanje Evrope bo okrepil evropsko širokopasovno infrastrukturo (vključno s tehnologijo 5G) za povezovanje skupnosti po vsej EU (tri milijarde evrov). Te naložbe v digitalno strategijo bodo dopolnjevala druga sredstva, kot so program InvestEU ter skladi za regionalni razvoj in kohezijsko politiko.

S programom Obzorje Evropa se bodo financirale digitalne raziskave in inovacije za industrijo (15 milijard evrov) in področja, kot so varnost, zdravje, mobilnost, energija in okolje. Program Ustvarjalna Evropa bo financiral program Media in dodatne ukrepe za podporo svobodi in pluralizmu medijev ter medijski pismenosti (1,2 milijarde evrov).

Strateška vizija za podnebno nevtralno
Evropo do leta 2050

Vpliv podnebnih sprememb je tako kot drugod tudi v Evropi vse bolj očiten. Dvig temperature v Evropi je že zdaj višji od svetovnega povprečja. V štirih od zadnjih petih let smo se soočili z ekstremnimi vročinskimi valovi, leto 2018 pa so zaznamovala obdobja hude suše. Poleti leta 2018 so bile temperature nad severnim krogom za 5 °C višje od običajnih, srednja Evropa pa se je spopadala z velikim pomanjkanjem padavin, zaradi česar so bili nekateri deli reke Ren preplitvi za plovbo po celinskih plovnih poteh. Nujno se moramo prilagoditi podnebnim spremembam in s postopnega zmanjševanja emisij preiti na nov cilj skoraj ničelnih emisij toplogrednih plinov.

Medvladni panel za podnebne spremembe je potrdil potrebo po pospešenem ukrepanju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni. Da bi dvig temperature omejili na 1,5 °C, bi morali po vsem svetu doseči ničelne neto emisije toplogrednih plinov do okoli leta 2070. EU bi morala, če želi prevzeti vodilno vlogo v svetu in si zagotoviti možnost izkoriščanja prednosti pionirstva, nevtralnost emisij toplogrednih plinov doseči do leta 2050, kot je predlagano v njeni dolgoročni strategiji.

Zadnji dve leti sta bili prelomni, kar zadeva odziv Evrope na podnebne spremembe, saj so na ravni EU potekala intenzivna prizadevanja za sprejetje podnebne in energetske zakonodaje, s katero bi sprožili preoblikovanje našega energetskega sistema in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Zdaj, ko je zakonodaja sprejeta, se bo EU osredotočila na sprejemanje ukrepov za zaščito naše prihodnosti.

Komisija je na poziv Evropskega parlamenta in Evropskega sveta novembra 2018 predlagala strateško dolgoročno vizijo za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, Čist planet za vse.

Cilj strategije je bil določiti usmeritev podnebne in energetske politike EU ter opredeliti dolgoročni prispevek EU k ciljem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah glede ohranitve dviga temperature krepko pod 2 °C in nadaljnjih prizadevanj, da se temperatura ne bi dvignila za več kot 1,5 °C. EU bo to dosegla z vlaganjem v izvedljive tehnološke rešitve, opolnomočenjem državljanov in usklajevanjem ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, finance ali raziskave, pri tem pa bo zagotavljala socialno pravičnost za pravičen prehod, ki bo omogočil enake možnosti za vse Evropejce. EU želi s tem načrtom postati prva gospodarska velesila, ki bo do leta 2050 zagotovila podnebno nevtralnost.

K ukrepanju so pozvali državljani EU. Po podatkih raziskave Eurobarometer, objavljene novembra 2018, 93 % evropskih državljanov verjame, da so podnebne spremembe posledica človekovih dejavnosti, 85 % pa jih meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije ustvarita gospodarsko rast in delovna mesta v Evropi.

Komisija je v oblikovanje svoje vizije vključila najrazličnejše deležnike, pri čemer je organizirala tudi javno posvetovanje, ki je bilo temelj za njene razprave. S sprejetjem vizije se začenja obsežna razprava med nosilci odločitev, deležniki in državljani glede tega, kako lahko EU prispeva k dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma in kako je mogoče doseči zahtevano preoblikovanje.

Decembra 2018 je Evropski svet države članice pozval k delu v zvezi s strategijo Komisije, da bi v prvi polovici leta 2019 lahko predstavil smernice o splošni usmeritvi in političnih prednostnih nalogah. To bi Evropski uniji omogočilo predložitev dolgoročne strategije do leta 2020, kar je v skladu s Pariškim sporazumom.

Mednarodno sodelovanje za ukrepanje proti podnebnim spremembam na svetovni ravni

Kmalu po sprejetju dolgoročne strategije in tri leta po podpisu Pariškega sporazuma se je EU decembra udeležila konference Združenih narodov o podnebju (COP24) v Katovicah na Poljskem, pri čemer si je zastavila dva glavna cilja. Prvi cilj je bil dopolniti trden in celovit pravilnik za izvajanje Pariškega sporazuma, drugi pa oceniti skupni napredek pri doseganju njegovih dolgoročnih ciljev.

Po koncu razprav v Katovicah je bil sprejet jasen pravilnik, s katerim se bo Pariški sporazum po vsem svetu začel izvajati tudi v praksi. EU je imela pri tem ključno vlogo, saj je sodelovala s partnerji iz razvitih držav in držav v razvoju ter tako pokazala, da sta multilateralizem in mednarodno sodelovanje najučinkovitejši način za obravnavo tega svetovnega izziva.

Pravilnik bo pogodbenicam Pariškega sporazuma pomagal pri izvajanju, spremljanju in postopnem povečanju prispevkov na področju boja proti podnebnim spremembam, kar bo pripomoglo k doseganju dolgoročnih ciljev Sporazuma.

Vlade in deležniki so na konferenci COP24 tudi ocenili napredek v zvezi s cilji Pariškega sporazuma glede temperature in razpravljali o možnostih za spodbujanje ambicioznejših podnebnih ukrepov tako zdaj kot v okviru prihodnjih nacionalnih podnebnih zavez. To naj bi prispevalo k pozitivnemu političnemu zagonu ter spodbudilo svetovno razpravo o dolgoročnih strategijah in potrebi po pospešenem ukrepanju.

V letu 2018 je imela EU ključno vlogo pri dogodkih na visoki ravni, namenjenih okrepitvi svetovnih podnebnih ukrepov. S Kanado in Kitajsko je v Bruslju gostila drugo ministrsko srečanje za podnebno ukrepanje, ki so se ga udeležili predstavniki 36 vlad številnih svetovnih gospodarskih velesil. Ministri so poudarili pomen multilateralizma in potrdili, da je Pariški sporazum nepreklicen in se o njem ni mogoče pogajati. EU in Kitajska sta zavezanost ukrepanju proti podnebnim spremembam ponovno potrdili na julijskem vrhu EU-Kitajska, na katerem sta dosegli dogovor o povečanju sodelovanja na področju trgovanja z emisijami. EU je poleg tega okrepila sodelovanje na trgih ogljika s Kalifornijo in Novo Zelandijo.

EU je dokazala vodilno vlogo v svetu z ratifikacijo sporazuma o postopnem zmanjšanju fluoriranih ogljikovodikov, nevarnih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in se najpogosteje uporabljajo v opremi za ogrevanje in hlajenje. Sporazum je začel veljati 1. januarja 2019 in njegovo izvajanje na svetovni ravni bo pomembno prispevalo k ciljem Pariškega sporazuma.

Leta 2018 je EU prispevala tudi k sprejetju dveh podnebnih dogovorov v sektorjih ladijskega in letalskega prometa. Aprila je Mednarodna pomorska organizacija pristala na določitev jasnega cilja najmanj 50-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na ravni iz leta 2008 z namenom postopne, a čimprejšnje odprave emisij toplogrednih plinov v sektorju ladijskega prometa do konca tega stoletja. Junija je Mednarodna organizacija civilnega letalstva odobrila standard za prvi svetovni sistem za zmanjšanje emisij CO2 v sektorju letalskega prometa. V sporazumu so določena pravila, ki naj bi jih letalske družbe uporabljale pri spremljanju, sporočanju in preverjanju svojih emisij od leta 2019 dalje.

EU ostaja trdno zavezana podpiranju podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Skupaj z državami članicami in Evropsko investicijsko banko še naprej zagotavlja največ javnih sredstev za ukrepe proti podnebnim spremembam – leta 2017 so skupaj prispevale 20,4 milijarde evrov za države v razvoju.

Oblikovanje sodobne in ambiciozne energetske unije

Za uspešen boj proti podnebnim spremembam je ključno, da preoblikujemo evropski energetski sistem. Spremeniti moramo svoj način proizvodnje in uporabe energije. EU zato razvija nizkoogljično gospodarstvo, v katerem bodo imeli potrošniki večjo izbiro na področju oskrbe z energijo, dostop do zanesljivih primerjav cen energije ter možnost proizvodnje in prodaje lastne električne energije.

Sveženj za čisto energijo

Dogovor o vseh zakonodajnih predlogih iz svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, dosežen leta 2018, uvaja sodoben regulativni okvir za prehod na čisto energijo, s čimer se uresničuje cilj EU, da postane vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije in na prvo mesto postavi energetsko učinkovitost.

Sveženj vključuje nova cilja povečanja energetske učinkovitosti EU za 32,5 % do leta 2030 in 32 % energije iz obnovljivih virov v mešanici virov energije EU, ki jima je dodana klavzula za popravek navzgor do leta 2023. Ta nova cilja odražata visoke ambicije EU pa tudi hitrost razvoja novih tehnologij in nižje stroške zaradi ekonomije obsega. Skupaj bosta prispevala k skupno približno 45-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar presega zavezo EU iz Pariškega sporazuma o vsaj 40-odstotnem zmanjšanju emisij v primerjavi z letom 1990 do leta 2030.

K uresničenju navedenih ciljev bodo prispevala nova evropska pravila, ki so začela veljati julija in bodo omogočila izkoriščanje ogromnega potenciala za povečanje učinkovitosti v stavbnem sektorju, ki je največji posamezni porabnik energije v Evropi. To bo olajšalo pot do stavbnega fonda z nizkimi emisijami ali brez njih do leta 2050.

Nova pravila bodo omogočila pametnejše stavbe in prihranek denarja ter ustvarila nova delovna mesta v sektorju obnove in gradbeništva.

Poleg tega bo večja energetska učinkovitost prispevala k boju proti energetski revščini z zmanjšanjem stroškov v starejših stavbah, ki so najbolj potrebne obnove. Komisija je januarja v okviru svojih prizadevanj za odpravo energetske revščine v državah EU ustanovila evropsko opazovalnico za energetsko revščino. Ta bo izboljšala merjenje in spremljanje energetske revščine ter izmenjavo znanja in dobrih praks na tem področju.

Decembra je začela veljati zakonodaja, katere cilj je državam članicam in EU zagotoviti sredstva za upravljanje energetske unije. Z opredelitvijo političnega procesa, ki bo določal način sodelovanja držav članic EU in Komisije, bo zagotovila izpolnitev energetskih in podnebnih ciljev ter ciljev glede prilagajanja podnebnim spremembam do leta 2030.

Decembra je bil dosežen tudi politični dogovor o novih pravilih za boljše delovanje trga električne energije v EU. Ta pravila bodo okrepila konkurenco ter potrošnikom omogočila dejavnejše sodelovanje na trgu in pri prehodu na čisto energijo. Prav tako sta bila dosežena dogovora o ukrepih za zagotavljanje boljše zaščite evropskih potrošnikov pred kritičnim pomanjkanjem ponudbe električne energije in o krepitvi vloge Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev.

Med ukrepi na področju energetske učinkovitosti, sprejetimi v letu 2018, je tudi prepoved prodaje neučinkovitih halogenskih žarnic, ki velja od 1. septembra in bo evropskim potrošnikom zagotovila prihranek zaradi nižjih stroškov električne energije ter prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Energetska varnost in solidarnost

Zanesljivost oskrbe potrošnikov EU z energijo je sestavni del strategije za energetsko unijo. V okviru prizadevanj za povečanje zanesljivosti oskrbe v baltskih državah so se predsednik Komisije ter litovski, latvijski, estonski in poljski voditelj dogovorili o uskladitvi elektroenergetskega omrežja baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem do leta 2025. Celovita povezava omrežij baltskih držav z omrežjem preostale Evrope je ena od prednostnih nalog energetske unije ter bo ključno prispevala k enotnosti in energetski varnosti EU.

Državljani EU bodo s konkurenco in diverzifikacijo virov energije deležni večje izbire in zanesljivejše oskrbe. Še en primer napredka na tem področju je skupna zaveza o izgradnji povezovalnega plinovoda med Bolgarijo in Srbijo, podpisana maja. Z izgradnjo plinovoda bo vzpostavljena nova oskrbovalna pot do Srbije in drugih delov jugovzhodne evropske regije.

Junija sta predsednika vlade Bolgarije in Grčije podpisala politično izjavo, v kateri sta podprla izgradnjo povezovalnega plinovoda med navedenima državama. Med pomembnejšimi projekti povezovanja držav članic sta tudi povezovalna plinovoda med Dansko in Poljsko ter Poljsko in Litvo.

Evropska solidarnost na področju energije je bila poudarjena na julijskem vrhu v Lizboni, na katerem so se voditelji Portugalske, Francije in Španije dogovorili o ukrepih za okrepitev vključevanja Iberskega polotoka v evropski trg z energijo. Komisija podpira izgradnjo potrebne infrastrukture z rekordno naložbo v višini 578 milijonov evrov za električni vod, ki bo prečkal Biskajski zaliv, kar je najobsežnejša naložba Instrumenta za povezovanje Evrope za projekt energetske infrastrukture doslej.

Maja je Komisija uvedla zavezujoče obveznosti za rusko družbo Gazprom, da bi omogočila in zagotovila prost pretok plina po konkurenčnih cenah na trgih plina v srednji in vzhodni Evropi.

V letu 2018 je EU v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope vložila 48,4 milijona evrov v osem projektov elektroenergetske in plinske infrastrukture ter infrastrukture za pametna omrežja. Več kot 50 % načrtovanih dodelitev za projekte trajnostne energije in prometa za obdobje 2014–2020 (približno 32 milijard evrov) se je že dodelilo projektom, ki se izvajajo. EU s pilotnimi ukrepi Komisije za regije v industrijskem prehodu ter pobudo za ogljično intenzivne regije in regije z intenzivno porabo premoga dejavno podpira številne regije pri razvijanju strategij in izvajanju konkretnih ukrepov. Naložbeni načrt za Evropo je tudi v letu 2018 pomagal evropskim državljanom pri pridobivanju energije iz obnovljivih virov, tako da zdaj skupno število gospodinjstev, ki so prejela pomoč v okviru navedenega načrta, znaša 7,4 milijona. Decembra je Komisija naložila globo v višini 77 milijonov evrov bolgarskemu podjetju Bulgarian Energy Holding, njegovi hčerinski družbi za oskrbo s plinom Bulgargaz in hčerinski družbi za plinsko infrastrukturo Bulgartransgaz (t. i. skupini BEH) zaradi preprečevanja dostopa konkurenčnih podjetij do ključne plinske infrastrukture v Bolgariji, kar je kršitev protimonopolnih pravil EU.

Leta 2018 je EU odobrila šest mehanizmov za razvoj zmogljivosti proizvodnje električne energije v Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji in na Poljskem, da bi zagotovila zadostno srednje- in dolgoročno oskrbo z električno energijo.

Na mednarodni ravni je Komisija organizirala vrsto srečanj na visoki ravni v Iranu, namenjenih krepitvi sodelovanja s to državo na področju energije. V zahtevnih okoliščinah, ki so sledile odstopu Združenih držav od skupnega celovitega načrta ukrepanja glede iranskega jedrskega vprašanja, je Komisija vztrajala, da je odprava sankcij bistveni del jedrskega sporazuma.

Julija se je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker v Beli hiši srečal s predsednikom Združenih držav Donaldom Trumpom, s katerim sta sklenila dogovor o okrepitvi strateškega sodelovanja med EU in ZDA na področju energije. Zlasti sta se dogovorila, da si bosta skupaj prizadevala za povečanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz Združenih držav v EU z namenom povečanja diverzifikacije in zanesljivosti oskrbe z energijo.

Razogljičenje gospodarstva

Ukrepi za zmanjšanje emisij so naložba v uspešnost in trajnostnost evropskega gospodarstva. EU je že zdaj na dobri poti, da preseže cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Med letoma 1990 in 2017 so se emisije zmanjšale za 22 %, rast gospodarstva EU pa je bila 58-odstotna.

Zakonodajni okvir za izpolnitev zaveze EU iz Pariškega sporazuma je že vzpostavljen. Cilj za celotno gospodarstvo EU do leta 2030 je bil preoblikovan v posebne cilje za sistem EU za trgovanje z emisijami in sektorje, ki ne spadajo na njegovo področje uporabe, kot so prevoz, stavbe, odpadki in kmetijstvo.

Maja sta sozakonodajalca sprejela zavezujoče cilje glede letnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v državah članicah EU za obdobje 2021–2030 za sektorje, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, so pa odgovorni za skoraj 60 % skupnih domačih emisij EU. Sprejeta je bila tudi zakonodaja EU, ki ureja emisije in absorpcije zaradi rabe zemljišč.

Izveden je bil pregled sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020. Ta reforma bo omogočila pospešeno zmanjševanje emisij in nadaljnjo obravnavo tveganja selitve virov CO2 ter pomagala energetsko intenzivnim industrijskim sektorjem in energetskemu sektorju pri premagovanju izzivov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, povezanih z inovacijami in naložbami. Razvoj trga po sprejetju revidirane zakonodaje kaže na vse večjo ozaveščenost o ključni vlogi trga ogljika pri uresničevanju podnebnih ciljev EU, prav tako pa spodbuja tehnološke spremembe.

Maja je Komisija predstavila preostale ukrepe za posodobitev evropskega prometnega sektorja (glej tudi poglavje 4), vključno s prvimi standardi za emisije CO2 za težka vozila. V skladu s predlogom bi morale biti leta 2025 povprečne emisije CO2 iz novih tovornih vozil 15 % nižje kot leta 2019, za leto 2030 pa se predlaga okvirni cilj vsaj 30-odstotnega znižanja. Navedena cilja bosta prevoznim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, omogočila znatne prihranke zaradi nižje porabe goriva. Decembra sta se Evropski parlament in Svet na politični ravni dogovorila o strogih pravilih za razogljičenje in posodobitev sektorja lahkih vozil. Dosegla sta začasen dogovor o novih standardih za emisije CO2 za avtomobile in kombinirana vozila za obdobje po letu 2020. Leta 2030 bodo morale biti emisije iz novih avtomobilov za 37,5 % nižje v primerjavi z letom 2021, emisije iz novih kombiniranih vozil pa za 31 %. To bo pospešilo prehod na čisto mobilnost in pripravo na podnebno nevtralnost v drugi polovici stoletja. Pripomoglo bo k uresničevanju zavez EU iz Pariškega sporazuma, obenem pa izboljšalo kakovost zraka za vse Evropejce.

Med drugimi ukrepi je tudi obsežen akcijski načrt za baterije, ki bo prispeval k vzpostavitvi konkurenčnega in trajnostnega „ekosistema“ baterij v Evropi. Baterije bodo v 21. stoletju za avtomobilsko industrijo tako pomembne, kot je bil v 20. stoletju zgorevalni motor. Eno leto po tem, ko je Komisija ustanovila evropsko zavezništvo za baterije, je opaziti velik napredek pri vzpostavljanju proizvodnje baterij v Evropi, saj se že gradijo prvi pilotni proizvodni obrati. Komisija je predlagala tudi nov način označevanja pnevmatik, ki bi evropskim gospodinjstvom pomagal uporabljati najučinkovitejše pnevmatike in tako zmanjšati izdatke za gorivo, s čimer bi lahko prihranila do 125 evrov letno.

Boj proti onesnaževanju zraka

Maja 2018 je EU sprejela odločne ukrepe za zaščito državljanov pred onesnaževanjem zraka in oblikovala podporne ukrepe za pomoč državam članicam pri doseganju njihovih ciljev. Navedeni ukrepi vključujejo okrepitev sodelovanja z državami članicami v okviru dialogov o čistem zraku in uporabo finančnih sredstev EU za podporo ukrepom za izboljšanje kakovosti zraka.

Poleg tega je Komisija začela postopek pred Sodiščem Evropske unije proti Franciji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Romuniji in Združenemu kraljestvu. Za ta ukrep se je odločila, ker navedene države članice niso spoštovale mejnih vrednosti za kakovost zraka, prav tako pa niso sprejele ustreznih ukrepov, s katerimi bi zagotovile čim krajša obdobja preseganja.

Od septembra so za vsa nova vozila pred prodajo, registracijo ali vožnjo po evropskih cestah obvezni novi preskusi emisij. Zagotovili bodo zanesljivejše rezultate, ki bodo odražali dejanske vozne razmere, in pomagali povrniti zaupanje v učinkovitost novih avtomobilov. Od januarja 2019 bodo neodvisne stranke, vključno s Komisijo, prek akreditiranih laboratorijev in tehničnih služb lahko opravljale uradno priznane preskuse ravni emisij v življenjski dobi vozila (glej tudi poglavje 4).

Septembra je Komisija sprožila podrobno preiskavo, da bi ugotovila, ali so BMW, Daimler in VW (Volkswagen, Audi, Porsche) kršili protimonopolna pravila EU in sklepali dogovore, da bi se izognili konkurenci na področju razvoja in uporabe tehnologije za čiščenje emisij osebnih avtomobilov na bencinski in dizelski pogon.

Komisija je leta 2018 odobrila več podpornih ukrepov, ki spremljajo prehod na nizkoemisijski promet. Sheme državne pomoči, ki sta jih priglasili Nemčija in Portugalska, so zadevale podporo pri nakupu nizkoemisijskih vozil, izgradnjo potrebne infrastrukture za polnjenje in naknadno opremljanje starejših avtobusov na dizelski pogon.

Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb

Poleg ukrepov za zmanjšanje emisij je EU še naprej sprejemala ukrepe za pripravo in prilagoditev na neizogibne posledice podnebnih sprememb. Trenutno ima svojo strategijo za prilagajanje 25 držav članic, poleg tega pa je prilagajanje podnebnim spremembam vključeno v instrumente financiranja EU in pobude, kot je Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, ki je leta 2018 praznovala deseto obletnico obstoja. Navedeni dosežki so skupaj z nekaterimi drugimi zbrani v poročilu o izvajanju strategije EU za prilagajanje, objavljenem novembra, ki vsebuje tudi ukrepe, potrebne za zmanjšanje ranljivosti Evrope za posledice podnebnih sprememb znotraj in zunaj njenih meja.

Trajnostno financiranje

Za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 bi bile potrebne dodatne naložbe v višini približno 180 milijard evrov letno. Komisija je na podlagi priporočil strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti predstavila akcijski načrt za trajnostno financiranje, ki so mu maja 2018 sledili še zakonodajni predlogi. Predlog spremembe, s katero bi uvedli novo kategorijo referenčnih vrednosti, ki bi vključevala referenčno vrednost za nizke emisije ogljika in referenčno vrednost za ugodno ogljično bilanco, ter predlog uredbe o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnostnosti napredujeta v fazah zakonodajnega postopka. Komisija je predlagala tudi postopno vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije (taksonomije) dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Navedena pravila bodo, ko bodo sprejeta, akterje na finančnih trgih spodbudila k bolj trajnostnemu vlaganju in zagotavljanju preglednosti, ki bo tako institucionalnim kot malim vlagateljem omogočila ozaveščeno odločanje glede naložb.

Še en pomemben korak je bil storjen oktobra, ko sta Komisija in skupina Breakthrough Energy, ki jo vodi Bill Gates, ustanovili naložbeni sklad Breakthrough Energy Europe v vrednosti 100 milijonov evrov, ki bo inovativnim evropskim podjetjem pomagal, da razvijajo in dajejo na trg nove tehnologije čiste energije. Komisija je poleg tega odobrila naložbeni sveženj v višini 243 milijonov evrov iz proračuna EU za projekte v okviru programa LIFE, ki podpirajo naravo, okolje in kakovost življenja pri prehodu Evrope v bolj trajnostno in nizkoogljično prihodnost.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je predlagala, da se vsaj 25 % naslednjega dolgoročnega proračuna EU (2021–2027) nameni podnebnim ciljem EU in tako prispeva k njihovi izpolnitvi. Predlaga okrepitev programa LIFE, ki je eden od glavnih virov financiranja okoljskih in podnebnih ukrepov v EU, s 60-odstotnim povišanjem financiranja.

Na področju energije bi bilo v sedemletnem obdobju 8,7 milijarde evrov namenjenih podpiranju naložb v evropska omrežja energetske infrastrukture, kar bi pripomoglo k dokončnemu oblikovanju trajnostne energetske unije, odporne na podnebne spremembe, in podprlo prehod na čisto energijo. Dodatnih 6,07 milijarde evrov bi se dodelilo mednarodnemu projektu izgradnje in zagona poskusnega obrata za preskušanje izvedljivosti fuzije kot čistega in trajnostnega vira energije. Poleg tega Komisija predlaga povečanje ambicij EU glede skrbi za okolje in podnebnih ukrepov, tako da bi se za podnebne ukrepe prispevalo 40 % skupnih proračunskih sredstev skupne kmetijske politike.

Podnebnih ciljev EU ne bo mogoče doseči brez vlaganja v prebojne tehnologije. V skladu z revidirano direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami bo v okviru dolgoročnega proračuna sklad za inovacije deloval v sinergiji s programi Obzorje Evropa, InvestEU in drugimi programi EU. Za deset držav članic v srednji in vzhodni Evropi se bodo poleg sredstev iz proračuna EU zagotovila dodatna sredstva iz sklada za modernizacijo, namenjena posodobitvi in razogljičenju njihovih energetskih sistemov. V predlogu za novi program LIFE je Komisija predvidela 5,45 milijarde evrov za projekte, ki spodbujajo okoljske in podnebne ukrepe, kar je 1,95 milijarde evrov več kot doslej.

Boljše delovanje enotnega trga za ljudi in podjetja

Leta 2018 je EU še naprej odstranjevala ovire prostemu pretoku blaga in storitev ter omogočila izmenjavo dobrih praks, da bi spodbudila razvoj maloprodajnega sektorja.

Komisija je novembra 2018 sprejela sporočilo, v katerem je na novo ocenila razmere na enotnem trgu in pozvala države članice, naj obnovijo svojo politično zavezanost temu trgu. Da bi Evropa v digitalni dobi izkoristila ves potencial enotnega trga in zagotovila trajnostno rast gospodarstva, mora enotni trg delovati pravilno in se v hitro spreminjajočem se svetu stalno razvijati.

Vendar pa danes tesnejše povezovanje zahteva več političnega poguma kot pred 25 leti in bolj si je treba prizadevati, da se besede prelijejo v dejanja. Komisija poudarja tri glavna področja, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja za poglobitev in okrepitev enotnega trga. Prvič, Komisija poziva države članice, naj pozorno izvajajo, uporabljajo in izvršujejo pravila EU ter ne ustvarjajo novih ovir. Drugič, poziva Evropski parlament in Svet, naj sprejmeta vso predlagano zakonodajo, da bi zagotovila pravilno delovanje enotnega trga. Tretjič, poudarja znaten potencial za tesnejše gospodarsko povezovanje, ki obstaja na področju storitev, izdelkov, obdavčevanja in mrežnih gospodarskih panog, za katero bosta potrebna politični pogum in odločnost.

Komisija je predstavila tudi sporočilo o naložbenem načrtu za Evropo in sporočilo o evropskih harmoniziranih standardih. V njih je prikazala, kako njene pobude prispevajo k boljšemu vsakodnevnemu življenju posameznikov, pomagajo podjetjem pri uspešnem poslovanju, ohranjajo Evropo kot privlačen cilj za naložbe ter krepijo evropske vrednote, podobo in vpliv v svetu.

EU se je dogovorila o novih pravilih, da bi zagotovila, da nacionalne ureditve ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za prosto gibanje strokovnjakov po EU. Ta bodo pomagala 50 milijonom ljudi oziroma 22 % evropske delovne sile, ki so zaposleni v reguliranih poklicih, za katere so zahtevane posebne kvalifikacije. Med temi poklici so inženirji, pravniki in arhitekti. Od leta 2020 bodo morale države članice EU temeljito oceniti stroške in koristi načrtovane zakonodaje, in sicer s preverjanjem njene sorazmernosti in utemeljenosti.

Kvalificirani strokovnjaki z evropsko poklicno izkaznico, ki je na voljo od januarja 2016, lažje ponujajo storitve po vsej EU. Izkaznica trenutno zajema medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, farmacevte, fizioterapevte, nepremičninske posrednike in gorske vodnike ter po oceni iz leta 2018 pomeni dodano vrednost v primerjavi s tradicionalnimi postopki priznavanja.

EU je proučila tudi omejitve v maloprodajnem sektorju, v katerem več kot 3,6 milijona podjetij zaposluje skoraj 9 % evropske delovne sile. Zaradi hitrega razvoja e-trgovanja in večkanalne prodaje na drobno sektor doživlja korenite spremembe. Komisija je aprila objavila niz dobrih praks za bolj odprt, povezan in konkurenčen maloprodajni sektor. Med njimi so tudi novi pristopi za oživitev mestnih središč. Komisija je države članice spodbudila, naj zagotovijo nediskriminatornost, utemeljenost in sorazmernost veljavnih ureditev. V vodniku za spodbuditev oživitve in posodobitve sektorja malih trgovcev na drobno so na voljo praktični predlogi za soočanje s prihodnjimi izzivi.

Da bi postala veriga oskrbe s hrano bolj poštena ter za okrepitev položaja kmetov in malih podjetij, je Komisija predlagala prepoved najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks.

Decembra so Evropski parlament, Svet in Komisija dosegli politični dogovor o novem sklopu pravil, ki bodo vse kmete v EU ter večino evropskih malih in srednjih agroživilskih podjetij ščitila pred praksami, ki so v nasprotju z vestnostjo in poštenjem.

Da bi Komisija zagotovila pravilno uporabo pravil enotnega trga, je začela tudi številne postopke ugotavljanja kršitev proti državam članicam, med drugim na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij, javnega naročanja in maloprodajnega sektorja.

Za pravično mobilnost delovne sile in varnejše delovne pogoje

Leta 2018 smo praznovali petdeseto obletnico ustanovnih uredb o prostem gibanju delavcev. Danes živi v drugi državi članici približno 17 milijonov Evropejcev, kar je skoraj dvakrat več kot pred desetletjem.

Komisija je predlagala ustanovitev Evropskega organa za delo, katerega namen naj bi bil obveščanje državljanov in podjetij o možnostih za življenje, delo in poslovanje v drugi državi članici, krepitev sodelovanja med državami EU pri pravičnem in učinkovitem izvrševanju pravil ter posredovanje rešitev v primeru čezmejnih sporov. Ta novi organ naj bi se ustanovil leta 2019 in z njim se dopolnjuje predlog za izboljšavo pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki državljane ščitijo že 60 let. O obeh predlogih se pogajata Evropski parlament in Svet.

Nova pravila za zaščito pravic zaposlenih, ki jih delodajalec pošlje na začasno delo v drugo državo članico, se osredotočajo na vzpostavitev ravnovesja med prostim pretokom storitev in enako obravnavo delavcev. Zagotovila bodo enako plačilo za enako delo na istem mestu in s tem ustvarila enake konkurenčne pogoje za tuja in lokalna podjetja v državi gostiteljici.

Enotni digitalni portal: enotno okence za spletno administracijo

Leta 2018 je bila sprejeta uredba, ki je vzpostavila enotni digitalni portal, na katerem lahko posamezniki in podjetja v EU lažje urejajo dokumente na spletu. V prihodnosti bodo vsi upravni postopki, ki so trenutno na spletu na voljo uporabnikom v posamezni državi članici, dostopni uporabnikom iz drugih držav članic EU v jeziku EU, ki je čezmejnim uporabnikom razumljiv. Na spletu bo na voljo 21 ključnih postopkov, vključno z zahtevki za izdajo rojstnega lista ali registracijo avtomobila. Sistem bo zmanjšal čezmejno birokracijo, saj bo uvedel načelo „samo enkrat“, tj. od organov se bo zahtevalo, da ponovno uporabijo informacije, ki so jih državljani in podjetja že zagotovili. To bi podjetjem lahko prihranilo več kot 11 milijard evrov.

Trdna in inovativna industrijska baza

Trdna in konkurenčna industrijska baza je bistvena za prihodnost evropskega gospodarstva. Cilj prenovljene strategije EU na področju industrijske politike je evropski industriji in evropskim državljanom omogočiti, da izkoristijo priložnosti industrijske preobrazbe, digitalizacije in razogljičenja.

Evropski dan industrije 2018 je pokazal, da je Evropa v dobrem začetnem položaju. EU je z vzpostavitvijo prvega industrijskega foruma za čisto energijo znova izkazala vodilno vlogo pri prehodu na čisto in trajnostno energijo. Forum je bil osredotočen na tri pobude pod okriljem industrije, in sicer na področju baterij, obnovljivih virov energije in gradbeništva.

EU je organizirala 10 milijonov evrov vredno nagrado za inovativne baterije za električna vozila in gostila prvo srečanje Industrija 2030. Industrija 2030 je skupina 20 strokovnjakov, ki bodo poleti 2019 s priporočili sodelovali pri oblikovanju vizije prihodnosti evropske industrije.

EU je vedno bolj uspešna na področju inovacij, vendar evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2018 kaže, da si je treba bolj prizadevati, da bi zagotovili globalno konkurenčnost Evrope. V večini držav EU je bil opazen pozitiven trend, zlasti na Malti, Nizozemskem in v Španiji, na prvem mestu na področju inovacij v EU pa ostaja Švedska. EU dohiteva ključne tekmece, kot so Japonska, Kanada in Združene države. Da pa bi premostili vrzeli na področju inovacij in ohranili prednost pred Kitajsko, bodo potrebna usklajena prizadevanja pri izkoriščanju inovacijskega potenciala Evrope.

Evropa mora zgrabiti priložnosti, ki jih prinaša hitri tehnološki razvoj. EU je poleg podpore modernizaciji industrije EU s pobudami, kot so ukrepi na področju umetne inteligence ter strategija za povezano in avtomatizirano vožnjo, tudi ocenila, kako ustrezna so veljavna pravila o strojih in odgovornosti. Izkazalo se je, da so ustrezna za nastajajoče digitalne tehnologije in inovativne proizvode.

Enostavnejše obdavčevanje, bolj odporno na goljufije

Za nemoteno delovanje enotnega trga so potrebni pravični in učinkoviti davčni predpisi, zato je Komisija od novembra 2014 predstavila 22 predlogov z davčnega področja.

Finančni ministri EU so marca 2018 sprejeli pravila, katerih cilj je zagotoviti boljšo preglednost v boju proti agresivnemu čezmejnemu davčnemu načrtovanju. Od julija 2020 bodo morali davčni posredniki, kot so davčni svetovalci, računovodje, banke in odvetniki, ki svojim strankam ponujajo zapletene čezmejne finančne sheme, ki bi lahko pomagale pri izogibanju davkom, te strukture prijaviti davčnim organom.

Komisija izvaja najbolj daljnosežno reformo DDV v četrt stoletja. Oktobra 2017 je predlagala glavna načela za oblikovanje enotnega evropskega območja DDV. Takšno območje bi prispevalo v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, zaradi katerih so nacionalni proračuni držav članic EU po ocenah trenutno prikrajšani za 50 milijard evrov letno. Maja 2018 je Komisija predstavila podrobne tehnične ukrepe za izvajanje glavnih načel obdavčevanja trgovine med državami EU.

Komisija je oktobra pozdravila sprejetje novih orodij, s katerimi želijo države EU zapolniti vrzeli v sistemu DDV v EU. Od novembra 2018 bodo države EU lahko izmenjevale več informacij in tesneje sodelovale v boju proti hudodelskim združbam.

Praznovanje petdesetletnice obstoja carinske unije

Leto 2018 je zaznamovala petdeseta obletnica nastanka carinske unije. Enotni trg EU kateremu koli podjetju s sedežem v EU omogoča prodajo blaga in vlaganje po vsej EU brez notranjih meja. To ne bi bilo mogoče brez breztarifnega območja, ki ga omogoča carinska unija.

Vloga in odgovornosti carinskih organov držav članic so se v zadnjih 50 letih povečale. Julija so države članice EU po prvem dvoletnem poročilu o napredku pri razvoju carinske unije EU in njenem upravljanju podpisale listino evropskih carinskih uprav. V njej potrjujejo načelo ščitenja družbe, omogočanja trgovine in usklajenega delovanja, tako za danes kot za jutri.

Boljše finančne storitve

Po sedanjih pravilih lahko prebivalci ali podjetja evroobmočja transakcije v evrih v svoji ali drugi državi članici evroobmočja opravljajo pod enakimi pogoji. EU želi Evropejcem, ki prebivajo v državah zunaj evroobmočja, zagotoviti enake pogoje pri čezmejnih plačilih v evroobmočje. Evropski parlament, Svet in Komisija so decembra dosegli politični dogovor o predlogu, ki bo omogočil poceni prenose v evrih povsod po EU in zagotovil bolj pošteno pretvorbo valut za potrošnike.

Cilj majskega predloga novih pravil EU o avtomobilskem zavarovanju je boljša zaščita žrtev avtomobilskih nesreč in okrepitev pravic imetnikov polic. Z novimi pravili bodo žrtve prometnih nesreč prejele celotno odškodnino, do katere so upravičene, tudi če bo zavarovatelj insolventen.

Boljše varstvo potrošnikov pri zavarovalnih produktih

Evropski potrošniki bodo z oktobrskim začetkom veljavnosti novih pravil o distribuciji zavarovalnih produktov deležni večje jasnosti. Varstvo potrošnikov se bo okrepilo s strožjimi pravili o načinu prodaje zavarovalnih produktov. Koristi od izboljšanih pravil bodo imeli tako imetniki polic kot zavarovalnice in ponudniki zavarovanj.

Enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu

Naloga Komisije kot organa za konkurenco na področju nadzora nad združitvami je zagotoviti, da državljani EU niso prikrajšani za koristi konkurence, kot so nižje cene, večja izbira za potrošnike in več inovativnih proizvodov.

Leta 2018 je Komisija pogojno odobrila Bayerjev prevzem Monsanta. Pogodbenika sta se strinjala, da bosta odpravila vse ugotovljene pomisleke glede konkurence, zlasti posledice te združitve za prihodnje inovacije, in sicer z obsežnim svežnjem ukrepov, ki vključujejo tudi odprodajo ustreznih raziskovalnih in razvojnih sredstev.

Komisija tudi dejavno preganja kartele in jim nalaga težke finančne kazni. V okviru programa prizanesljivosti lahko podjetja v zameno za zmanjšanje finančnih kazni ponudijo notranje informacije. Leta 2018 je Komisija osmim proizvajalcem kondenzatorjev, ki se uporabljajo v pametnih telefonih in drugih napravah, zaradi sodelovanja v kartelu naložila kazen v višini 254 milijonov evrov. V kartelu je sodeloval tudi subjekt, ki je zaprosil za imuniteto. Komisija je kazen v višini 395 milijonov evrov naložila tudi štirim ladijskim prevoznikom avtomobilov, dobaviteljem avtomobilskih delov pa v treh ločenih postopkih poravnave v kartelnih zadevah kazen v višini 151 milijonov evrov.

Vloga nadzora EU nad državno pomočjo je zagotoviti, da države EU izbranim podjetjem ne odobrijo boljše davčne obravnave kot drugim. Komisija je junija ugotovila, da je Luksemburg podjetjema iz skupine Engie Group omogočil, da se izogneta plačilu davka na skoraj ves dobiček. Zdaj mora Luksemburg izterjati približno 120 milijonov evrov neplačanih davkov. Komisija je oktobra ugotovila, da je slovaška pomoč za naložbe podjetju Jaguar Land Rover v višini 125 milijonov evrov skladna s pravili EU o državni pomoči. Pomoč bo prispevala k razvoju regije Nitra, pri tem pa ne bo neupravičeno izkrivljala konkurence na enotnem trgu.

Komisija je decembra odobrila 1,75 milijarde evrov državne pomoči za podporo 6 milijardam evrov vrednih naložb zasebnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije na področju mikroelektronike, ki je ena od ključnih omogočitvenih tehnologij za evropsko gospodarstvo. Ta pomembni projekt skupnega evropskega interesa bo izvajalo približno 30 podjetij v štirih državah članicah v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami in univerzami, kar bo imelo pomemben učinek prelivanja na druga podjetja po vsej EU.

Komisija je decembra ugotovila, da so gibraltarski režim oprostitve davka od dobička pravnih oseb za obresti in licenčnine ter pet davčnih stališč nezakoniti po pravilih EU o državni pomoči. Prejemniki morajo zdaj Gibraltarju vrniti neplačane davke v višini približno 100 milijonov evrov.

Za varno, čisto in povezano mobilnost

EU si prizadeva za varno in trajnostno mobilnost, da bi zaščitila naše zdravje in okolje ter spodbudila konkurenčnost industrije EU.

Leta 2018 je EU zaključila prenovo postopka za zagotovitev, da proizvajalci avtomobilov dosledno upoštevajo vse varnostne in okoljske predpise ter proizvodne standarde EU. Predlog reforme je bil pripravljen po aferi „Dieselgate“ ter dopolnjuje širša prizadevanja EU za čist, trajnostno naravnan in konkurenčen avtomobilski sektor. Z novimi pravili, ki se bodo začela uporabljati leta 2020, se bosta znatno povečali raven kakovosti in neodvisnost preskušanja vozil, zvišalo se bo število pregledov avtomobilov, ki so že na trgu EU, ter okrepil splošni sistem nadzora na evropski ravni.

EU je v okviru pobude Evropa v gibanju predlagala končni sveženj ukrepov s ciljem posodobitve evropskega prometnega sistema, s čimer bi koristi od varnejšega prometa, vozil, ki manj onesnažujejo okolje, in naprednejših tehnoloških rešitev imeli vsi Evropejci.

Reforma pravil o varnosti vozil določa, da morajo imeti vsi novi modeli vozil, ki se dajo na trg, vgrajene najsodobnejše napredne varnostne tehnologije, kot sta zaviranje v sili in inteligentno uravnavanje hitrosti. To je povezano s prizadevanji za večjo varnost cestne infrastrukture. Zdaj so ti predlogi v končni obravnavi pri državah članicah in v Evropskem parlamentu.

Sistematično se bodo reševala tudi tveganja zaradi nevarne cestne infrastrukture, med drugim tveganja za ranljive udeležence v prometu, kot so kolesarji in pešci. Predlogi bodo državam članicam pomagali pri njihovih prizadevanjih za večjo varnost v cestnem prometu, zlasti tistim z nižjo stopnjo varnosti cestnega prometa, da bi ujele bolj uspešne na tem področju.

S prehodom na povezana in avtomatizirana vozila lahko postane mobilnost varnejša, čistejša, bolj vključujoča in učinkovitejša. Cilj strategije iz leta 2018 je zagotoviti, da se v EU razvijajo ključne in varne tehnologije in infrastruktura.

Konec sezonskega premikanja ure

V odziv na zahtevo Evropskega parlamenta ter pomisleke vedno večjega števila državljanov in držav članic je Komisija julija začela javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa. Prejela je približno 4,6 milijona odgovorov, kar je največje število odgovorov v katerem koli javnem posvetovanju doslej. Izkazalo se je, da je 84 % udeležencev posvetovanja naklonjenih odpravi sezonskega premikanja ure. Izvorni razlog, da so ga države članice uvedle v sedemdesetih letih (tj. predvsem prihranek energije), je danes izgubil svoj pomen, saj so na voljo nove tehnologije za zmanjšanje porabe energije.

Z veljavno zakonodajo EU so bila harmonizirana pravila o premikanju ure v vseh državah članicah, da bi preprečili motnje na enotnem trgu. Z istim ciljem v mislih je Komisija septembra predlagala odpravo sezonskega premikanja ure. V predlogu je države članice pozvala, naj usklajeno izberejo svoj standardni čas (kar spada v nacionalno pristojnost), bodisi se odločijo, da naj prihodnji stalni standardni čas ustreza obstoječemu poletnemu času, bodisi se zavzamejo za nespremenjeni („zimski“) čas. Postopek je zdaj v obravnavi v Svetu in Evropskem parlamentu.

Varovanje pravic intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju

V svetu, v katerem podjetja EU vedno bolj tekmujejo na področju inovacij, ustvarjalnosti in kakovosti, je varovanje intelektualne lastnine močno orodje za krepitev konkurenčnosti vseh podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Komisija je z željo, da bi evropskim farmacevtskim podjetjem pomagala izkoristiti hitro rastoče svetovne trge in spodbuditi delovna mesta, rast in naložbe v EU, predlagala prilagoditev pravil o intelektualni lastnini, s katerimi bi farmacevtska podjetja s sedežem v EU postala konkurenčnejša na svetovnih trgih.

S podpisom prostovoljnega sporazuma se je boju proti ponarejanju in piratstvu pridružil tudi oglaševalski sektor. V tem sporazumu se je zavezal zmanjšati dohodke iz oglaševanja, ki jih prejemajo spletišča in mobilne aplikacije, s katerimi se kršijo avtorske pravice ali razširjajo ponaredki.

Junija so začela veljati nova pravila EU o varovanju poslovnih skrivnosti. Spremembe bodo odvračale od nelojalne konkurence in spodbujale skupne inovacije ter izmenjavo dragocenega strokovnega znanja, s čimer se bo EU kot gospodarska regija okrepila in postala konkurenčnejša.

Sodobno in trajnostno javno naročanje

Vsako leto več kot 250 000 javnih organov v EU porabi približno 2 bilijona evrov, kar je 14 % bruto domačega proizvoda EU, za nakup storitev, gradenj in blaga. Leta 2018 je Komisija sledila svoji strategiji za večji izkoristek denarja davkoplačevalcev ter prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu gospodarstvu. Objavila je smernice, v katerih javne naročnike spodbuja k uporabi javnega naročanja kot orodja za spodbujanje inovacij, in izdala priporočilo za javne organe, naj podpirajo mala in srednja podjetja ter jim olajšajo sodelovanje v javnih naročilih na področju obrambe. Ločene smernice so lahko v pomoč, da bi se izognili najpogostejšim napakam pri projektih, sofinanciranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je junija 2018 predlagala nov program, ki bo s 4 milijardami evrov opolnomočil in zaščitil potrošnike ter številnim evropskim malim in srednjim podjetjem omogočil, da v celoti izkoristijo prednosti dobro delujočega enotnega trga. Z novim programom se bo okrepilo upravljanje enotnega trga, podpirala konkurenčnost podjetij ter spodbujalo zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali.

Dokončanje bančne unije

Dokončanje bančne unije je pomemben korak pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije EU. Od leta 2014 so se tveganja v evropskem finančnem sektorju vztrajno zmanjševala, uvedba evropskega sistema jamstev za vloge pa zagotavlja nadaljnjo delitev tveganj. Komisija je leta 2015 predlagala sistem za celotno evroobmočje, ki bi dopolnjeval obstoječe nacionalne sisteme jamstva za vloge. Že zdaj so z zakonodajo EU v primeru propada banke zavarovane vse bančne vloge do 100 000 evrov. Sistem bi z enotnim skladom zagotavljal trdnejše in enotnejše zavarovalno kritje v evroobmočju.

Voditelji EU so se decembra dogovorili o podrobnostih varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje v okviru bančne unije. Varovalni mehanizem bo zagotavljal evropski mehanizem za stabilnost, z njim pa se bo okrepilo zaupanje v evropski bančni sistem. V primeru reševanja banke se bo aktiviral kot skrajna možnost zavarovanja.

Tveganja v bančnem sektorju so se v EU zadnja leta precej zmanjšala. Banke pod nadzorom Evropske centralne banke so od leta 2014 zbrale 234 milijard evrov dodatnega kapitala in zelo povečale svoje likvidnostne blažilce. Decembra 2018 so bila dogovorjena nova pravila, ki še dodatno krepijo odpornost bank in možnost, da izstopijo s trga brez stroškov za davkoplačevalce.

Poleg tega se je delež slabih posojil (tj. bančnih posojil, ki jih posojilojemalec ne more ali ne želi poplačati) bistveno zmanjšal, tudi v državah članicah, kjer je bilo slabih posojil še posebej veliko. Novembrski obremenitveni test evropskega bančnega sektorja, ki se je v koordinaciji Evropskega bančnega organa izvedel po vsej EU, je pokazal, da so evropske banke postale odpornejše na makroekonomske pretrese. Test je zajel 48 največjih evropskih bank, vključno s 33 pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke, ki skupaj predstavljajo približno 70 % skupne bilančne vsote bank v evroobmočju.

Komisija je marca 2018 predstavila zakonodajo za obravnavo preostalih zalog slabih posojil in preprečevanje njihovega morebitnega kopičenja v prihodnosti. Skupaj s tem je predlagala tudi vzpostavitev učinkovitega okvira za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, kar bo bankam omogočilo diverzifikacijo portfeljev državnih obveznic. Napredek je bil dosežen pri predlogih glede slabih posojil zlasti z dogovorom o enem ključnem elementu: zagotavljanju, da bodo banke imele dovolj kritja za izgube zaradi prihodnjih slabih posojil. O dveh drugih elementih še potekajo razprave: omogočiti pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja posojil in še bolj razviti sekundarne trge slabih posojil, na katerih lahko banke ta posojila prodajo izvajalcem servisiranja posojil in vlagateljem.

Napredek držav članic pri sprejemanju evra

Komisija je maja objavila dvoletno oceno pripravljenosti nekaterih držav članic, da sprejmejo evro. Konvergenčno poročilo je podlaga, na osnovi katere Svet sprejme odločitev, ali država članica izpolnjuje pogoje za pridružitev evroobmočju. Poročilo je bilo objavljeno hkrati z ločeno oceno Evropske centralne banke in zajema sedem držav članic, ki so zavezane sprejeti evro, a tega še niso storile. To so Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska.

Vseh sedem držav članic sicer kaže znatno nominalno konvergenco, vendar poročilo ugotavlja, da trenutno nobena ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za sodelovanje v skupni valuti. Bolgarija in Hrvaška izpolnjujeta vsa konvergenčna merila, razen merila glede deviznega tečaja, iz poročila pa je razvidno, da je le hrvaška zakonodaja v celoti skladna s pravili ekonomske in monetarne unije.

Pri pregledu drugih dejavnikov je bilo ugotovljeno, da so države članice zunaj evroobmočja na splošno dobro gospodarsko in finančno integrirane v EU. Vendar se nekatere še vedno soočajo z makroekonomskimi ranljivostmi in/ali izzivi, povezanimi z njihovim poslovnim okoljem in institucionalnim okvirom, ki lahko pomenijo tveganja za trajnost konvergenčnega postopka.

Komisija je zavezana podpori državam članicam, ki se pripravljajo na pridružitev evroobmočju. Komisija bo z namenskim delovnim postopkom v okviru programa za podporo strukturnim reformam državam članicam, ki želijo sprejeti evro, na njihovo prošnjo dajala prilagojeno podporo. Doseganje konvergence in vzpostavitev trdnih gospodarskih struktur sta bistvena za blagostanje EU kot celote in za nemoteno delovanje evra.

Več socialne pravičnosti v ekonomski in monetarni uniji

V evropskem stebru socialnih pravic je določenih več ključnih načel za dobro delujoče in pravične trge dela ter mreže socialne varnosti. Za večjo odpornost in poglobitev ekonomske in monetarne unije je močan poudarek na uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev še posebej pomemben, vendar je izpolnjevanje evropskega stebra socialnih pravic skupna politična zaveza in odgovornost na ravni Unije in na ravni držav članic v okviru njihovih ustreznih pristojnosti.

Močna socialna razsežnost je bistven del ekonomske in monetarne unije. Novembra 2017 so Evropski parlament, Svet in Komisija skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, ki služi kot kompas pri reševanju novih družbenih izzivov, da bi zagotovili sodobne, vključujoče in konkurenčne družbe.

Današnje prožnejše ureditve dela resda ustvarjajo nova delovna mesta, zlasti za mlade, vendar lahko privedejo do ekonomske negotovosti in neenakosti. Komisija želi v skladu z načeli stebra socialnih pravic vsem ljudem zagotoviti enake možnosti za polno delovno življenje, dostojne delovne pogoje in zadostno socialno zaščito ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi. Komisija je v letih 2017 in 2018 predlogu za sam steber dodala predloge za konkretne pobude za njegovo izvajanje.

Marca je na primer predlagala sveženj za socialno pravičnost s predlogi za ustanovitev Evropskega organa za delo, ki bo zagotavljal, da se predpisi EU o pravični mobilnosti izvršujejo pošteno, enostavno in učinkovito (glej tudi poglavje 4).

Sveženj za socialno pravičnost je vključeval tudi predlog za priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih do socialne zaščite. O njem so ministri decembra sklenili politični dogovor. Cilj priporočila je podpreti osebe v nestandardnih oblikah zaposlitve in samozaposlene, ki jih sistemi socialne varnosti zaradi njihovega zaposlitvenega statusa ne krijejo zadostno in so zato izpostavljeni večji ekonomski negotovosti.

Priporočilo zajema sisteme socialne varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, materinskega ali očetovskega dopusta, nezgod pri delu in poklicnih bolezni, invalidnosti in starosti. Evropske države se želi spodbuditi k zagotavljanju, da se nestandardno zaposleni delavci in samozaposleni lahko vključijo v sisteme socialne varnosti ter vanje prispevajo, s tem pa se zapolnjuje vrzel v formalnem kritju. Poleg tega se jim želi omogočiti pridobivanje in uveljavljanje ustreznih socialnih ugodnosti kot članom v sistemu ter povečati preglednost sistemov socialne varnosti in pravic.

Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Komisija je leta 2017 predstavila predlog nove direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Ta pobuda kot enega ključnih ciljev evropskega stebra socialnih pravic določa številne nove ali višje minimalne standarde za očetovski, starševski in oskrbovalski dopust ter prožne ureditve dela. Pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom potekajo. Decembra sta dosegla začasni dogovor.

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji

Države članice so junija 2018 dosegle dogovor o predlogu Komisije za direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Cilj predloga je zagotoviti, da imajo na sodobnem in prožnem trgu dela vsi delavci v EU vse informacije o osnovnih pogojih svojega delovnega razmerja v pisni obliki. Poleg tega so v njem določene nove pravice za vse delavce, tudi tiste v nestandardnih oblikah zaposlitve. Ob koncu leta 2018 so potekala pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom.

Reševanje zaposlitvenih in družbenih izzivov

Evropski steber socialnih pravic je imel vodilno vlogo v ciklu usklajevanja ekonomskih politik (evropskem semestru) za leto 2018. Posledično so bili v priporočilih za države članice zaposlitveni in družbeni izzivi še bolj poudarjeni. V osnutku skupnega poročila o zaposlovanju je bil uporabljen nov pregled socialnih kazalnikov, ki prikazuje trende in uspešnost po državah EU v zvezi z dvajsetimi načeli stebra na treh področjih: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost.

Glede na pozitivne gospodarske obete so priporočila za posamezne države iz leta 2018 usmerjena v spodbujanje v prihodnost usmerjenega pristopa, ki se osredotoča na oblikovanje temeljev za trajnostno, vključujočo in dolgoročno rast. Za uresničitev tega cilja bo ključno sodelovanje na vseh ravneh, tudi s socialnimi partnerji in civilno družbo. Svet je priporočila sprejel julija.

Podpora reformam v državah članicah

Evropsko gospodarstvo se je okrepilo in je na poti trdne rasti, vendar so potrebne nadaljnje strukturne reforme, da naša gospodarstva postanejo bolj stabilna, vključujoča, produktivna in odporna.

V podporo tem reformnim prizadevanjem je Komisija leta 2015 ustanovila podporno službo za strukturne reforme, ki državam članicam pomaga pri pripravi, oblikovanju in izvajanju reform. Podpora se daje izključno na zahtevo in je prilagojena posamezni državi članici.

Zahteve po podpori so močno presegle pričakovanja. Služba je doslej v okviru programa za podporo strukturnim reformam in s sredstvi iz drugih virov izvedla skoraj 500 projektov tehnične podpore v 25 državah članicah EU. Državam članicam je med drugim pomagala pri reformi izobraževalnih in zdravstvenih sistemov, posodobitvi upravljanja javnih financ, reformi davčnih uprav, povečanju učinkovitosti javnih uprav in pravosodnih sistemov, razvoju digitalnega gospodarstva, ustvarjanju podjetjem prijaznega okolja in izboljšavi dostopa do financiranja.

Hrvaško ministrstvo za pravosodje je na primer prejelo podporo pri prizadevanjih za boljše upravljanje sodišč, da se pripomore k učinkovitemu pravosodnemu sistemu in spoštovanju pravne države. Komisija podpira tudi Slovaško pri njenih prizadevanjih za uspešnejši in učinkovitejši zdravstveni sistem, Latvijo pa pri izvajanju srednjeročne davčne strategije. Bolgarija je dobila podporo za ustvarjanje podjetjem prijaznejšega okolja, baltske države pa za izboljšanje delovanja regijskih kapitalskih trgov.

Zaradi rastočega števila zahtev držav članic je Komisija decembra 2017 predlagala povečanje financiranja programa za podporo strukturnim reformam. Evropski parlament in Svet sta leta 2018 predlog odobrila, tako da zdaj skupni proračun programa do leta 2020 znaša 222,8 milijona evrov. EU se bo s tem lahko odzvala na veliko število zahtev držav članic za podporo.

Lojalna konkurenca

V zadnjem desetletju je nadzor EU nad državno pomočjo v bančnem sektorju bistveno prispeval k sanaciji bančnega sektorja s pogojevanjem državne pomoči z zahtevami za prestrukturiranje bank in očiščenje njihovih bilanc stanja. Komisija je pomagala tudi pri reševanju preostalih težav iz preteklosti, ki jih imajo banke v EU.

Komisija je Cipru odobrila državno pomoč za financiranje urejenega izstopa banke Cyprus Cooperative Bank s trga, vključno s prodajo nekaterih delov banke Hellenic Bank in odstranitvijo za šest milijard slabih posojil. To je bilo povezano z zavezujočimi obveznostmi Cipra za reformo pravosodnega okvira, pomoč pri reševanju slabih posojil v prihodnosti in zmanjšanje stroškov za davkoplačevalce.

V Italiji se je banka Banca Monte dei Paschi v okviru načrta prestrukturiranja uspešno rešila slabih posojil v vrednosti 24,6 milijarde evrov prek italijanske jamstvene sheme brez posojil (t. i. GACS), ki je bila vzpostavljena leta 2016. Med januarjem in septembrom 2018 je bilo izvedenih še devet s trgom združljivih transakcij, s katerimi je bilo odstranjenih še nadaljnjih 14,4 milijarde evrov slabih posojil iz italijanskega bančnega sistema.

Komisija je tudi pozitivno zaključila preiskavo pomoči, ki jo je Nova Ljubljanska banka leta 2013 prejela v Sloveniji, in potrdila ukrepe, ki jih je predlagala Slovenija za zagotovitev, da NLB postane uspešen akter na slovenskem bančnem trgu.

Leta 2018 je Komisija v Nemčiji odobrila prodajo HSH Nordbank zasebnim vlagateljem brez dodatne pomoči. Dejansko večina bank, ki so jih med krizo zaradi finančne stabilnosti podprli davkoplačevalci, zdaj zaključuje postopke državne pomoči in je ponovno postala privlačna za zasebne udeležence na trgu.

Nadzor nad državno pomočjo v bančnem sektorju bo ob doslednem upoštevanju okvira za reševanje bank bančne unije še naprej imel neodvisno vlogo pri zagotavljanju poštenega in konkurenčnega finančnega sektorja.

Krepitev mednarodne vloge evra

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je septembra v svojem govoru o stanju v Uniji napovedal načrte za uvedbo nadaljnjih pobud za krepitev mednarodne vloge evra. Decembra objavljeni predlogi Komisije so del evropske zavezanosti odprtemu, večstranskemu in na pravilih temelječemu gospodarstvu. Evropskim državljanom in podjetjem lahko prinesejo oprijemljive koristi, denimo nižje stroške trgovanja, večjo izbiro, boljši dostop do financiranja, večjo samozadostnost in odpornejši svetovni finančni sistem. Glavnina predlogov se nanaša na pobude za večjo privlačnost evra kot svetovne valute. To želimo doseči z izboljšanjem odpornosti evropskega gospodarstva ter poglobljenosti, likvidnosti in učinkovitosti evropskih finančnih trgov, zlasti z dokončanjem unije kapitalskih trgov. V predlogih se poziva tudi k večji uporabi evra v strateških sektorjih, kot so energija, surovine in promet, ter k enotnejšemu nastopu evroobmočja na mednarodnem prizorišču.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je maja 2018 predstavila predloga o tem, kako bi lahko naslednji dolgoročni proračun EU (2021–2027) prispeval k stabilnosti, konvergenci in koheziji v evroobmočju in celotni EU, hkrati pa spodbujal uspešnost in odpornost gospodarstva.

Predlagani program za podporo reformam bo podpiral prednostne reforme v vseh državah članicah EU, njegov proračun pa bo skupaj znašal 25 milijard evrov. Vsebuje tri elemente: orodje za izvajanje reform, s katerim se bo zagotavljala finančna podpora za reforme, instrument za tehnično podporo za zagotavljanje in izmenjavo strokovnega znanja ter konvergenčni instrument za pomoč državam članicam na poti k uvedbi evra. Program bi EU omogočil odzivanje na veliko število zahtev držav članic za podporo pri pripravi, oblikovanju in izvajanju reform za spodbujanje rasti.

Predlog za evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe bo pomagal stabilizirati ravni javnih naložb ter omogočil hitro okrevanje gospodarstva v primerih hudih gospodarskih šokov v državah članicah evroobmočja in državah, ki sodelujejo v evropskem mehanizmu deviznih tečajev.

Uravnotežena in progresivna trgovinska politika

Mednarodna trgovina se v zadnjih letih sooča z vse večjimi izzivi, kot so ponovni dvomi glede učinkov globalizacije, vprašanja namena in vrednosti trgovinskih sporazumov ter ponovni pojav protekcionizma. Zato je EU leta 2018 v tesnem sodelovanju s trgovinskimi partnerji podvojila prizadevanja za zaščito sistema mednarodne trgovine, ki temelji na pravilih in ga podpira Svetovna trgovinska organizacija, s ciljem posodobiti pravila mednarodne trgovine.

EU je imela še naprej vodilno vlogo v Svetovni trgovinski organizaciji. Ponovno je izrazila trdno zavezanost tej organizaciji in napovedala nadaljnjo podporo pri iskanju rešitev v zvezi s pomembnimi vprašanji svetovnega večstranskega trgovinskega sistema. Septembra 2018 je EU predstavila dokument za razpravo o reformi Svetovne trgovinske organizacije. V njem je poudarila, da bi bilo treba posodobiti pravilnik o subvencijah in prisilnih prenosih tehnologije, ki so v središču naraščajočih trgovinskih napetosti, ter izboljšati preglednost v Svetovni trgovinski organizaciji. Poudarila je tudi potrebo po deblokiranju imenovanja novih članov pritožbenega organa, da se ohrani sistem te organizacije za reševanje sporov.

Trgovinska politika mora biti tudi učinkovita in pregledna ter temeljiti na vrednotah. Pristop v letu 2018 so še naprej usmerjala temeljna načela strategije „Trgovina za vse“ iz leta 2015: odprtost v povezavi z visokimi standardi ostaja najustreznejši način, da bi globalizacija koristila vsem Evropejcem.

EU si je še naprej prizadevala za sklenitev novih trgovinskih sporazumov, posodobitev obstoječih sporazumov ter zagotovitev, da lahko podjetja, delavci in potrošniki izkoristijo prednosti trgovinskih sporazumov.

Dosežen je bil tudi napredek pri zakonodaji o predlaganem evropskem okviru za pregled neposrednih tujih naložb zaradi varnosti in javnega reda. Cilj je ohraniti tuje naložbe kot pomemben vir rasti v EU ter hkrati zaščititi njene bistvene interese. Svet in Evropski parlament sta novembra dosegla politični dogovor o končni obliki okvira. Evropski parlament naj bi o tem dogovoru glasoval februarja 2019, kmalu zatem pa naj bi Svet sprejel uredbo. Ta uredba naj bi začela veljati aprila 2019.

EU s strategijo dostopa do trga odpravlja ovire pri dostopu do trgov po vsem svetu, hkrati pa ostaja zavezana uravnoteženi, na pravilih temelječi in odgovorni trgovini.

Evropa, ki varuje

Evropa je odprta, vendar ne naivna celina. EU se zavzema za svoje vrednote in interese. Njena trgovinska politika odločno brani evropska podjetja in delavce, kadar drugi kršijo pravila svetovne trgovine ali se poslužujejo nepoštenih trgovinskih praks.

Če diplomatsko posredovanje ni uspešno, EU brez oklevanja uporabi mehanizem reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije, da uveljavi svoje pravice ter v celoti izkoristi članstvo v korist evropskih podjetij, delavcev in kmetov. V letu 2018 je EU začela postopek proti Kitajski v zvezi s prenosom tehnologije, proti Združenim državam pa v zvezi z njihovimi ukrepi glede uvoza jekla in aluminija. Postopki reševanja sporov prinašajo rezultate: v letu 2018 je Rusija ustavila protidampinške dajatve na lahka gospodarska vozila iz Nemčije in Italije.

EU je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in zakonodajo EU začela deset novih preiskav v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami ter proti njim uvedla sedem novih ukrepov trgovinske zaščite. Med temi ukrepi so bile protidampinške dajatve na jeklo iz Kitajske, tako da je njegova izvozna cena odražala pošteno tržno vrednost. Poleg tega je EU začela 17 novih preiskav v zvezi s pregledom ter za pet let podaljšala sedem obstoječih ukrepov.

Julija je EU uvedla začasne zaščitne ukrepe glede uvoza 23 kategorij jeklenih izdelkov. Cilj teh ukrepov je obravnavati morebitno preusmeritev trgovine z jeklom iz drugih držav v EU zaradi dodatnih carin, ki so jih uvedle Združene države.

EU tudi ščiti industrijo EU, kadar tretje države začnejo preiskave trgovinske zaščite (protidampinške, protisubvencijske ali zaščitne preiskave) proti izvozu iz EU. Tako je bilo na primer pri preiskavah, ki so jih uvedle Združene države (jeklo in aluminij, sončni paneli, olive), Turčija (pnevmatike) ali Izrael (kakavov namaz).

Junija 2018 je začela veljati posodobljena protidampinška in protisubvencijska zakonodaja EU. Ta posodobljena zakonodaja je skupaj s spremembami, ki so bile decembra 2017 vnesene v pravila za izračun stopnje dampinga, kadar državna intervencija izkrivlja cene in stroške, prva večja prenovitev instrumentov trgovinske zaščite EU od ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije leta 1994. Novi uredbi instrumente trgovinske zaščite EU prilagajata izzivom svetovnega gospodarstva. Prenovljeni instrumenti so učinkovitejši, preglednejši in prijaznejši za uporabo za podjetja, poleg tega pa EU omogočajo, da naloži višje dajatve na dampinške izdelke.

Patenti so bistvenega pomena za gospodarstvo EU in mednarodno trgovino kot spodbuda za inovacije, dostop do standardov pa je pomemben za tehnološki razvoj. Odnos med patenti in standardi je prednostna naloga EU. Oktobra je EU ustanovila skupino 15 strokovnjakov za standardne patente. Ti patenti so del standardizirane tehnologije, skupina pa Komisiji zagotavlja strokovno znanje in nasvete za izboljšanje licenciranja. Skupina se je prvič sestala 12. novembra.

Evropski izvozniki se pri trgovanju po svetu še naprej srečujejo z ovirami. Junijsko letno poročilo Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe je pokazalo, da so evropski izvozniki v letu 2017 naleteli na 396 ovir v več kot 57 državah, kar je velik porast v primerjavi z letom 2016. Iz poročila je še razvidno, da je Komisija s strategijo dostopa do trga odstranila 45 ovir za izvoz iz EU v vrednosti 8,2 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko, kot jih je odstranila leta 2016.

EU še naprej zavzema jasno stališče glede blaga, ki se uporablja za izvršitev smrtnih kazni in mučenje. Na septembrskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov se je sestalo Združenje za prepoved trgovine z izdelki za mučenje, ki ga je EU soustanovila leta 2017. Združenju so se priključile delegacije še iz šestih držav, med drugim Avstralije in Nove Zelandije, člani pa so se dogovorili o ukrepih za omejitev in odpravo trgovanja z blagom, ki se uporablja za izvršitev smrtnih kazni in mučenje, ter o prizadevanjih za sprejetje zavezujoče resolucije Združenih narodov.

Evropa, ki vodi

Cilj trgovinskih sporazumov, o katerih se je EU pogajala ali se pogaja, je zagotoviti, da trgovina koristi vsem. Ti sporazumi Evropski uniji pomagajo, da visoke evropske standarde na področjih varnosti hrane, pravic delavcev, okolja in pravic potrošnikov širi daleč čez meje Evrope.

EU je imela vodilno vlogo v razpravah Združenih narodov glede reforme reševanja sporov med vlagatelji in državami. V letu 2018 si je še naprej prizadevala za ustanovitev večstranskega sodišča za reševanje takšnih sporov, ki bi pomenilo pomembno novost v globalnem upravljanju.

Junija je evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström prvič podelila nagrado Mesto EU za pravično in etično trgovino. Nagrado, ki daje priznanje lokalnim pobudam za spodbujanje pravičnih in etičnih trgovinskih praks, je prejel belgijski Gent.

Trgovinski sporazum med EU in Mehiko

Aprila sta EU in Mehika zaključili pogajanja o novem trgovinskem sporazumu. Skoraj vsa blagovna menjava med EU in Mehiko, vključno s kmetijskimi proizvodi, bo brez carin. Poenostavljeni carinski postopki bodo koristili industriji in kmetijstvu EU.

Sporazum določa najvišje standarde na področju dela, varnosti ter varstva okolja in potrošnikov. Izrecno se sklicuje na previdnostno načelo, ki oblikovalcem politik omogoča, da ob zaznanem tveganju ukrepajo za zaščito zdravja ljudi, živali ali rastlin ali varstvo okolja, in sicer na ravni, ki se jim zdi primerna, tudi če znanstvene analize niso dokončne.

Sporazum vključuje zavezo k izvajanju pariškega podnebnega sporazuma. Poleg tega varuje pravico držav članic EU, da po svojih željah organizirajo javne storitve.

Gre za prvi trgovinski sporazum EU, ki obravnava korupcijo, npr. podkupovanje in pranje denarja, v zasebnem in javnem sektorju.

Po sporazumu se evropska in mehiška podjetja pri potegovanju za javna naročila na njunih trgih javnih naročil obravnavajo enakovredno. Novi sporazum varuje tudi pravice intelektualne lastnine ter preprečuje prodajo ponaredkov 340 tradicionalnih regionalnih prehrambnih proizvodov in pijač iz EU v Mehiki.

Sporazum odpira trgovino s storitvami, kot so finančne storitve, promet, e-trgovanje in telekomunikacije, ambiciozne določbe o konkurenci in subvencijah pa bodo pomagale ustvariti enake konkurenčne pogoje in povečati dostop do trga.

Poleg tega trgovinski sporazum izboljšuje naložbene pogoje in vključuje novi evropski sistem sodišč za naložbe, hkrati pa zagotavlja preglednost in pravico vlad do zakonodajnega urejanja v javnem interesu. EU in Mehika sta se dogovorili, da si bosta prizadevali za ustanovitev večstranskega sodišča za naložbe.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko

Na julijskem vrhu EU-Japonska v Tokiu so predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in japonski predsednik vlade Šinzo Abe podpisali sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je največji in najpomembnejši dvostranski trgovinski sporazum EU doslej.

Japonska in EU se obe močno zavzemata za demokracijo, varstvo človekovih pravic, prosto in odprto trgovino, multilateralizem in mednarodno ureditev, ki temelji na pravilih. Japonska je dolgoletna strateška partnerica EU in pomembna zaveznica na mednarodnem prizorišču.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je začel veljati 1. februarja 2019, bo ustvaril odprto trgovinsko območje s 635 milijoni ljudi in skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda. Odpravil bo trgovinske ovire ter EU in Japonski pomagal, da skupaj oblikujeta pravila svetovne trgovine.

Sporazum bo odpravil skoraj vse dajatve v višini ene milijarde evrov, ki jih podjetja iz EU vsako leto plačajo za izvoz na Japonsko, pa tudi vrsto zakoreninjenih regulativnih ovir, na primer za izvoz avtomobilov iz EU. Povečal se bo izvoz iz EU in ustvarile nove priložnosti za evropska podjetja v korist potrošnikov. S sporazumom bo na voljo več priložnosti, zlasti za izvoz ključnih kmetijskih proizvodov iz EU, zaščitil pa bo tudi imena več kot 200 tradicionalnih prehrambnih proizvodov in pijač na japonskem trgu. Podjetjem iz EU bo olajšal opravljanje storitev na Japonskem. Določbe o konkurenci in subvencijah bodo pomagale ustvariti enake konkurenčne pogoje. Sporazum vključuje tudi poglavje o malih in srednjih podjetjih. Določa kontaktne točke in ciljno usmerjene informacije za manjša podjetja, kar je še zlasti pomembno, saj so štirje od petih sedanjih izvoznikov na Japonsko mala podjetja.

Sporazum določa najvišje standarde na področju dela, varnosti ter varstva okolja in potrošnikov ter v celoti ščiti javne storitve. Vsebuje posebno poglavje o trajnostnem razvoju in je prvi trgovinski sporazum EU s posebno zavezo o spoštovanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

V letu 2018 je EU na treh srečanjih nadaljevala pogajanja z Japonsko o standardih za zaščito naložb in reševanju sporov o zaščiti naložb.

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado

21. septembra 2018 je minilo eno leto od začetka začasne uporabe Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado.

Trgovinski sporazum lahko podjetjem v EU omogoči prihranek v višini več kot 500 milijonov evrov letno, ki so jih prej plačevala za kanadske carine na njihov izvoz. Skoraj 99 % teh prihrankov je bilo mogočih že od prvega dne uporabe sporazuma.

Zaradi enostavnejših postopkov lahko vsa podjetja prihranijo čas in denar. Potrošniki v EU pa imajo koristi od večje izbire in nižjih cen.

Pregleden in vključujoč pogajalski proces

Preglednost in sodelovanje z javnostjo sta bila tudi leta 2018 bistvena elementa trgovinske politike za zagotavljanje demokracije, zaupanja javnosti in odgovornosti. Preglednost in sodelovanje sta pomembna pred in med pogajanji ter po njih, pa tudi po začetku izvajanja sporazumov.

Komisija je še naprej objavljala poročila o krogih pogajanj, dokumente o stališčih in predloge besedil za trgovinske sporazume, o katerih so tekla pogajanja. Poleg tega je objavila obsežno dodatno gradivo o trgovinskem sporazumu med EU in Mehiko. V letu 2018 je Komisija objavila drugo izčrpno letno poročilo o oceni izvajanja trgovinskih sporazumov EU. To je deležnikom, civilni družbi in drugim institucijam EU omogočilo pregled nad izvajanjem sporazumov s strani EU, prinaša pa tudi spoznanja, ki bodo koristna pri tekočih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih.

Februarja se je na prvem od šestih srečanj sestala nova svetovalna skupina za trgovinska pogajanja EU. Skupino sestavlja 28 organizacij, ki zastopajo podjetja, sindikate, potrošnike in okoljske organe, njen cilj pa je spodbuditi dialog in zbrati mnenja najrazličnejših deležnikov.

Združene države

V odnosih z Združenimi državami je bil poudarek na obravnavanju vprašanj skupnega interesa. Junija so ZDA uvedle carine na izvoz jekla in aluminija iz EU. EU je menila, da so te carine neupravičene in nezakonite, zato ni imela druge možnosti, kot da uvede izravnalne ukrepe na izvoz iz ZDA. Na julijskem srečanju sta se predsednik Komisije Jean-Claude Juncker in ameriški predsednik Donald Trump dogovorila o ustanovitvi izvršne delovne skupine za olajšanje trgovanja in razvoj pozitivne čezatlantske trgovinske agende. Cilj skupine je opredeliti načine za okrepitev regulativnega sodelovanja, odpravo carin na industrijske izdelke (z izjemo vozil), olajšanje trgovine s sojo, povečanje trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom za okrepitev energetske varnosti ter reformo Svetovne trgovinske organizacije.

Od ustanovitve so bila organizirana štiri srečanja skupine na politični ravni z razpravami o regulativnih vprašanjih, ki so že prinesla pozitivne rezultate. Glede utekočinjenega zemeljskega plina so podjetja iz EU podpisala več dolgoročnih pogodb z ameriškimi podjetji, izvajajo pa se tudi novi projekti EU v zvezi z infrastrukturo in terminali. ZDA so pristale na omilitev zahtev za izdajo dovoljenj za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v EU. Pri soji so izvozniki iz ZDA približno podvojili svoj delež na trgu EU. Medtem ko se ta prizadevanja nadaljujejo, sta se obe strani strinjali, da ne bosta uvedli novih carin na medsebojno trgovino.

Kitajska

EU je imela v letu 2018 uspešen vrh s Kitajsko. Opravila je tudi tri kroge pogovorov za sporazum o naložbah s Kitajsko; ob robu vrha so bile izmenjane prve ponudbe za dostop do trga. Poleg tega sta bila izvedena tudi dva kroga pogajanj za sporazum o zaščiti imen tradicionalnih prehrambnih proizvodov in pijač. Kitajska je privolila v sodelovanje z EU pri reformi Svetovne trgovinske organizacije, da bi se ta lahko lažje spoprijela s trenutnimi izzivi.

Druga pogajanja

EU ima trgovinske sporazume s 70 partnerji, ki predstavljajo 40 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Za odprtje novih trgov za evropski izvoz je EU začela nova trgovinska pogajanja in dobro napredovala v tekočih pogovorih.

Južno in vzhodno sosedstvo

V južnem sosedstvu so se marca prvič po letu 2010 srečali ministri za trgovino in predstavniki 43 držav Unije za Sredozemlje, da bi dali nov zagon regionalni trgovinski in naložbeni agendi. Potrdili so akcijske načrte za okrepljeno sodelovanje v številnih sektorjih ter za boj proti piratstvu in ponarejanju.

Z dvema krogoma pogajanj leta 2018 je bil dosežen napredek pri vzpostavljanju poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja s Tunizijo.

Junija sta se drugič sestala Komisija in Zalivski svet za sodelovanje (GCC) v okviru dialoga med EU in GCC o trgovini in naložbah.

V vzhodnem sosedstvu se je EU osredotočila na izvajanje sporazumov o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.

Latinska Amerika

V letu 2018 so se nadaljevali pogovori z Mercosurjem (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj). Cilj pogajanj je vključiti dva pomembna regionalna trga, znižati carine, povečati poslovne priložnosti v regiji Mercosurja, razširiti izbiro za potrošnike, skrajšati upravne postopke, spodbuditi rast in konkurenčnost, promovirati skupne vrednote, na primer trajnostni razvoj, ter ustvariti delovna mesta.

EU je izvedla tri kroge pogajanj s Čilom za posodobitev trgovinskega sporazuma med EU in Čilom iz leta 2002. Predlagala je vključitev poskusnih določb o vprašanjih trgovine in spola.

Aprila je EU zaključila pogajanja za posodobitev trgovinskega sporazuma z Mehiko.

Azija in Avstralazija

EU je 19. oktobra podpisala sporazuma o trgovini in naložbah s Singapurjem. Oktobra je Komisija sporazuma o trgovini in naložbah z Vietnamom poslala v odobritev Svetu in v soglasje Evropskemu parlamentu. EU je izvedla tri kroge trgovinskih pogovorov z Indonezijo. Namen pogajanj je povečati trgovino in neposredne naložbe med EU in Indonezijo ter doseči sporazum, podoben dogovorjenima sporazumoma s Singapurjem in Vietnamom.

Junija je EU začela pogajanja o trgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo.

V letu 2018 je izvedla dva kroga pogovorov z vsako od njiju ter objavila predloge o 18 pogajalskih področjih.

Afriške, karibske in pacifiške države

Avgusta je Gambija kot štirinajsta zahodnoafriška država podpisala medregionalni sporazum o gospodarskem partnerstvu z EU, kot petnajsta pa je septembra to storila tudi Mavretanija (manjka samo še podpis Nigerije). 6. decembra je Svet odobril pristop Samoe k sporazumu o gospodarskem partnerstvu s pacifiškimi državami. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so sporazumi o trgovini in razvoju, dogovorjeni med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami. Trenutno se izvajajo s približno 30 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Te sporazume lahko razumemo kot temelj za prihodnje medcelinsko območje proste trgovine, enega od ciljev novega zavezništva med Afriko in Evropo za trajnostne naložbe in delovna mesta, ki podpira tudi prizadevanja Afrike za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine.

Boj proti terorizmu in kriminalu v Evropi

EU je nadaljevala izvajanje akcijskega načrta za varovanje javnih prostorov iz leta 2017, za kar je namenila sredstva v višini več kot 100 milijonov evrov. Po incidentih v Salisburyju in Amesburyju v Združenem kraljestvu se je pospešilo izvajanje akcijskega načrta iz oktobra 2017 za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja.

Leta 2018 so se začele uporabljati tudi tri ključne direktive za okrepitev boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, in sicer direktiva EU o evidenci podatkov o potnikih, direktiva o boju proti terorizmu ter direktiva o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

Komisija je aprila predlagala, naj se financiranje terorizma prepreči z okrepitvijo dostopa do finančnih informacij. S tem bi se organom kazenskega pregona omogočil pravočasen dostop do finančnih informacij, ki so potrebne za preiskavo hudih kaznivih dejanj. Nova pravila spodbujajo boljše sodelovanje med nacionalnimi organi pregona in nacionalnimi finančnimi obveščevalnimi enotami ter Europolom. O predlogu trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet, sprejet pa naj bi bil pred evropskimi volitvami maja 2019.

Komisija je septembra predlagala nova pravila, po katerih naj bi se teroristične vsebine s spleta odstranile v eni uri. Predlog pojasnjuje vlogi nacionalnih organov in ponudnikov storitev gostovanja, hkrati pa vzpostavlja trdne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic, kot sta svoboda govora in oblikovanje pravno zavezujoče dolžnosti skrbnega ravnanja.

Komisija je prav tako začela pobudo, s katero je Svet pozvala k spremembi člena 86 Pogodbe, da se zakonodajalcu omogoči razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na boj proti čezmejnemu terorizmu v vseh državah članicah. Okrepljeno Evropsko javno tožilstvo, ki deluje na ravni EU, bi odpravilo sedanje pomanjkljivosti v boju proti terorizmu in vzpostavilo skupen pristop Unije k boju proti terorizmu, ki bi vključeval vse korake, od preiskovanja in pregona do predložitve terorističnih kaznivih dejanj sodišču.

Storilci kaznivih dejanj in teroristi komunicirajo prek sporočil SMS, elektronske pošte in aplikacij. Danes več kot polovica vseh kazenskih preiskav vključuje čezmejne zahtevke za pridobitev elektronskih dokazov, ki jih imajo ponudniki storitev s sedežem v drugih državah. Vendar skoraj dveh tretjin teh kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno preiskati ali preganjati zaradi težav, s katerimi se preiskovalci soočajo glede pravočasnega dostopa do takih dokazov. Komisija je za rešitev tega vprašanja aprila predlagala nova pravila, ki bi pravosodnim organom in organom kazenskega pregona omogočala lažji dostop do teh dokazov, kjer koli so shranjeni v Uniji. Svet je decembra sprejel pogajalsko stališče o predlagani uredbi, pogajanja z Evropskim parlamentom pa bo začel takoj, ko bo pogajalsko stališče sprejel tudi Parlament.

14. novembra je bila sprejeta nova uredba o čezmejni zamrznitvi in zaplembi sredstev. Nova pravila bodo olajšala čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, omogočila učinkovitejšo zamrznitev in zaplembo nezakonito pridobljenih sredstev ter zaščitila pravice žrtev do odškodnine.

EU se je dogovorila o izboljšanju pravnega okvira evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, da bi se odpravila vrzel v sistemu in državam članicam pomagalo pri identifikaciji kazensko obsojenih državljanov tretjih držav. Z novimi predpisi bo vzpostavljen centraliziran sistem za določanje držav EU, od katerih se lahko hitro pridobijo podrobne informacije o obsodbah iz nacionalnih registrov.

Učinkovitejša zakonodaja za preprečevanje pranja denarja

Namen novih pravil o preprečevanju pranja denarja, ki veljajo od julija 2018, je preprečiti, da bi se finančni sistemi EU uporabljali za pranje denarja ali financiranje teroristov. EU se je oktobra 2018 dogovorila o okrepljenih kazenskopravnih ukrepih za boj proti pranju denarja. Z novo direktivo se bodo harmonizirala kazniva dejanja in sankcije za pranje denarja, saj bodo nevarnim storilcem kaznivih dejanj in teroristom za njihova kazniva dejanja grozile enako stroge kazni po vsej EU. Na podlagi metodologije, ki jo je Komisija objavila junija, je bila uveljavljena okrepljena politika za opredeljevanje jurisdikcij tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Okvir EU za preprečevanje pranja denarja je sicer trden, a nedavni primeri, v katerih so bile udeležene banke EU, jasno kažejo, da ga je mogoče izboljšati, zlasti glede čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi. Komisija je septembra predstavila predlog za okrepitev nadzora finančnih institucij EU za boljše spoprijemanje z grožnjami pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti s krepitvijo pooblastil Evropskega bančnega organa za ukrepanje na področju nadzora nad pranjem denarja v finančnem sektorju. O predlogu razpravljata Evropski parlament in Svet, sprejet pa naj bi bil pred evropskimi volitvami maja 2019.

Komisija je poleg tega aprila predstavila predlog za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in boj proti njim. S predlogom se bo okrepilo sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in organi kazenskega pregona ter medsebojno sodelovanje.

Komisija je sprejela tudi delegirano uredbo, s katero je sprejela regulativne tehnične standarde o merilih za imenovanje osrednjih kontaktnih točk za izdajatelje elektronskega denarja in ponudnike plačilnih storitev ter pravila glede njihovih funkcij.

Civilno pravosodje

Izboljšanje sodelovanja na področju pravosodja

Komisija je maja sprejela dva predloga za posodobitev in digitalizacijo pravosodnega sodelovanja v zvezi z vročanjem pisanj in pridobivanjem dokazov, da se državljanom in podjetjem omogoči cenejše, učinkovitejše in dostopnejše civilno sodstvo. O predlogih trenutno potekajo pogajanja v Svetu in Evropskem parlamentu.

Decembra sta Svet in Evropski parlament v trialogih dosegla dogovor o predlaganih pravilih o postopkih v primeru insolventnosti. Namen pravil je vzpostaviti sisteme prestrukturiranja in podjetnikom zagotoviti drugo priložnost. Pobuda, ki bo uradno sprejeta leta 2019, bo povečala možnosti podjetij v finančnih težavah, ki so sicer sposobna nadaljnjega uspešnega poslovanja, da se že zgodaj prestrukturirajo ter se izognejo stečaju in odpuščanju zaposlenih. Predlog bo poleg tega zagotovil, da pošteni podjetniki po stečaju dobijo drugo priložnost za poslovanje.

Svet je decembra 2018 dosegel politični dogovor o predlagani posodobitvi „Uredbe Bruselj IIa“.
S predlogom naj bi se posodobila pravila o zaščiti otrok v čezmejnih družinskih sporih, postopki
pa pospešili.

Pravo družb in dostop do informacij o podjetjih

Komisija je aprila predlagala nova pravila v zvezi z uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ter čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev. Namen pravil je podjetjem omogočiti uporabo digitalnih orodij pri interakciji z javnimi organi o vprašanjih prava družb in zagotoviti harmoniziran postopek za podjetja, ki se prestrukturirajo ali selijo znotraj enotnega trga, zaposlenim, delničarjem in upnikom pa zagotoviti več pravne jasnosti in zaščitnih ukrepov. Pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu so v letu 2018 dobro napredovala, predlog pa naj bi bil po ambicioznem časovnem načrtu sprejet v tem zakonodajnem obdobju.

Sistem povezovanja poslovnih registrov, ki olajšuje iskanje informacij o podjetjih v EU, se je leta 2018 pogosto uporabljal. V prvih 17 mesecih od uvedbe je bilo zabeleženih več kot 372 000 iskanj informacij o podjetjih in več kot 241 000 zahtevkov za podatke o podjetjih.

Boljše varstvo osebnih podatkov

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki je začela veljati maja 2018, vzpostavlja boljši in skladnejši okvir za varstvo podatkov za posameznike, podjetja in uprave po vsej EU. Komisija je januarja izdala smernice, v katerih je pojasnila glavne novosti in priložnosti, ki jih prinaša nova uredba.

11. decembra 2018 so začela veljati nova pravila o varstvu podatkov za institucije, organe, urade in agencije EU.

Namen predlaganih pravil o digitalni zasebnosti je zagotoviti visoko raven varstva zasebnosti za uporabnike elektronskih komunikacijskih storitev in enake konkurenčne pogoje za vse subjekte na trgu. Nova pravila vzpostavljajo trden in skladen okvir za obdelavo podatkov, poleg tega pa za uveljavljanje pravic državljanov do varstva osebnih podatkov usklajujejo obstoječa pravila iz leta 2002 s Splošno uredbo o varstvu podatkov.

Pretok podatkov je pomemben tako za podjetja kot za kazenski pregon. Sklepi o ustreznosti, s katerimi se ugotavlja, da tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov, omogočajo prosti pretok osebnih podatkov med EU in zadevno državo iz poslovnih razlogov, organom kazenskega pregona dajejo možnost, da si po potrebi izmenjujejo podatke, hkrati pa zagotavljajo stalnost varstva.

EU in Japonska sta julija zaključili pogajanja o medsebojni ustreznosti za komercialne namene. Pogajanja o ustreznosti za komercialne namene med EU in Južno Korejo naj bi se zaključila na začetku leta 2019.

Temeljne pravice in pravosodni sistemi

Izboljšanje učinkovitosti pravosodnih sistemov in spoštovanje načela pravne države

Učinkoviti pravosodni sistemi so ključnega pomena za uporabo prava EU in za naložbe. Komisija je v letu 2018 prek pregleda stanja na področju pravosodja v EU in evropskega semestra države članice spodbujala k večji neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti njihovih pravosodnih sistemov. Svet je julija glede tega vprašanja izdal priporočila Hrvaški, Italiji, Cipru, Portugalski in Slovaški.

Komisija je septembra proti Poljski začela postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi kršitev načela neodvisnosti sodstva, nastalih z novim poljskim zakonom, ki znižuje upokojitveno starost sodnikov vrhovnega sodišča. Sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je do izreka končne sodbe odobrilo vse predloge Komisije.

Komisija je v okviru novega dolgoročnega proračuna EU predlagala uredbo o zaščiti proračuna Unije v primeru pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

Varstvo pravic in boj proti diskriminaciji

Komisija je aprila predlagala vseevropske standarde za zaščito žvižgačev, ki prijavijo kršitve pravil EU, ki lahko resno škodijo javnemu interesu. Standardi bodo izboljšali odkrivanje, preiskovanje in sankcioniranje kršitev prava EU ter zaščitili pravico do svobode izražanja in svobodo medijev.

V poročilu o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2017 so bili poudarjeni bistveni vidiki prizadevanj pri uveljavljanju temeljnih pravic v vsakdanjem življenju. Prizadevanja segajo od boljšega odzivanja na kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor in nasilje nad ženskami do spodbujanja evropskega stebra socialnih pravic. Poročilo poudarja tudi pomen svobodne in dinamične civilne družbe ter neodvisnih sodišč.

Komisija je julija na Madžarsko naslovila uradni opomin zaradi madžarskega zakona, ki inkriminira dejavnosti v podporo prošnjam za azil in prebivanje. Komisija je s tem želela zagotoviti tudi spoštovanje pravil EU o prostem gibanju oseb in določb Listine EU o temeljnih pravicah.

Boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru na spletu in drugje

Kodeks ravnanja EU za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu je še naprej prinašal rezultate. Glede na tretjo oceno izvajanja kodeksa, objavljeno januarja 2018, je bil dosežen dodaten napredek pri hitrem pregledovanju in odstranjevanju rasističnega in ksenofobičnega sovražnega govora na spletu.

Informacijska podjetja so v povprečju odstranila 70 % vsebin, ki so jim bile prijavljene, in izpolnila cilj, da večino prijav pregledajo v 24 urah. V tem času so namreč v povprečju pregledala več kot 81 % prijav. Kodeks je postal industrijski standard v boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru. V letu 2018 so svojo udeležbo napovedali Snapchat, Instagram, Google+ in Dailymotion.

Nediskriminacija in enakost

Vsaka država članica mora vzpostaviti najmanj eno organizacijo, tj. organ za enakost, ki analizira in spremlja primere diskriminacije ter uveljavlja in varuje načelo enake obravnave vseh prebivalcev države. Komisija je državam članicam junija priporočila sklop ukrepov, s katerimi naj bi organom za enakost omogočile, da uspešneje varujejo državljane in odpravljajo diskriminacijo.

Eden od dosežkov evropske strategije o invalidnosti je predlog Komisije za evropski akt o dostopnosti, ki naj bi izboljšal dostopnost vsakodnevnih proizvodov in storitev, kot so mobilni telefoni, računalniki, e-knjige, elektronsko trgovanje in bančne storitve. Akt bo imel pozitiven učinek na življenja milijonov Evropejcev, ustvarjanje in prodaja dostopnih proizvodov in storitev pa bosta za podjetja lažja in privlačnejša. Novembra 2018 je bil dosežen začasni dogovor, Evropski parlament pa naj bi predlog dokončno sprejel aprila 2019.

EU je nadaljevala svoja prizadevanja za spodbujanje raznolikosti s podpiranjem naraščajočega gibanja listin raznolikosti, ki zagotavljajo podporo pri upravljanju raznolikosti za 9 000 organizacij iz vse Evrope, vključno s 15 milijoni zaposlenih. Poleg tega je nadalje izvajala seznam ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI, in sicer s spremljanjem zakonodaje, financiranjem projektov in ozaveščanjem.

Komisija je januarja objavila poglobljeno oceno Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje 2011–2020. EU je aprila aktivno promovirala romsko kulturo v okviru evropskega tedna Romov in počastila spomin na holokavst nad Romi.

V EU ženske v povprečju še vedno zaslužijo 16 % manj kot moški. Za odpravo razlike v plačilu med moškimi in ženskami je Komisija začela izvajati akcijski načrt, katerega namen je doseči enako plačilo za moške in ženske. Načrt naj bi merljiv napredek dosegel leta 2020.

EU je zaključila pristop k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. To je pomemben korak k celovitejšemu pravnemu okviru za odpravo nasilja na podlagi spola na ravni EU.

Državljanstvo Evropske unije

Konzularna zaščita

Maja 2018 so se začela uporabljati pravila o konzularni zaščiti, ki pojasnjujejo pravice državljanov EU do pomoči veleposlaništev drugih držav članic EU v državi zunaj EU. Avgusta 2018 se je začela informacijska kampanja o konzularni zaščiti, namenjena mladim evropskim potnikom.

Komisija je maja predlagala izboljšave pravil o potnih listinah EU za vrnitev, da bi bili dokumenti varnejši, obstoječi postopki pa bi se poenostavili. O predlogu, ki ga je podprl Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, trenutno potekajo pogajanja v Svetu.

Osebne izkaznice

Komisija je aprila predlagala izboljšave varnostnih elementov osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje državljanov EU ter dovoljenj za prebivanje družinskih članov, ki niso državljani EU. S predlaganimi pravili naj bi se nadgradili varnostni elementi, s čimer naj bi državljani EU lažje uveljavljali svoje pravice do prostega gibanja. Evropski parlament in Svet sta sklenila, da začneta pogajanja o predlogu.

Volitve

Po škandalu, povezanem s podjetjema Facebook in Cambridge Analytica, ter ob povečanju tveganj za volitve zaradi dezinformacijskih kampanj, kibernetskih napadov in hibridnih groženj je zagotovitev svobodnih in poštenih volitev v Evropski parlament leta 2019 postala prednostna naloga Komisije.

Komisija je za obvladovanje teh izzivov septembra 2018 sprejela sveženj ukrepov, da bi organe držav članic in druge deležnike podprla pri njihovih skupnih prizadevanjih za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev.

V svežnju je bila predstavljena vrsta konkretnih ukrepov, med drugim okrepljeno sodelovanje z vzpostavitvijo mrež za volilno sodelovanje (na nacionalni ravni in ravni EU), smernice za uporabo pravil o varstvu podatkov v okviru volitev, večja preglednost pri plačanih spletnih političnih oglasih in sporočilih, okrepljena kibernetska varnost, dosledno uveljavljanje obstoječih volilnih pravil za vključitev spletnega okolja, ozaveščanje in uporaba ustreznih sankcij za zlorabo osebnih podatkov z namenom vplivanja na rezultate evropskih volitev.

Varstvo potrošnikov

Komisija je aprila predlagala novi dogovor za potrošnike, da bi potrošniki lahko v celoti izkoristili svoje pravice EU. V novih pravilih so predlagani evropski sistem kolektivnega pravnega sredstva, kadar škodo utrpi skupina potrošnikov, in ustrezni zaščitni ukrepi za preprečevanje zlorab. Hkrati bi morala ta pravila organom za varstvo potrošnikov v državah članicah zagotoviti večja pooblastila za sankcioniranje trgovcev, ki pravila kršijo. Evropski parlament je decembra sprejel stališče o delu novega dogovora, ki se nanaša na kolektivno pravno sredstvo, sprejetje stališča o preostalem delu predloga pa načrtuje v januarju 2019.

Namen novih pravil je tudi pravice potrošnikov prilagoditi novim tehnologijam. Tako bodo na primer potrošniki pri iskanju po spletnih tržnicah in platformah jasno obveščeni, če zadetek iskanja plača trgovec. Spletne tržnice bodo morale potrošnike prav tako obvestiti o glavnih algoritmih, ki določajo razvrstitev zadetkov, in o tem, od koga potrošnik kupuje.

Komisija je nadaljevala svoja prizadevanja v boju proti zavajajočim poslovnim praksam, kot so tiste, ki vključujejo trženje izdelkov kot enakih, čeprav imajo ti izdelki bistveno drugačno sestavo ali značilnosti. Komisija je hkrati predlagala pojasnitev veljavne zakonodaje EU v okviru pobude „novi dogovor za potrošnike“. Poleg tega je objavila skupno metodologijo preskušanja, razvito v sodelovanju z industrijo, ki se trenutno izvaja v okviru kampanje preskušanja na ravni EU.

Po novih pravilih o paketnih potovanjih, ki veljajo od julija, bodo potniki prejeli jasne informacije o tem, ali jim je ponujen paket s popolno zaščito ali povezani potovalni aranžma z bolj omejeno zaščito. Nova pravila bodo potnikom zagotovila tudi večje pravice, na primer pri odpovedih ali kadar organizator zviša ceno za več kot 8 %.

Alternativno reševanje sporov

Postopek alternativnega reševanja sporov zagotavlja, da je v primeru težav pri potrošniškem nakupu potrošnikom in trgovcem na voljo cenovno dostopno in nepristransko reševanje sporov. Organi za reševanje sporov, certificirani glede standardov kakovosti, so se v letu 2018 razširili na vse države članice EU.

Skupni ukrepi za varstvo potrošnikov

Komisija je leta 2018 z nacionalnimi organi sodelovala pri številnih skupnih ukrepih za izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov. Po škandalu glede emisij „Dieselgate“ se je Volkswagen zavezal, da bo brezplačna popravila nadaljeval do konca leta 2020. Do julija je bilo popravljenih 80 % prizadetih avtomobilov. Z drugim skupnim ukrepom z zvezi s podjetji Facebook, Twitter in Google+ so se izboljšali pogoji storitve za več kot 250 milijonov uporabnikov družbenih medijev v EU. Leta 2018 so se začeli ukrepi proti podjetju AirBnB, da bi se izboljšala preglednost njihovih cen, pogoji storitve pa uskladili s standardi EU.

Preprečevanje, da bi nevarni izdelki prišli do potrošnikov

Sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih omogoča hitro izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih na trgu in ukrepih za preprečevanje, da bi ti izdelki prišli do potrošnikov, zlasti otrok. Leta 2018 se je 31 evropskih nacionalnih organov, ki sodelujejo v sistemu, obvestilo o 2 257 nevarnih izdelkih.

Junija so štiri spletne tržnice, Alibaba (za AliExpress), Amazon, eBay in Rakuten France, podpisale „zavezo o varnosti izdelkov“, s katero so se med drugim zavezale, da bodo v dveh delovnih dneh s svojih spletišč odstranile nevarne izdelke, ki jih odkrijejo nacionalni organi za nadzor.

Iz letnega poročila o sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo za leto 2017 je razvidno, da je bilo v letu 2017 sporočenih 3 832 prvotnih obvestil o možnih tveganjih zaradi živil ali krme, od katerih jih je bilo 942 razvrščenih v „opozorila“, ki izražajo resne pomisleke glede zdravja.

rescEU

Obstoječi mehanizem EU na področju civilne zaščite sicer zagotavlja trdno podlago za usklajeno vseevropsko odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, vendar je sezona gozdnih požarov leta 2018 znova pokazala, da je mehanizem treba izboljšati in okrepiti. Skupna požgana površina v Evropi je leta 2018 presegla 130 000 hektarov, tveganje požarov pa naj bi se zaradi podnebnih sprememb še povečalo. Leta 2018 je bil v odziv na gozdne požare v Grčiji, na Švedskem, v Latviji in na Portugalskem sprožen mehanizem EU na področju civilne zaščite. Delež prošenj za pomoč EU v zvezi s požari je največji (35 %).

Evropski parlament in Svet sta decembra 2018 dosegla začasni dogovor o predlogu Komisije za okrepitev obstoječega mehanizma. Predlog bo spodbudil naložbe v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, pospeševal združevanje pomoči v okviru evropskega nabora civilne zaščite ter ustvaril rezervo dodatnih zmogljivosti civilne zaščite na ravni EU za odzivanje na nesreče (t. i. rescEU). Zmogljivosti rescEU bodo vključevale letala in helikopterje za gašenje požarov, na podlagi analize tveganja pa se lahko razširijo na druge zmogljivosti. Vse tri institucije so se zavezale, da se predlog tudi uradno sprejme, začetek veljavnosti pa se načrtuje v prvi polovici leta 2019.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je v okviru dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 predlagala ustanovitev sklada za pravosodje, pravice in vrednote, ki naj bi v sedemletnem obdobju razpolagal s proračunom v višini 947 milijonov evrov. Sklad bo osredotočen na ljudi in subjekte, ki prispevajo k skupnim vrednotam, pravicam in bogati raznolikosti EU.

Evropska agenda o migracijah

V letu 2018 je Komisija redno objavljala poročila o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah, v katerih je predstavljala ukrepe, ki so bili sprejeti z namenom stabilizacije tokov in boljšega upravljanja zunanjih meja EU. V poročilih so opisana prizadevanja EU za odpravo temeljnih vzrokov migracij, zagotavljanje podpore državam članicam na prvi črti in sosednjim državam, ki se soočajo z močnim migracijskim pritiskom, zaščito migrantov na poti, vračanje in ponovni sprejem ter napredek glede zakonitih poti, kot je preselitev.

V poročilu iz decembra 2018 Komisija navaja, da je celoviti pristop Evropske unije k migracijam prinesel rezultate na vseh področjih: število nedovoljenih prihodov se je zmanjšalo na raven pred krizo, sodelovanje s partnerskimi državami se je poglobilo, upravljanje zunanjih meja se je izboljšalo, poleg tega pa je na voljo več učinkovitih orodij za upravljanje migracij znotraj EU. Poročilo ugotavlja, da je treba delo nadaljevati na vseh ravneh, tako zunaj kot znotraj EU.

Zaščita meja in preprečevanje nedovoljenih tokov

Upravljanje meja

V letu 2018 so se nadaljevala pogajanja o predlogu Komisije iz leta 2017 o posodobitvi zakonika o schengenskih mejah, ki upošteva potrebo, da se zagotovi varnost državljanov, ne da bi se omejilo njihovo prosto gibanje. Cilj je prilagoditi pravila za ponovno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam in uvesti strožje postopkovne zaščitne ukrepe, tako da nadzor na notranjih mejah ostane ukrep, ki se uporabi zgolj kot zadnja možnost.

V decembrskem sporočilu o migracijah je Komisija pozvala k ponovni vzpostavitvi schengenskega območja kot območja brez začasnega nadzora na notranjih mejah, ki temelji na učinkovitem skupnem evropskem azilnem sistemu.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je leta 2018 nacionalne mejne straže podpirala s približno 1 350 strokovnjaki, napotenimi vzdolž vseh migracijskih poti. Junija so države članice pozvale k nadaljnji okrepitvi podporne vloge Agencije, vključno s sodelovanjem z državami zunaj EU, dodatnimi sredstvi in večjimi pooblastili.

Komisija je na ta poziv odgovorila septembra s predlogom za okrepitev Agencije s stalno enoto z 10 000 operativnimi uslužbenci do leta 2020. Člani stalne enote bodo imeli izvršilna pooblastila in lastno opremo, tako da bodo po potrebi lahko posredovali na zunanjih mejah EU in v državah, ki niso članice EU. Predlog prav tako zagotavlja, da bodo države članice ohranile suverenost glede operacij, ki se izvajajo na njihovih mejah. Do konca leta 2018 so se države članice v Svetu dogovorile o nekaterih elementih predloga Komisije, in sicer o določbah o vračanju ter sodelovanju s tretjimi državami, vendar razprave o celotni vsebini še vedno potekajo.

EU je nadaljevala pogajanja z državami Zahodnega Balkana glede sporazumov o operativnem sodelovanju pri upravljanju meja, ki bi evropski mejni in obalni straži omogočili, da po potrebi zagotovi pomoč in napoti osebje. Oktobra je EU podpisala takšen sporazum z Albanijo, parafirana pa sta bila tudi sporazuma z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (julija) in Srbijo (septembra). Uspešno so se zaključila tudi pogajanja s Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

Informacijski sistemi o varnosti in upravljanju meja

Oktobra 2018 je začela veljati uredba o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Novi sistem bo uvedel predhodno preverjanje potnikov, ki so pri prehodu na schengensko območje oproščeni vizumske obveznosti, z vidika varnostnih in migracijskih tveganj. Dokončno naj bi bil vzpostavljen do konca leta 2021.

Po začetku veljavnosti nove zakonodaje decembra 2017 je Komisija začela pripravljati nov sistem vstopa/izstopa za schengensko območje. Ta sistem bo okrepil nadzor na zunanjih mejah EU z zbiranjem podatkov o vstopu, izstopu in zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja schengenskega območja. Delovati naj bi začel do konca leta 2020.

Okrepitev schengenskega informacijskega sistema

Schengenski informacijski sistem podpira nadzor na zunanjih mejah in sodelovanje organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v schengenskih državah. Nova pravila za okrepitev sistema so začela veljati decembra 2018. Spremembe zajemajo nove razpise ukrepov o odločbah o vrnitvi in boljše izvrševanje prepovedi vstopa, obveznost vključevanja razpisov ukrepov v zvezi s terorizmom ter močnejše določbe glede pogrešanih otrok in oseb, ki potrebujejo zaščito. Vključujejo tudi strožja pravila o varstvu podatkov, učinkovitejšo uporabo prstnih odtisov, odtisov dlani in podob obraza za identifikacijo oseb ter lažji dostop za agencije EU.

Interoperabilnost

Decembra 2017 je Komisija predlagala novo zakonodajo o interoperabilnosti informacijskih sistemov, ki bi zagotovila, da imajo mejni uslužbenci, uradniki za priseljevanje ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj dostop do potrebnih informacij, kadar jih potrebujejo. Do konca leta 2018 so Evropski parlament in države članice dosegli znaten napredek ter postavili temelje za sprejetje zakonodaje, ki je predvideno za prvo četrtletje leta 2019.

Vračanje in ponovni sprejem

Mednarodna organizacija za migracije je s podporo EU samo v letu 2018 pomagala 16 463 migrantom, da so se iz Libije prostovoljno vrnili v domovino. Države članice EU še naprej sodelujejo z Afriško unijo, Združenimi narodi in libijskimi organi, da bi se odpravilo sistematično pridržanje migrantov, vključno z otroki. Zaradi teh prizadevanj je bilo iz pripora izpuščenih že več kot 2 700 beguncev.

Septembra je Komisija predlagala ciljno usmerjen pregled direktive o vračanju, ki v povezavi s predlogom nove uredbe o evropski mejni in obalni straži Agenciji zagotavlja več pristojnosti na področju vračanja in povečuje učinkovitost politike vračanja EU, obenem pa še naprej zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic migrantov.

Predlog uvaja uporabo poenostavljenih postopkov vračanja na zunanjih mejah za osebe, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, da bi se pospešili postopki vračanja ter preprečili pobegi in nedovoljena sekundarna gibanja. Vsebuje tudi obveznost takojšnje izdaje odločb o vrnitvi prosilcem za azil, katerih prošnja je bila zavrnjena, s čimer se bodo odpravile dosedanje postopkovne pomanjkljivosti, ki so olajševale pobege, prav tako pa določa sodelovanje migrantov brez urejenega statusa v postopkih, ki zadevajo njihovo identifikacijo. Poleg tega usklajuje pravila za odreditev pridržanja migrantov brez urejenega statusa z namenom njihove odstranitve, vključno z določbo, da mora najdaljše obdobje pridržanja trajati vsaj tri mesece, in zagotovitvijo možnosti pridržanja migrantov, ki pomenijo tveganje za javni red ali varnost. Predlog določa tudi, da bi morale države članice vzpostaviti nacionalne programe za pomoč migrantom brez urejenega statusa, ki so se pripravljeni prostovoljno vrniti v domovino.

Zaščita ljudi v stiski

Reforma azilnega sistema

Evropska unija ostaja zvesta svojim temeljnim vrednotam in ščiti ljudi v stiski. V prvih devetih mesecih leta 2018 je zagotovila zaščito 164 055 prosilcem za azil. V dveh letih intenzivnega dela je bil dosežen znaten napredek v zvezi s predlogi Komisije iz leta 2016 o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, tako da je pet od sedmih predlogov pripravljenih za sprejetje (uredba o pogojih za azil, direktiva o pogojih za sprejem, uredba o Agenciji Evropske unije za azil, uredba Eurodac in uredba o okviru Unije za preselitev). Čeprav so del širše reforme, imajo vsi predlogi jasne koristi tudi posamezno, zato bi hitro sprejetje vsakega od njih znatno izboljšalo situacijo na terenu.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi v zvezi z uredbo o azilnem postopku in dublinsko uredbo, nepogrešljivima elementoma azilnega sistema, ki bo kos izzivom prihodnosti. Na zahtevo držav članic bi se lahko vzpostavile začasne ureditve s predvidenimi ključnimi elementi prihodnje dublinske uredbe, ki bi pomagale premostiti obdobje do začetka veljavnosti nove dublinske uredbe. Da bi olajšala dosego kompromisa, je Komisija septembra predlagala nadaljnje povečanje pristojnosti, orodij in proračuna (321 milijonov evrov za obdobje 2019–2020) Agencije EU za azil, da bi ta po potrebi lahko zagotovila celovitejšo pomoč državam članicam pri postopku za mednarodno zaščito. Skupne skupine EU za upravljanje migracij, v katerih bo sodelovala tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, bodo po potrebi dajale podporo državam članicam pri nalogah, kot so identifikacija in registracija prosilcev za azil, priprava odločb o prošnjah za mednarodno zaščito ter operativna pomoč.

Žariščne točke in podpora Grčiji, Italiji in Španiji

Komisija je od začetka leta 2015 dodelila več kot 816,4 milijona evrov nujne pomoči grškim organom ter mednarodnim in nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z obvladovanjem begunske in humanitarne krize v Grčiji. Ta nujna sredstva dopolnjujejo 613,5 milijona evrov, ki so bili Grčiji že dodeljeni v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020. Konec leta je Komisija prenesla upravljanje sredstev v višini 252 milijonov evrov na mednarodne organizacije, ki delujejo v Grčiji, vključno z Unicefom in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR). Poleg tega Komisija grškim organom zagotavlja stalno strukturno podporo v obliki stalne prisotnosti na vseh žariščnih otokih.

Italiji je bilo leta 2018 dodeljenih več kot 35,5 milijona evrov, tako da skupni znesek nujne pomoči, ki je bila tej državi članici dana na voljo od leta 2014, zdaj znaša 224,9 milijona evrov. Dodelitev nujne pomoči dopolnjuje več kot 724 milijonov evrov podpore, ki jo EU v obdobju 2014–2020 zagotavlja italijanskim nacionalnim programom iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost.

Španiji je bilo julija zaradi povečanega števila prihodov dodeljenih 36,01 milijona evrov nujne pomoči, namenjene izboljšanju sprejemne zmogljivosti za prišleke na južni obali in v Ceuti in Melilli ter za pomoč pri povečanju števila vrnitev. Financiranje za nujne primere dopolnjuje 737,5 milijona evrov, ki so Španiji v obdobju 2014–2020 dodeljeni za upravljanje migracij, varnosti in meja v okviru nacionalnih programov.

Migranti, ki so prispeli na žariščne točke v Italiji in Grčiji, so bili ustrezno identificirani in registrirani, odvzeti so jim bili prstni odtisi, njihovi podatki pa so bili preverjeni v ustreznih varnostnih podatkovnih zbirkah. Komisija v decembrskem poročilu o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah ugotavlja, da se je stanje v Grčiji sicer izboljšalo, vendar bi morali grški organi še okrepiti prizadevanja za izboljšanje pogojev za sprejem, hitrejšo obravnavo prošenj za azil in povečanje števila vrnitev.

Večina držav članic EU je s premeščanjem upravičenih prosilcev iz Grčije in Italije še naprej pomagala zmanjševati pritisk na ti državi, ki sta najbolj izpostavljeni migracijskim tokovom.

Izjava EU in Turčije

Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je bila še naprej izrednega pomena za zmanjševanje števila nedovoljenih in nevarnih prihodov iz Turčije na grške otoke, reševanje življenj na morju ter spodbujanje preseljevanja Sircev, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Turčija je vložila ogromno truda v zagotovitev zatočišč in podpore več kot 3,5 milijona registriranim beguncem iz Sirije, EU pa je dokazala, da jo je odločena podpreti pri tem izzivu. Instrument za begunce v Turčiji v tesnem sodelovanju s turškimi organi še naprej ponuja pomoč za potrebe beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. S sredstvi v višini 1,9 milijarde evrov, ki so bila namenjena zagotavljanju mesečnih nakazil, šolanja za 500 000 otrok in zdravstvenega varstva za več sto tisoč ljudi, je pomagal več kot 1,3 milijona beguncev. EU je začela mobilizirati tudi drugo tranšo finančne pomoči v skupni vrednosti treh milijard evrov.

Finančna podpora za učinkovito upravljanje migracij

Komisija zagotavlja precejšnja sredstva za podpiranje nacionalnih prizadevanj za izboljšanje upravljanja migracij in meja. Sklad za azil, migracije in vključevanje (576 milijonov evrov), Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi (567 milijonov evrov) ter Sklad za notranjo varnost – Policija (92,7 milijona evrov) so v letu 2018 še naprej podpirali gradnjo zmogljivosti, ponujali humanitarno in zdravstveno pomoč ter pomagali razvijati operativno sodelovanje. Podpora Unije nacionalnim prizadevanjem na področju migracij in varnosti v obdobju 2014–2020 se ocenjuje na 5,5 milijarde evrov za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter 2,9 milijarde evrov za Sklad za notranjo varnost (brez agencij).

Decembra 2018 sta Evropski parlament in Svet spremenila pravila Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi državam članicam omogočila nadaljnjo uporabo sredstev, ki so bila prej odobrena za program Unije za nujno premestitev, ki se je uspešno zaključil leta 2017. Ta sprememba bo državam članicam omogočila, da preostala sredstva uporabijo za nadaljnje premeščanje ali preseljevanje prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje, pa tudi obravnavo drugih potreb, povezanih z migracijami, ki spadajo na področje uporabe Sklada.

Upravljanje migracij in reševanje življenj na morju

Operacija Themis je skupaj z drugimi skupnimi operacijami in pomorskimi misijami EU še naprej podpirala Italijo pri obravnavanju nezakonitega priseljevanja čez osrednje Sredozemlje. Navedene operacije so skupno pomagale rešiti več kot 690 000 ljudi na morju.

Poleg tega je EU s pomočjo turških organov in Nata še naprej razbijala kriminalne tihotapske mreže v osrednjesredozemski in egejski regiji. V skladu z izjavo, sprejeto marca v Niameyu (Niger), se je okrepilo sodelovanje s partnerskimi državami na območju Sahela, katerega cilj je razbiti mreže, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi.

V skladu z akcijskim načrtom za boj proti tihotapljenju migrantov iz leta 2015 je Komisija maja 2018 predlagala revizijo zakonodaje, ki določa način sodelovanja med državami članicami, EU in uradniki agencij Unije za zvezo za priseljevanje. Cilj pregleda je zagotoviti boljše sodelovanje in usklajevanje med evropskimi uslužbenci, napotenimi v tretje države za delo na področju migracij. Pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom naj bi se začela v začetku leta 2019, da bodo nova pravila lahko začela veljati najpozneje konec maja 2019.

Decembra je Evropski svet odobril ukrepe s področja kazenskega pregona za okrepitev boja proti kriminalnim mrežam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov. Konkretni ukrepi temeljijo na izboljšanem medagencijskem pristopu na ravni EU in na nacionalni ravni, čimboljšem izkoristku sinergij med razpoložljivimi orodji ter maksimalnem izkoriščanju zunanjih sredstev EU. Med ključnimi cilji so izboljšanje operativnih in analitičnih zmogljivosti Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov, izboljšanje zmogljivosti za boj proti spletnemu komuniciranju med tihotapci, razvijanje partnerstev s tretjimi državami in izmenjava informacij o kriminalnih mrežah.

Povečanje števila varnih in zakonitih poti v Evropo

Razvoj urejenih zakonitih poti za osebe, ki potrebujejo zaščito, ter omogočanje poti za delovno migracijo sta ključna elementa uravnoteženega in celovitega pristopa EU na področju migracij. Dopolnjuje ju odločna politika na področju boja proti nedovoljenim migracijskim tokovom ter zagotavljanja boljše zaščite meja, enostavnejših azilnih postopkov in učinkovitejšega vračanja. Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je septembra v govoru o stanju v Uniji ponovno opozoril na poziv Komisije k odprtju več zakonitih poti.

Preselitev

Pobude EU na področju preselitve so pokazale, da je mogoče namesto nevarnih in nedovoljenih migracij zagotoviti zakonite in varne poti za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Različni programi EU za preselitev so od leta 2015 pomagali najti zatočišče v EU več kot 48 700 najbolj ranljivim osebam. Med njimi je skoraj 21 000 posameznikov, ki so jih države članice leta 2018 preselile v okviru skupne zaveze o preselitvi več kot 50 000 oseb, potrebnih zaščite, do konca oktobra 2019. Ta zaveza je najobsežnejši program EU za preselitev doslej.

Spodbujanje migracij na podlagi potreb

Komisija je pripravila tudi predloge o oblikovanju privlačnejših poti za delovno migracijo na podlagi potreb. Pri oblikovanju privlačnega in bolj konkurenčnega gospodarstva ima ključno vlogo novi sistem modre karte EU, ki v skladu s predlogom Komisije iz leta 2016 prinaša resnično dodano vrednost v primerjavi s trenutnim sistemom modre karte. Do konca leta je EU dosegla tudi znaten napredek pri izvajanju pilotnih projektov na področju zakonitih migracij s ključnimi afriškimi partnericami. Leta 2019 naj bi se začelo izvajati več projektov, za katere je namenjenih 20 milijonov evrov. S temi projekti se bodo nedovoljene migracije nadomestile z varnimi, urejenimi in dobro vodenimi zakonitimi migracijami.

Integracija

Hitra in učinkovita integracija je ključnega pomena pri zagotavljanju koristi tako za migrante kot za gospodarstvo in povezanost evropske družbe. Evropska unija je še naprej izvajala akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav, sprejet 7. junija 2016, ki zagotavlja celovit okvir za podporo prizadevanjem držav članic pri oblikovanju in krepitvi nacionalnih politik na področju vključevanja s finančno podporo in smernicami glede dobrih praks. Komisija je spodbujala pristop, ki vključuje več deležnikov, s katerim bi se izboljšalo vključevanje migrantov na trg dela, in zagotovila podpora vsem, ki se z migracijami ukvarjajo na terenu, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi ter nevladnimi organizacijami.

Na srečanju Evropskega foruma za migracije, ki je potekalo marca, je več kot 200 deležnikov predstavilo primere uspešnega vključevanja migrantov na trg dela.

Vizumska politika

Državljani nekaterih držav, ki niso članice EU, potrebujejo vizum za vstop v države schengenskega območja. EU je vzpostavila skupno vizumsko politiko za kratkoročno bivanje na schengenskem območju, ki temelji na skupnem seznamu držav, katerih državljani potrebujejo vizum pri prečkanju zunanjih meja, in seznamu držav, katerih državljani so izvzeti iz te zahteve. Leta 2017 (zadnje leto, za katero so na voljo podatki) je 26 schengenskih držav izdalo 14,6 milijona vizumov za kratkoročno bivanje.

Marca je Komisija predlagala reformo skupne vizumske politike, da bi se pravila prilagodila spreminjajočim se varnostnim vprašanjem, izzivom, povezanim z migracijami, in novim priložnostim, ki jih ponuja tehnološki razvoj. Cilj predlaganih sprememb vizumskega zakonika je poenostaviti vizumske postopke za zakonite potnike, hkrati pa okrepiti varnost in zmanjšati tveganja nedovoljenih migracij. Do konca leta 2018 sta Evropski parlament in Svet sprejela mandata za medinstitucionalna pogajanja. Razprava med sozakonodajalcema je potekala, pogajanja pa naj bi se zaključila v začetku leta 2019.

Maja je Komisija predlagala posodobitev vizumskega informacijskega sistema, s katero bi se izboljšala odziv na spreminjajoče se varnostne in migracijske izzive ter upravljanje zunanjih meja EU. Predlagane spremembe bodo omogočile temeljitejše preverjanje preteklosti prosilcev za vizum ter zapolnitev vrzeli na področju varnosti in informacij, zlasti kar zadeva dokumente za dolgotrajno prebivanje, ki jih izdajajo države članice. Zagotovile bodo popolno interoperabilnost z drugimi podatkovnimi zbirkami na ravni EU. Konec leta 2018 je razprava potekala tako v Evropskem parlamentu kot v Svetu, pogajanja pa naj bi se zaključila v začetku leta 2019.

Pogajanja glede sporazumov EU o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo, Kitajsko in Tunizijo so se v letu 2018 nadaljevala. Kar zadeva liberalizacijo vizumskega režima, je Komisija julija potrdila, da Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova) izpolnjuje vsa merila za odobritev brezvizumskih potovanj na schengensko območje.

Komisija je decembra 2018 objavila sporočilo o vizumski vzajemnosti, v katerem je opisala trenutno stanje in možne nadaljnje ukrepe glede stanja nevzajemnosti na področju vizumske politike z Združenimi državami, ki je edini preostali takšen primer. Državljani Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Poljske in Romunije še vedno potrebujejo vizum za potovanja v Združene države. V sporočilu je ocenjen napredek pri doseganju vizumske vzajemnosti, zlasti napredek navedenih držav članic pri izpolnjevanju potrebnih zahtev, določenih v zakonodaji Združenih držav.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Komisija je junija 2018 predlagala strukturo instrumentov financiranja, namenjenih migracijam in upravljanju meja. Skupaj z dodelitvami za posamezne agencije predlagana sredstva znašajo 34,9 milijarde evrov, kar je skoraj trikrat več od trenutnih 13 milijard evrov (vključno z agencijami). V predlogih za Sklad za azil in migracije ter instrument za upravljanje meja in vizume, ki je del Sklada za integrirano upravljanje meja, je predviden prilagoditveni mehanizem, ki bi omogočal dodeljevanje sredstev glede na trenutne izzive, potrebe in prednostne naloge.

Sosedstvo Evropske unije

Vzhodno sosedstvo

Na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2017 so jasno zavezo partnerstvu ponovno potrdili EU in njeni partnerji: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Leta 2018 je bil poudarek na reformah področij, kot so gospodarstvo, okrepljeno upravljanje, tesnejša povezanost in močnejša družba.

Leto 2018 je bilo tudi četrto leto tesnih odnosov brez primere med EU in Ukrajino; julija je potekal uspešen vrh, na katerem je EU potrdila nadaljnjo intenzivno podporo ukrajinskemu programu reform. EU ostaja največja trgovinska partnerica Ukrajine in njen najpomembnejši vir pomoči, ki je bila leta 2018 osredotočena na veščine, potrebne za zaposljivost, z reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na sklad za energetsko učinkovitost.

Odnosi med EU in Gruzijo, ki jih ureja že tako ambiciozen pridružitveni sporazum, so postali leta 2018 še tesnejši. Na novembrski seji v stavbi Berlaymont v Bruslju so se predsednik Jean-Claude Juncker in drugi člani Komisije srečali s člani gruzijske vlade, ki jo je vodil predsednik vlade Mamuka Bakhtadze. EU in Gruzija sta se dogovorili o več kot 25 konkretnih ukrepih na treh prednostnih področjih: gospodarstvo, trgovina in povezljivost; izobraževanje, raziskave in inovacije; pravosodje in notranja varnost. Ti ukrepi bodo spodbudili sodelovanje in gruzijskim državljanom prinesli oprijemljive koristi.

Rusija

Pri odnosih EU z Rusijo ostaja spoštovanje mednarodnega prava ključnega pomena. Politika EU glede Rusije temelji na naslednjih načelih: polna podpora neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, polno izvajanje sporazumov iz Minska (sveženj ukrepov za trajni mir v Ukrajini, ki so jih podpisali predstavniki Ukrajine, Rusije ter separatisti iz „Ljudske republike Doneck“ in „Ljudske republike Lugansk“), krepitev odnosov z našimi vzhodnimi partnericami, krepitev odpornosti EU ter potreba po selektivnem sodelovanju z Rusijo in pripravljenost podpreti rusko civilno družbo. EU je leta 2018 sodelovala z Rusijo pri varnostnih izzivih, povezanih z Iranom in Sirijo. Ponovno je potrdila svojo politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima. Izrazila je globoko zaskrbljenost glede stopnjevanja napetosti v Kerški ožini in Azovskem morju ter ruskih kršitev mednarodnega prava.

Južno sosedstvo Evropske unije

EU je leta 2018 še naprej sodelovala s partnerskimi državami južnega sosedstva, da bi spodbudila trajnostno stabilnost, varnost in rast na številnih področjih, zlasti na podlagi novih prednostnih nalog partnerstva z Alžirijo, Egiptom, Jordanijo in Libanonom v okviru evropske sosedske politike. Maja so bile s Tunizijo dogovorjene politične prednostne naloge za obdobje 2018–2020. EU podpira socialno-ekonomski razvoj, dobro upravljanje, človekove pravice, varnost in boj proti temeljnim vzrokom nedovoljenih migracij v vseh državah v regiji.

EU je prav tako dejavno sodelovala z mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnim sektorjem prek svojega evropskega načrta za zunanje naložbe in ustanovitve Evropskega sklada za trajnostni razvoj, ki vključuje finančno jamstvo za zmanjšanje tveganja za naložbe in deluje po vzoru notranjega naložbenega načrta EU. Načrt, ki podpira mobilizacijo naložb zasebnega sektorja v mala in srednja podjetja, žensko podjetništvo, energetsko in digitalno infrastrukturo ter številna druga področja, želi prispevati k lokalnemu razvoju. V načrt je vključena tudi tehnična pomoč za krepitev lokalnih institucij in boj proti korupciji. Leta 2018 so se Egipt, Jordanija, Maroko in Libanon pridružili Alžiriji, Izraelu in Tuniziji v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju. To partnerstvo bo financiralo raziskave in naložbe za izboljšanje trajnostnega kmetijstva in dostopa do vode v regiji, ki je prizadeta zaradi podnebnih sprememb in rasti prebivalstva. EU je še naprej spodbujala regionalno sodelovanje prek Unije za Sredozemlje in Lige arabskih držav.

Zahodni Balkan in proces širitve

Leta 2018 je EU znatno okrepila svoje odnose z Zahodnim Balkanom. Komisija je februarja objavila strategijo za Zahodni Balkan za verodostojno širitveno perspektivo za regijo in okrepljeno sodelovanje EU z njo. Ta strategija ponovno potrjuje perspektivo članstva v EU kot ključnega dejavnika reform in modernizacije na Zahodnem Balkanu. Vsebuje celovit akcijski načrt s 57 ukrepi za obdobje 2018–2020, ki temelji na šestih vodilnih pobudah (pravna država, varnost in migracije, socialno-ekonomski razvoj, povezljivost, digitalna agenda ter sprava in dobri sosedski odnosi). Strategija in večina njenih ukrepov se že izvajajo, nekateri pa so bili leta 2018 že zaključeni.

Na majskem vrhu v Sofiji, ki se ga je udeležil predsednik Juncker, je bila ta perspektiva ponovno potrjena. Povedal je: „Ta vrh nam je omogočil navezati še tesnejše vezi z našimi prijatelji z Zahodnega Balkana, ki so vsak dan bliže Evropski uniji – korakoma, vsak v svojem tempu in po svojih zaslugah. Usidranost v Evropsko unijo pomeni deliti skupne vrednote in načela, tudi spoštovanje pravne države, neodvisnosti sodstva in svobode govora – kajti Evropska unija je predvsem skupnost vrednot in prava.“

EU je prav tako začela izvajati programe za podporo razvoja kmetijstva in podeželja v Albaniji, Črni gori in Srbiji, medtem ko ti programi še naprej potekajo v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Prispevajo k varnosti in kakovosti hrane ter povečujejo privlačnost podeželskega gospodarstva.

Črna gora in Srbija sta v letu 2018 nadaljevali pristopna pogajanja z EU. Splošni tempo pogajanj je odvisen od napredka na področju pravne države in v primeru Srbije tudi od normalizacije odnosov s Kosovom (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova). EU je izrazila zadovoljstvo ob dvostranskem sporazumu med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o imenu slednje države ter spodbuja njegovo ratifikacijo. Po intenzivnih prizadevanjih za reforme v Albaniji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki jih je EU podprla, je Komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj z obema državama. EU je še naprej podpirala reforme v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.

Turčija

Odnosi med EU in Turčijo so ostali oteženi zaradi nadaljnjega poslabšanja vladavine prava, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva v Turčiji. Pristopna pogajanja so se zato dejansko ustavila in nadaljnje delo v smeri posodobitve carinske unije med EU in Turčijo ni predvideno. Vendar se je politični dialog nadaljeval in ohranilo se je sodelovanje na tehnični ravni na področjih v močnem skupnem interesu, kot so migracije, varnost, trgovina, energija, promet in okolje.

Odnosi med Afriko in Evropo

Novo zavezništvo med Afriko in Evropo za trajnostne naložbe in delovna mesta, ki se je začelo septembra 2018, bo partnerstvo med EU in Afriko popeljalo na višjo raven. Ta pobuda bo pripomogla k ustvarjanju delovnih mest v Afriki, saj bo podprla izobraževanje in usposabljanje, okrepila trgovino in spodbudila naložbe v strateške gospodarske sektorje. V govoru o stanju v Uniji 2018 je predsednik Juncker dejal: „S tem zavezništvom, kot smo si ga zamislili, bi lahko v naslednjih petih letih v Afriki ustvarili do 10 milijonov delovnih mest. Ustvariti želimo okvir, ki bi lahko v Afriko pritegnil več zasebnih naložb. Pravzaprav ne začenjamo z nič: naš sklad za zunanje naložbe, ki je začel delovati pred dvema letoma, bo v Afriki mobiliziral za več kot 44 milijard javnih in zasebnih naložb. Projekti, ki so že bili načrtovani in za katere so bile prevzete obveznosti, bodo mobilizirali 24 milijard evrov.“

To partnerstvo med EU in Afriko je bilo kot partnerstvo enakopravnih okrepljeno decembra na forumu na visoki ravni na Dunaju, kjer je bil poudarek na inovacijah, naložbah in ustvarjanju delovnih mest, izobraževanju ter podpori podjetništvu in trgovini. V treh mesecih je zavezništvo med Afriko in Evropsko unijo že začelo uresničevati svoje prve projekte.

Nekatere pobude z Dunaja so vključevale jamstvo EU (Instrument za delitev tveganja NASIRA), prvo te vrste v okviru načrta EU za zunanje naložbe, ki bo s pomočjo 75 milijonov evrov sredstev EU spodbudilo do 750 milijonov evrov naložb za podjetnike v podsaharski Afriki in južnem sosedstvu EU. Po pričakovanjih naj bi se ustvarilo 800 000 delovnih mest in koristi za tiste, ki imajo običajno težave pri dostopu do cenovno ugodnih posojil, na primer mala in srednja podjetja, notranje razseljene osebe, begunce, povratnike, ženske in mlade. Glede izmenjav na področju izobraževanja je EU na dobri poti, da izpolni svoj cilj za leto 2020, ki znaša 35 000 izmenjav.

Samo leta 2018 je Evropska unija namenila več kot 540 milijonov evrov za podporo reformam na področju podjetništva in naložb, s čimer je znatno presegla zavezo zavezništva med Afriko in Evropsko unijo, da se v obdobju 2018–2020 podpora EU poveča na 300–350 milijonov evrov letno.

Evropska unija se je zavezala, da bo podprla oblikovanje celinskega območja proste trgovine v Afriki, in je za ta cilj napovedala podporo v višini 50 milijonov evrov. Prvi korak je bil storjen decembra s programom v vrednosti 3 milijone evrov, podpisanim z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Afriko, za razvoj nacionalne izvedbene strategije za celinsko območje proste trgovine.

Ključni vidik zavezništva med Afriko in Evropsko unijo je sodelovanje v skupnih projektnih skupinah, ki so bile na dunajskem srečanju vzpostavljene za podeželsko Afriko, tj. digitalno gospodarstvo, promet in energija.

Evropski načrt za zunanje naložbe je prav tako uspešen. EU podpira naložbene projekte v severni in podsaharski Afriki prek svojih regionalnih naložbenih platform; podprla je naložbene programe v ključnih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, trajnostno kmetijstvo, mestna infrastruktura, povezljivost in digitalizacija. Prek platforme za trajnostno poslovanje v Afriki se krepi dialog med zasebnimi sektorji v Afriki in Evropi. Javno-zasebni dialogi za spodbujanje trajnostnega poslovanja v Afriki so bili vzpostavljeni v naslednjih afriških državah: Etiopija, Južna Afrika, Maroko, Nigerija, Slonokoščena obala, Tanzanija, Tunizija in Uganda.

Trenutno so v pripravi podobni dialogi še v dodatnih 25 afriških državah. Spodbudili bodo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zlasti za mlade in ženske. V Abidžanu so se dialogi začeli novembra 2017 med poslovnim forumom EU-Afrika. V okviru tega sodelovanja je predsednik Juncker oktobra 2018 obiskal Tunizijo.

EU z Afriko še naprej razvija resnično partnerstvo enakopravnih. Primeri okrepljenega sodelovanja med EU in Afriko na področju miru in varnosti so skupne sile držav Sahela G5, memorandum o soglasju o miru, varnosti in upravljanju med Afriško unijo in Evropsko unijo ter podpora EU za varnost in spravo na Afriškem rogu. Humanitarna pomoč, razvojno sodelovanje ter podpora miru in varnosti ostajajo pomembna področja sodelovanja, EU pa je tudi znatno okrepila svoje gospodarsko partnerstvo z Afriko. Danes sodelujeta kot partnerici na novih področjih, kot so raziskave in inovacije, ter v strateških gospodarskih sektorjih, kot so kmetijstvo, digitalizacija, promet in energija.

Severna in Latinska Amerika

Močno in dobro delujoče čezatlantsko partnerstvo z Združenimi državami ostaja ključni element varnosti in blaginje v Evropi. EU ostaja zavezana strateškemu partnerstvu z ZDA, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, ter prevzemanju odgovorne vloge v svetovnih zadevah v obojestransko korist. EU je v preteklih letih tesno sodelovala z ameriško administracijo in kongresom na področjih skupnih ciljev (Zahodni Balkan, Ukrajina, Rusija, Severna Koreja, boj proti terorizmu, kibernetska varnost in obramba, vključno z Natom). EU se je v primeru izzivov postavila za svoje vrednote, načela in interese.

Po srečanju med predsednikoma Junckerjem in Trumpom so julija EU in ZDA izdale skupno izjavo, v kateri so se zavezale k sodelovanju za uresničitev ciljev ničnih tarif, ničnih netarifnih ovir in ničnih subvencij za neavtomobilsko industrijsko blago. Dogovorile so se, da si bodo prizadevale za zmanjšanje ovir in spodbujale trgovanje s storitvami, kemikalijami, farmacevtskimi izdelki, medicinskimi proizvodi in sojo. Del dogovora je bila tudi okrepitev strateškega sodelovanja v sektorju energije.

EU je s sporazumom o strateškem partnerstvu okrepila svoje odnose s Kanado. EU in Kanada še naprej tesno sodelujeta na področjih varnosti, obrambe in vprašanja enakosti spolov.

Sodelovanje EU z Latinsko Ameriko in Karibi je bilo osredotočeno na posodobitev pridružitvenih sporazumov z Mercosurjem, Mehiko in Čilom. S sporazumom s Havano leta 2018 se je začelo novo obdobje sodelovanja med EU in Kubo. EU še naprej podpira izvajanje mirovnega sporazuma v Kolumbiji.

Azija in Pacifik

EU je leta 2018 okrepila gospodarsko diplomacijo in svojo varnostno vlogo v Aziji, vključno s prizadevanji za zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku. Posvetila se je strategiji za povezovanje Evrope in Azije, ki v središče postavlja boj proti podnebnim spremembam in regionalno sodelovanje. Da bi odnose kar najbolj razvila, je sprejela novo strategijo o Indiji ter ratificirala sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Filipini. EU in Tajska sta vzpostavili dialog o delu za spodbujanje dostojnih delovnih pogojev.

EU je še naprej sodelovala s Kitajsko pri vprašanjih v zvezi s podnebnimi spremembami in skupnimi varnostnimi interesi, kot so jedrski dogovor z Iranom, Afganistan in Korejski polotok. Hkrati je zagotovila večjo vzajemnost v gospodarskih odnosih, znanosti in tehnologiji. S Kitajsko je sodelovala na področju infrastrukture, si prizadevala za uskladitev naložb s strateškimi omrežji EU in spodbujala preglednost ter gospodarsko in socialno trajnost. Spodbujala je tesnejše sodelovanje pri ciljih trajnostnega razvoja, reševanju sporov, mednarodnih pravilih in spoštovanju človekovih pravic.

Leto 2018 je bilo tudi leto turizma v odnosih med Unijo in Kitajsko, kar je bila edinstvena priložnost za povečanje števila obiskovalcev in naložb na obeh straneh. Namen je bila promocija manj znanih destinacij, izboljšanje potovalne in turistične izkušnje ter nove priložnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja. V tem času je potekalo več kot 150 pobud in dogodkov.

Na dvanajstem azijsko-evropskem srečanju, ki je potekalo v Bruslju 18. in 19. oktobra 2018, so se srečali voditelji 51 evropskih in azijskih držav, predstavniki EU in generalni sekretar Združenja držav jugovzhodne Azije.

Bližnji vzhod

EU se je še naprej dejavno odzivala na krizo in spore v regiji. Veliko je prispevala k stabilizacijskemu procesu, saj je podprla mirovni proces pod vodstvom ZN v Siriji in Jemnu, stabilizacijski proces v Iraku in iskanje dvodržavne rešitve za izraelsko-palestinski spor.

Sirija

Na konferenci z naslovom „Podpora prihodnosti Sirije in širše regije“, ki je potekala aprila 2018, je imela mednarodna skupnost priložnost, da obnovi in okrepi politično, humanitarno in finančno zavezanost sirskemu prebivalstvu. EU je sprejela strategijo EU za Irak, da bi si država opomogla od boja proti Daišu.

Jemen

V Jemnu je EU še naprej podpirala proces pod vodstvom ZN in posebnega odposlanca ZN Martina Griffithsa ter prebivalstvo, ki ga je prizadela kriza.

Izrael, zasedena palestinska ozemlja in bližnjevzhodni mirovni proces

EU je ostala zvesta svoji podpori za rešitev izraelsko-palestinskega spora in dvodržavno rešitev. Imenovala je novo posebno predstavnico EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Susanno Terstal. Dogovorila se je o dodatnem prispevku v višini 40 milijonov evrov za podporo Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu, namenjeno izobraževanju 500 000 palestinskih otrok beguncev, zdravstveni oskrbi več kot 3,5 milijona bolnikov in pomoči več kot 250 000 ranljivim palestinskim beguncem, kar pomeni, da celotni prispevek v letu 2018 znaša 146 milijonov evrov.

Iran

EU je leta 2018 ostala na poti jedrskega dogovora z Iranom. Še naprej je podpirala njegovo izvajanje kot temelja globalne ureditve neširjenja orožja in ključnega varnostnega interesa EU, regije in sveta. Globoko je obžalovala umik Združenih držav in ponovno uvedbo sankcij. EU je spodbujala Iran, naj nadaljuje polno izvajanje svojih obveznosti v zvezi z jedrskim programom, kar so potrdila številna poročila Mednarodne agencije za atomsko energijo. Hkrati je še naprej razvijala odnose z Iranom, zlasti na področju trgovine in naložb, energije, okolja, izobraževanja, raziskav, sodelovanja na področju jedrske energije za civilne namene, humanitarne pomoči in človekovih pravic. EU je prav tako dejavno vključila Iran v pereča vprašanja, kot so regionalna vprašanja, balistični izstrelki in človekove pravice, da bi spodbudila samoobvladovanje in konstruktivno sodelovanje v regiji.

Varnost in obramba

V nepredvidljivih časih mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo notranjo in zunanjo varnost. Evropska obramba je bistvenega pomena ne le za varnost Evrope, temveč tudi pri širših prizadevanjih za mir in varnost.

Marca je bil v okviru pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe podpisan prvi sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 35 milijonov evrov za Ocean 2020, ki je prvi vseevropski projekt vojaških raziskav. Hkrati je bilo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja na področju obrambe, ki se ga je Svet odločil vzpostaviti decembra 2017, doseženega precej napredka. Med letom je bilo začetih 34 mednarodnih projektov skupne obrambe, in sicer na področju vojaškega usposabljanja in vaj, področju vojaških zmogljivosti na kopnem, v zraku in na morju ter na vse pomembnejšem področju kibernetske obrambe. Z akcijskim načrtom EU se je marca 2018 začela obrambna pobuda za izboljšanje vojaške mobilnosti. EU je julija vzpostavila evropski program za razvoj obrambne industrije za obdobje 2019–2020 in predlagala Evropski obrambni sklad v višini 13 milijard evrov za naslednji dolgoročni proračun EU (2021–2027), da bi okrepila vlogo EU kot akterja, ki zagotavlja varnost in obrambo.

Leta 2018 je EU izvedla šest vojaških ter deset civilnih misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike zunaj svojih meja. Naj bo v Afganistanu, Sahelu ali Iraku, povsod so za vzpostavitev močnih, odpornih in vključujočih državnih institucij potrebne naložbe v razvoj profesionalne policije, sodnikov, zdravnikov in šolske uprave ter zanesljivo in demokratično nadzorovano vojsko. EU je zato junija predlagala tudi evropski mirovni instrument za lažje financiranje svojih misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike ter podporo evropskim partnerjem. Novembra so ministri EU sprejeli tudi dogovor o civilnih vidikih skupne varnostne in obrambne politike, s katerim naj bi slednji postali zmogljivejši, učinkovitejši in bolj združeni.

Vojaške misije so le eden od instrumentov, ki jih ima EU na voljo za reševanje današnjih varnostnih izzivov. Države članice so leta 2018 priznale ključno vlogo civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike pri reševanju varnostnih izzivov, vključno z organiziranim kriminalom, terorizmom in hibridnimi grožnjami. Odločile so se, da bodo s pomočjo civilnega dogovora še okrepile civilno razsežnost skupne varnostne in obrambne politike.

Preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma

Boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma sta bila v preteklem letu glavni prednostni nalogi v skladu z globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu in akcijskim načrtom ZN za preprečevanje nasilnega ekstremizma. EU je okrepila posebne dialoge o boju proti terorizmu z Zahodnim Balkanom, Turčijo, državami Bližnjega vzhoda in Severne Afrike ter ključnimi mednarodnimi organizacijami.

Migracije

EU še naprej sodeluje z državami članicami in mednarodnimi partnerji pri reševanju življenj, zagotavljanju zaščite ter varnih in zakonitih poti ter odpravljanju temeljnih vzrokov migracij. Okrepila je boj proti kriminalnim mrežam, ki pogosto izkoriščajo človeški obup ter se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi in trgovino z njimi. Globalni dogovor ZN o migracijah in globalni dogovor ZN o beguncih sta bila sprejeta leta 2018.

EU je s svojimi prizadevanji prispevala k varni vrnitvi domov več kot 33 000 migrantov, ki so obtičali v Libiji, zmanjšanju števila prihodov po osrednjesredozemski poti za 80 % in vzpostavitvi evakuacijskega kanala v Nigru za tiste, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Od novembra 2017 je bilo evakuiranih 2 105 ranljivih beguncev in prosilcev za azil. S pomočjo nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko so se še naprej odpravljali temeljni vzroki nestabilnosti, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij ter upravljale migracije.

Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere

Sirski spor je povzročil nepopisno trpljenje milijonov ljudi. EU od začetka sovražnosti v letu 2011 daje življenjsko pomembno podporo civilistom v Siriji in sosednjih državah. Vrednost njenih projektov humanitarne pomoči v Siriji, Jordaniji, Libanonu, Egiptu in Turčiji je leta 2018 znašala 311 milijonov evrov.

Mednarodne spore je mogoče rešiti le s trdnim večstranskim sistemom; skoraj polovica sredstev EU za humanitarno pomoč leta 2018 je bila namenjena organizacijam ZN, zlasti Svetovnemu programu za hrano, obema agencijama ZN za begunce in migracije, Unicefu in Svetovni zdravstveni organizaciji. Leta 2018 so bili izobraževalni projekti v središču humanitarne pomoči EU z vrednostjo v višini 100 milijonov evrov.

Leta 2018 je Evropska unija ob desetih priložnostih aktivirala svoj mehanizem civilne zaščite v primerih nenadnih nesreč v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji. Ko je konec septembra Indonezijo prizadelo več potresov in cunami, je Komisija na primer usklajevala dobavo zatočišč, električnih modulov in opreme za čiščenje vode iz osmih držav članic EU.

Človekove pravice

EU je nadaljevala z varstvom in uveljavljanjem človekovih pravic v času, ko se razmere na področju človekovih pravic v številnih delih sveta slabšajo. Odločno je podprla sedemdeseto obletnico splošne deklaracije človekovih pravic. Okrog pobude „Dobre zgodbe o človekovih pravicah (Good Human Rights Stories)“ generalne skupščine ZN, ki je predstavila primere pozitivnih praks s področja človekovih pravic, se je oblikovalo zavezništvo držav.

Enakost med spoloma je ena od temeljnih vrednot EU ter prednostna naloga njenih evropskih in mednarodnih politik. EU podpira agendo Združenih narodov za ženske, mir in varnost. Prizadeva si tudi za izvedbo akcijskega načrta iz delovnega dokumenta „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020“.

Misije za opazovanje volitev so leta 2018 potekale v Gambiji, na Kosovu (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), v Libanonu, Tuniziji in Hondurasu.

Sankcije EU

Sankcije, pogosto imenovane „omejevalni ukrepi“, so eno od orodij EU za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike: miru, demokracije ter spoštovanja pravne države, človekovih pravic in mednarodnega prava. Vedno so del širšega in celovitega pristopa politike, ki vključuje politični dialog in dodatna prizadevanja. Sankcije EU niso namenjene kaznovanju, temveč spodbujanju sprememb v politiki ali dejavnostih ciljne države, subjektov ali posameznikov. Zemljevid sankcij EU je na voljo na https://ec.europa.eu/fpi/what-we-do/sanctions_en.

Sodelovanje z mednarodnimi partnerji

EU mora sprejeti strateško odgovornost za samostojno ukrepanje, če je potrebno, in v sodelovanju s partnerji, ko je mogoče. Zato je okrepila svoje sodelovanje z drugimi mednarodnimi partnerji, kot so Nato in Združeni narodi.

Združeni narodi

EU verjame v mednarodni red, ki temelji na pravilih ter v imenu svetovne stabilnosti in varnosti v središče postavlja Združene narode. Na generalni skupščini ZN leta 2018 se je delegacija EU (pod vodstvom predsednika Donalda Tuska in predsednika Jean-Clauda Junckerja) dogovorila o prenovljenem strateškem partnerstvu z Združenimi narodi, ki vključuje zavezo za okrepitev razvojnega sodelovanja. EU je podprla reforme, ki jih je predlagal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, da bi Združeni narodi v 21. stoletju ustrezali svojemu namenu. Okrepilo se je sodelovanje na področju miru in varnosti, zlasti v Srednjeafriški republiki, Maliju, Sahelu, Libiji in Somaliji.

Okrepljeno partnerstvo med EU in Natom

Sodelovanje med EU in Natom je sestavni del prizadevanj EU za krepitev evropske varnosti in obrambe v okviru izvajanja njene globalne strategije.

Trenutno se skupno izvaja 74 konkretnih ukrepov na različnih področjih. Tretji niz poročil o napredku, objavljen leta 2018, poudarja hiter napredek in dodano vrednost sodelovanja med EU in Natom. Poleg tega sta EU in Nato izvedla usklajeno in vzporedno vajo za izboljšanje in okrepitev sposobnosti EU, da se odzove na zapletene krize hibridne narave, ter za nadaljnji razvoj sodelovanja med organizacijama pri situacijskem zavedanju, odzivanju na kibernetske krize in strateškem komuniciranju v kriznih razmerah.

Evropska unija v skupinah G7 in G20

Evropska unija je polnopravna članica G7 in G20. Na teh forumih se EU bori za ohranitev na pravilih temelječega mednarodnega reda, ki je trenutno pod velikim pritiskom glede trgovine, varnosti, podnebnih sprememb in človekovih pravic. Na junijskem srečanju v Kanadi so se voditelji držav G7 v deklaraciji zavezali, da se bodo borili proti trgovinskemu protekcionizmu in posodobili Svetovno trgovinsko organizacijo. Rusijo so pozvali, naj preneha izvajati ukrepe, ki spodkopavajo demokracijo, in umakne svojo podporo sirskemu režimu. Pozvali so tudi k denuklearizaciji Korejskega polotoka in Irana. Zavezali so se k sodelovanju za vključujočo rast in enakost spolov. EU je potrdila svojo zavezanost k izvajanju pariškega podnebnega sporazuma. Voditelji so se v izjavi, ki so jo objavili na srečanju G20 v Buenos Airesu, osredotočili na doseganje soglasja za pravičen in trajnosten razvoj. Voditelji držav G20 so se ponovno zavezali k sodelovanju za izboljšanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, ter podprli reformo, potrebno za boljše delovanje Svetovne trgovinske organizacije.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

EU je največja svetovna donatorica razvojne pomoči, glavna trgovinska partnerica in največja tuja vlagateljica v skoraj vseh državah sveta. EU bo v dolgoročnem proračunu za obdobje 2021–2027 povečala sredstva za razvojno in humanitarno pomoč. Ker spodbuja mir in stabilnost ter razširja svoje vrednote in pravila tudi v drugih državah, se sooča z mnogimi izzivi pa tudi priložnostmi v vse bolj kompleksnem in povezanem svetu. Blaginja in mir v sosedstvu EU pozitivno vplivata na blaginjo EU. Komisija za naslednji dolgoročni proračun predlaga povečanje naložb v zunanje ukrepe za 26 %, tj. povečanje na 123 milijard evrov, ter obsežno prestrukturiranje instrumentov EU za zunanje delovanje, da bi se zagotovila večja skladnost, povečala učinkovitost sodelovanja, poenostavili postopki in uporabila ekonomija obsega.

V letu 2018 je bil vzpostavljen tudi Evropski obrambni sklad za pomoč državam članicam pri učinkovitejši porabi davkoplačevalskega denarja, zmanjšanju podvajanja pri izdatkih in doseganju boljše stroškovne učinkovitosti. Sklad bo usklajeval in povečal nacionalne naložbe v obrambne raziskave ter razvoj obrambne opreme in tehnologije. Sestavljen je iz dveh glavnih sklopov: (i) raziskave in (ii) razvoj. Raziskave bodo zajemale zlasti elektroniko, metamateriale, šifrirano programsko opremo in robotiko, razvoj pa obrambno opremo in tehnologijo, kot je razvoj tehnologije brezpilotnih zrakoplovov ali satelitskih komunikacij, da bi se zmanjšali stroški.

Varnostne grožnje ne poznajo meja in dobivajo vse bolj mednaroden značaj. Ti izzivi so tako kompleksni, da jih nobena država članica ne more oziroma ne bi smela biti primorana reševati sama. Proračun EU mora biti državam članicam v podporo pri njihovih odgovornostih in prizadevanjih za varnost Evropejcev. V skladu s predlogi Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu bo proračun EU za varnost in obrambo znašal približno 19,5 milijarde evrov (13 milijard evrov za Evropski obrambni sklad in 6,5 milijarde evrov za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope). Poleg tega bo v skladu s predlogom visokega predstavnika Svetu in s podporo Komisije na voljo dodatnih 10,5 milijarde evrov (zunaj proračuna EU) za evropski mirovni instrument. Skupni odhodki za varnost in obrambo za obdobje 2021–2027 bi tako morali preseči 30 milijard evrov.

Prihodnost Evrope

V govoru o stanju v Uniji 2016 je predsednik Juncker začel razmislek o prihodnosti Evrope ter Evropske unije s 27 članicami. Voditelji EU so sprejeli dve pomembni izjavi o poti naprej: septembra 2016 v Bratislavi in marca 2017 v Rimu. Istočasno je Komisija skupaj z Evropskim parlamentom in državami članicami državljane povabila k sodelovanju v razpravi o prihodnosti Evrope na dialogih z državljani in prek spletnih posvetovanj, ki so jih pripravili državljani sami.

Marca 2017 je Komisija objavila Belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je ponudila pet scenarijev za razvoj Evrope. Sledilo je pet dokumentov za razpravo o vprašanjih, ki bodo najbolj vplivala na prihodnost EU. Predsednik Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji 2017 predlagal načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo.

Na podlagi tega so se nacionalni voditelji dogovorili o Agendi voditeljev, seznamu najbolj perečih vprašanj in izzivov, za katere bi bilo treba najti rešitve pred evropskimi volitvami maja 2019. Dosežen je bil že velik napredek. Komisija je sprejela vse predloge, ki so jih voditelji EU zahtevali v Bratislavi in Rimu; predložila je ambiciozne predloge na področjih migracij, ekonomske in monetarne unije, institucionalnih vprašanj, obdavčitve v digitalnem gospodarstvu, digitalnih vprašanj, raziskav in inovacij ter izobraževanja in kulture.

Februarja 2018 je Komisija predlagala sveženj možnosti za učinkovitejše delovanje EU, med drugim s potrditvijo in izboljšanjem sistema vodilnih kandidatov za predsednika Komisije (Spitzenkandidaten). Pozvala je tudi k večji preglednosti povezav med evropskimi političnimi strankami ter njihovimi nacionalnimi in regionalnimi strankami članicami, da bi volivci lahko videli, kako njihov glas vpliva na odločitve v Evropi. Da bi bile evropske volitve svobodne in poštene, je Komisija septembra 2018 predlagala dodatne posebne ukrepe za zaščito naših demokratičnih procesov pred manipulacijo s strani tretjih držav ali zaradi zasebnih interesov, na primer z izkoriščanjem nezakonito pridobljenih osebnih podatkov.

Septembra 2018 so se voditelji dogovorili o ukrepih v zvezi z notranjo varnostjo, decembra pa o ukrepih v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo.

Pot do Sibiua

V načrtu za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo je predsednik Juncker predlagal posebno srečanje voditeljev v romunskem mestu Sibiu za razpravo o strateških vprašanjih prihodnosti Unije. Na tem neformalnem srečanju, ki bo 9. maja 2019, bodo nacionalni voditelji lahko poslali sporočilo upanja, enotnosti in odločnosti ter spomnili na naše skupne vrednote. Srečanje bo tudi priložnost za zaključek razmisleka o prihodnosti Evrope z obnovljeno zavezanostjo Evropski uniji, ki rešuje vprašanja, resnično pomembna za ljudi. Ob tej priložnosti, kar bo šest tednov po tem, ko naj bi Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, in dva tedna pred volitvami v Evropski parlament, naj bi voditelji razmislili o novi strateški agendi, ki bo določala prednostne naloge in usmerjala delo Evropske unije v naslednjih petih letih.

Predsednik Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji 2018 ponovil zavezanost k enotnejši, močnejši in bolj demokratični Evropi. Na poti do Sibiua nas čakajo številni mejniki in ključne pobude za uresničitev desetih političnih prednostnih nalog Komisije ter dodatni v prihodnost usmerjeni predlogi. Tri institucije EU, ki vse to uresničujejo – Evropski parlament, Svet in Komisija – imajo tri prednostne naloge:

• uresničitev dogovorjenega in obljubljenega s sprejetjem zakonodajnih predlogov, ki so še
  v obravnavi;
• premagovanje pomembnih nerešenih izzivov, med drugim dokončanje dela na področju migracij, krepitev ekonomske in monetarne unije ter obravnavanje vse večjih napetosti v svetovnem trgovinskem sistemu;
• zagotovitev Evropski uniji perspektive za prihodnost. S tem v mislih je Komisija maja predstavila predlog za naslednji dolgoročni proračun Unije s 27 državami članicami (za obdobje 2021–2027). Da bi bila Unija lahko učinkovit in suveren globalni akter, je Komisija septembra predlagala večjo uporabo glasovanja s kvalificirano večino na nekaterih področjih skupne zunanje in varnostne politike EU. Pobude za zagotovitev Uniji perspektive za prihodnost vključujejo tudi dodatno okrepitev mehanizmov za zaščito in obrambo pravne države v vseh državah članicah.

Agendo EU v letu 2019 bodo zaznamovale tri besede: uresničevanje, usoda in demokracija.

Na uresničevanje se bosta Komisija in njen predsednik osredotočala vse do zadnjega dne mandata. Vsi predlogi na podlagi desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije so že predloženi v obravnavo, vendar jih je okoli 241 treba še sprejeti v naslednjih mesecih. Kolegij komisarjev si bo močno prizadeval, da bosta sozakonodajalca uradno sprejela čim več teh predlogov, da bi se življenje ljudi resnično izboljšalo.

Leto 2019 bo leto, ko bo morala Evropa vzeti usodo v svoje roke, kot je predsednik Juncker pozval v svojem zadnjem govoru o stanju v Uniji. 9. maja bo 27 voditeljev v romunskem Sibiuu začelo novo poglavje na zelo posebnem vrhu, ki bo utrl pot močnejši, enotnejši in bolj demokratični Evropi.

Zgolj dva tedna po tem vrhu bodo Evropejci sodelovali na drugih največjih volitvah na svetu – večje so zgolj še splošne volitve v Indiji. Demokracija in evropske volitve bodo priložnost, da ljudje povejo, kakšno Unijo si želijo, ter da vse stranke celotnega spektra predstavijo svoje zamisli za prihodnost.

Evropski parlament

Evropski parlament je v letu 2018 obravnaval vrsto političnih vprašanj. Sprejel je zakonodajo za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, za zagotavljanje, da države članice vedo, kdo prečka zunanje meje, za ustanovitev nove solidarnostne enote, da se mladim olajša prostovoljstvo ali delo pri projektih v njihovi državi ali v tujini, za spodbujanje razvoja okoljsko trajnostnega „krožnega“ gospodarstva ter za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Odobril je tudi posodobitev evropskih orodij za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam držav po vsem svetu ter zakonodajo za pravičnejša in učinkovitejša pravila glede napotitve delavcev na delo v drugo državo EU.

Evropski svet

Evropski svet je na februarskem neformalnem srečanju razpravljal o institucionalnih vprašanjih, med drugim o sestavi Evropskega parlamenta, nadnacionalnih listah ter imenovanjih, vključno s t. i. vodilnimi kandidati (Spitzenkandidaten) za mesto predsednika Komisije. Voditelji so razpravljali tudi o političnih prednostnih nalogah naslednjega dolgoročnega proračuna EU (2021–2027).

Na marčevskem zasedanju se je Evropski svet osredotočil na gospodarstvo (zlasti na strategije enotnega trga), trgovino, socialna vprašanja in priprave na majski vrh EU-Zahodni Balkan. V okviru Agende voditeljev so potekale tudi razprave o obdavčitvi digitalnega gospodarstva in zunanjih odnosih. Evropski svet (v sestavi 27 držav članic na podlagi člena 50) je sprejel smernice o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. Na vrhu držav evroobmočja so voditelji izmenjali mnenja o vseh elementih ekonomske in monetarne unije, z izjemo bančne unije in evropskega mehanizma za stabilnost.

Maja so se voditelji EU srečali v Sofiji (Bolgarija) na vrhu EU-Zahodni Balkan. Pred vrhom so v okviru Agende voditeljev med delovno večerjo razpravljali o digitalnih vprašanjih ter raziskavah in inovacijah.

Junija so bile glavna tema razprav med voditelji migracije. Na dnevnem redu so bili še varnost in obramba, naslednji dolgoročni proračun EU (2021–2027), trgovina, evropski semester, obdavčitev digitalnega gospodarstva, inovacije in digitalna Evropa. Na vrhu držav evroobmočja so voditelji razpravljali o dokončanju bančne unije in prihodnji vlogi evropskega mehanizma za stabilnost. Evropski svet (v sestavi 27 držav članic na podlagi člena 50) je pregledal napredek pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU ter opozoril na pomanjkanje bistvenega napredka od marčevskega zasedanja Evropskega sveta glede osnutka sporazuma o izstopu in prihodnjih odnosov.

Na septembrskem neformalnem srečanju v Salzburgu so voditelji obravnavali pogajanja na podlagi člena 50 in notranjo varnost v okviru Agende voditeljev. Ocenili so tudi izvajanje junijskih sklepov Evropskega sveta o migracijah.

Oktobra so se voditelji vrnili k temama notranje varnosti in migracij s septembrskega neformalnega srečanja. Na področju zunanjih odnosov so obravnavali odnose med EU in Afriko, vrh EU-Arabska liga, načrtovan za februar 2019, agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 ter priprave na konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah v poljskih Katovicah. Razpravljali so tudi o pogajanjih na podlagi člena 50 ter o vprašanjih v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo.

Novembra je potekalo izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50), da bi voditelji držav EU-27 lahko odobrili osnutek sporazuma o izstopu ter potrdili politično izjavo, ki določa okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom.

Decembra je Evropski svet razpravljal o naslednjem dolgoročnem proračunu, migracijah, enotnem trgu, podnebnih spremembah, varnosti in obrambi, dezinformacijah, boju proti rasizmu in ksenofobiji, dialogih in posvetovanjih z državljani ter pripravi strateške agende. Na področju zunanjih odnosov so voditelji obravnavali priprave na vrh EU-Arabska liga, Rusijo ter sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko. Potekala sta tudi zasedanje Evropskega sveta (člen 50) ter vrh držav evroobmočja, na katerem sta bili glavni temi razprav proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost v evroobmočju ter krepitev mednarodne vloge evra.

Svet Evropske unije

V letu 2018 sta šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije prevzeli najprej Bolgarija in nato Avstrija. V prvi polovici leta se je Bolgarija osredotočila na migracije, varnost, digitalno gospodarstvo, Zahodni Balkan ter ekonomsko in socialno kohezijo. V drugi polovici leta 2018 pa se je avstrijsko predsedstvo osredotočilo na migracije, notranjo varnost, subsidiarnost in digitalizacijo.

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij

Evropski ekonomsko-socialni odbor je bil v letu 2018 dejavno vključen v razprave o naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027, pri čemer je septembra organiziral plenarno razpravo, na kateri je sodeloval evropski komisar za proračun in človeške vire Günther Oettinger. Poleg tega je bil vključen tudi v razpravo o evropski državljanski pobudi. Maja je odbor s spominskim plenarnim zasedanjem obeležil šestdeseto obletnico obstoja, gostil pa je tudi vsakoletne dneve civilne družbe, ki so se osredotočali na državljanstvo, demokracijo in kulturo v digitalizirani Evropi.

Evropski odbor regij je bil v prvi polovici leta 2018 vključen v delo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, pri čemer je prispeval k vprašanjem, pomembnim za lokalne in regionalne organe. Še naprej je organiziral dogodke v mestnih hišah in dialoge z državljani o prihodnosti Evrope, katerih vrhunec je bilo sprejetje mnenja o prihodnosti Evrope, ter si prizadeval za okrepitev zavezništva za kohezijo, tj. zavezništva tistih, ki verjamejo, da mora kohezijska politika EU ostati steber prihodnosti EU. Poleg tega je odbor novembra gostil deveto evropsko konferenco o javnem komuniciranju, posvečeno kampanji za Evropo pred evropskimi volitvami leta 2019.

Dokončanje agende za boljše pravno urejanje

Delovni program Komisije za leto 2019

Oktobra je Komisija predstavila delovni program za leto 2019, ki določa tri glavne prednostne naloge za prihodnje leto: hiter dogovor s sozakonodajalcema o zakonodajnih predlogih v obravnavi za uresničitev desetih političnih prednostnih nalog, sprejetje omejenega števila novih pobud za obravnavanje nerešenih izzivov ter kot del načrta do vrha, ki bo 9. maja 2019 v Sibiuu, predstavitev več pobud z vidika prihodnje Unije 27 držav članic, da se utrdijo temelji za močno, enotno in suvereno Evropo. Nove pobude zajemajo področja, kot so migracije, krepitev ekonomske in monetarne unije, zmanjšanje napetosti v svetovnem trgovinskem sistemu, reševanje izzivov v zvezi s pravno državo in dokončanje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“

Projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ je bila ustanovljena leta 2017, da bi pripravila priporočila za boljšo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, opredelila področja politik, kjer bi bilo mogoče delo prenesti ali dokončno vrniti državam članicam EU, ter poiskala načine za boljše vključevanje regionalnih in lokalnih organov v oblikovanje in izvajanje politik EU. Skupini je predsedoval prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans, vključevala pa je predstavnike nacionalnih parlamentov in Evropskega odbora regij. K imenovanju predstavnikov je bil povabljen tudi Evropski parlament, vendar se za to ni odločil.

Projektna skupina je 10. julija objavila končno poročilo. V njem je ugotovila, da je potreben nov način dela na področju subsidiarnosti in sorazmernosti, da bi lahko lokalni in regionalni organi ter nacionalni parlamenti učinkoviteje prispevali k oblikovanju politik EU in snovanju nove zakonodaje. S predlaganim novim pristopom bi se subsidiarnost in sorazmernost dosledneje ocenjevali na vseh ravneh upravljanja na podlagi „vzorčne preglednice“, podobne kontrolnemu seznamu za preverjanje subsidiarnosti in sorazmernosti. Projektna skupina ni ugotovila pristojnosti ali področij politik, ki bi jih bilo treba v celoti ali delno ponovno dokončno prenesti na države članice.

Komisija je na poročilo projektne skupine odgovorila 23. oktobra s sporočilom z naslovom „Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti: krepitev njune vloge pri oblikovanju politik EU“. Komisija namerava veliko ukrepov iz sporočila izvesti v okviru tekoče ocene svoje agende za boljše pravno urejanje in bo o tem poročala spomladi 2019.

Prizadevanja za poenostavitev zakonodaje

V skladu z zavezo iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje je Komisija novembra predstavila letno raziskavo o prizadevanjih Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja in zmanjšanje regulativnega bremena v letu 2018. To se izvaja s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki je namenjen iskanju možnosti za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje nepotrebnih stroškov. Kadar koli Komisija predlaga revizijo obstoječe zakonodaje, preveri, ali jo je mogoče poenostaviti in odpraviti morebitne nepotrebne stroške. Raziskava je pokazala, da je sedanja Komisija na podlagi programa ustreznosti in uspešnosti predpisov pripravila več kot 150 pobud s poudarkom na poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju bremen. Nedavni primer je predlog za spremembo sedanjih pravil o DDV, ki naj bi stroške izpolnjevanja obveznosti za mala podjetja zmanjšal za 11,9 milijarde evrov letno na 56,1 milijarde evrov letno, tj. za 18 % glede na zdajšnje stanje.

Ta prizadevanja podpira platforma programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (sestavljajo jo deležniki in vladna skupina), ki je v letu 2018 izdala 31 mnenj. V njih je Komisiji priporočila ukrepanje na področjih, kjer je še posebej veliko bremen za državljane in podjetja.

Druge pomembne pobude za poenostavitev so bile v letu 2018 izvedene v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna EU (2021–2027). Novi programi bodo upravičencem olajšali prijavo in koriščenje možnosti financiranja EU.

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje

V letih 2016 in 2017 so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o dveh skupnih izjavah o zakonodajnih prednostnih nalogah EU. Poudarili so 89 pobud, ki bi jih bilo treba v zakonodajnem postopku prednostno obravnavati. To je skupna zaveza treh institucij, da bodo zagotovile znaten napredek pri teh pobudah in jih, kjer bo to mogoče, tudi uresničile pred evropskimi volitvami maja 2019.

Komisija je v prvi polovici leta 2018 sprejela vse pobude, napovedane v skupnih izjavah o zakonodajnih prednostnih nalogah. Od skupno 89 pobud iz skupne izjave je bil do konca leta 2018 o 61 dosežen politični dogovor oziroma sta jih Evropski parlament in Svet uradno sprejela. Od 28 pobud, ki so še v obravnavi, jih je sedem na dobri poti, da se o njih doseže dogovor do maja 2019. O preostalih 21 pobudah je dogovor do maja 2019 še možen, če obstaja močna politična volja sozakonodajalcev.

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje je v obstoječi sistem izvedbenih aktov (komitologija) in delegiranih aktov vnesel več preglednosti, odgovornosti in pravne jasnosti. V letu 2018 je Komisija nadaljevala pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom o merilih za izbiro med izvedbenimi in delegiranimi akti ter o usklajevanju obstoječe zakonodaje s sistemom, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, oboje na podlagi zavez iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Potekajo tudi pogajanja o nadaljnjih izboljšavah sistema komitologije. Cilj vseh teh pogajanj je povečati pravno stabilnost ter zmanjšati polemike v zakonodajnih pogajanjih. Od 12. decembra 2017 je na spletu dostopen novi register delegiranih aktov, prvo resnično medinstitucionalno orodje za pripravo zakonodaje.

Spremljanje uporabe prava EU

Učinkovita uporaba prava je bistvena, da se državljanom in podjetjem zagotovi uživanje prednosti, ki jih prinaša pravo EU. Vsako pravilo, ne glede na to, kako skrbno je oblikovano in pripravljeno, je učinkovito le toliko kot njegovo izvajanje. Komisija zato ne skrbi zgolj za predlaganje nove zakonodaje, temveč tudi za to, da se ta zakonodaja pravilno uporablja in izvršuje.

Letno poročilo za 2017, objavljeno 12. julija 2018, kaže na rahlo zmanjšanje (za 5,91 %) nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam v primerjavi z letom pred tem. Področja politik, na katerih je bilo leta 2017 začetih največ postopkov za ugotavljanje kršitev, so bila mobilnost in promet, okolje, finančna stabilnost, storitve in kapitalski trgi.

Omogočanje državljanom, da sodelujejo pri pripravi zakonodaje EU

Kot del agende Komisije za boljše pravno urejanje je bilo izboljšano osrednje posvetovalno spletišče „Povejte svoje mnenje“, da lahko splošna javnost lažje spremlja pripravo zakonodaje EU in v njej sodeluje.

Od uvedbe spletišča leta 2016 se je število letnih obiskov stalno povečevalo, leta 2018 jih je bilo že skoraj 500 000. Da bi Komisija ocenila svoj pristop „boljšega pravnega urejanja“ ter preverila, kako se razna orodja za boljše pravno urejanje obnesejo v praksi in koliko pripomorejo k uresničitvi njenih ciljev, je med 17. julijem in 23. oktobrom izvedla javno posvetovanje. K sodelovanju so bili vabljeni vsi državljani, organizacije in javni organi, ki jih priprava politik EU zanima ali imajo izkušnje s tem. V vseh državah članicah je bilo zbranih več kot 600 prispevkov. Ti prispevki so bili skrbno pregledani in analizirani skupaj s prispevki iz ciljnih posvetovanj z institucijami in organi EU. Postopek bo končan v prvi polovici leta 2019.

Zagotavljanje vladavine prava

Spoštovanje pravne države je bistveni element demokracije in spoštovanja temeljnih pravic. Je pa tudi bistveno jamstvo za delovanje Evropske unije – kot enotnega trga, območja, kjer se predpisi enotno uporabljajo in proračunska sredstva ustrezno porabijo, ter območja, kjer lahko države članice in njihovi državljani v duhu medsebojnega zaupanja sodelujejo pri doseganju naših skupnih ciljev.

Če načelo pravne države ni upoštevano, je največje tveganje zmanjšanje medsebojnega zaupanja: neupoštevanje pravil iz pogodb EU neposredno vpliva na sam temelj solidarnosti, kohezije in vzajemnega priznavanja nacionalnih odločitev.

V letu 2018 je Komisija nadaljevala z reševanjem izzivov v zvezi s pravno državo v nekaj državah članicah, zlasti na Madžarskem in Poljskem. Pri tem je morala uporabiti postopke za ugotavljanje kršitev in v primeru Poljske določbe člena 7 Pogodbe o Evropski uniji.

Poleg tega je Komisija še naprej sodelovala z Bolgarijo in Romunijo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje.

Pomembna novost predlaganega dolgoročnega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Spoštovanje načela pravne države je bistveni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Komisija zato predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi s splošnimi pomanjkljivostmi v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. Nova predlagana orodja bi Uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti.

Preglednost in odgovornost

Skupni register za preglednost

Stiki z deležniki in civilno družbo so sestavni del dejavnosti institucij EU. Hkrati sta preglednost in odgovornost bistveni za ohranjanje zaupanja evropskih državljanov v legitimnost političnih, zakonodajnih in upravnih postopkov v Uniji. Preglednost pri zastopanju interesov je še posebej pomembna za omogočanje državljanom, da sledijo dejavnostim in morebitnemu vplivu tistih, ki želijo vplivati na pripravo zakonodaje EU. Zato je Komisija predstavila predlog za nadgraditev obstoječega registra za preglednost z novim obvezujočim medinstitucionalnim sporazumom, ki zajema Evropski parlament, Komisijo in prvič tudi Svet. Pogajanja o tem dosjeju z drugimi institucijami še potekajo.

Nov kodeks ravnanja članov Evropske komisije

Komisija je 31. januarja sprejela nov kodeks ravnanja članov Komisije. Med novostmi so podaljšanje obdobja obveščanja o dejavnostih po prenehanju mandata na dve leti (tri leta za predsednika), strožja pravila za finančne interese komisarjev, boljše preprečevanje navzkrižja interesov in večja preglednost (na primer glede objavljanja stroškov službenih potovanj komisarjev vsaka dva meseca). Poleg tega bo Komisija v duhu preglednosti in odgovornosti ter v skladu z novim kodeksom ravnanja objavljala letna poročila o njegovi uporabi.

Dostop do dokumentov

Oktobra je Komisija sprejela poročilo o dostopu do dokumentov za leto 2017. Glede na poročilo se je število začetnih prošenj za dostop do dokumentov, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, povečalo za skoraj 3 % (s 6 077 prošenj leta 2016 na 6 255 leta 2017), število potrdilnih prošenj pa za 1 % (z 295 leta 2016 na 299 leta 2017). Med institucijami EU Komisija še naprej obravnava daleč največ prošenj za dostop do dokumentov.

To dokazuje, da državljani EU in drugi upravičenci dejavno uveljavljajo svojo pravico do dostopa do dokumentov Komisije. Zahtevani dokumenti so bili v več kot 82 % primerov v celoti ali delno razkriti na začetni stopnji. Širši ali celo popoln dostop je bil odobren v 46 % primerov, pregledanih na potrdilni stopnji. Istočasno je Komisija še naprej proaktivno objavljala velike količine dokumentacije in informacij o vseh področjih dejavnosti EU na svojih spletnih straneh in v svojih najrazličnejših javnih registrih.

Nadzor nad proračunom EU

Okvir za nadzor in smotrnostni okvir dajeta razumno zagotovilo, da se sredstva EU izplačujejo v skladu z ustreznimi pravili. Poleg tega potekajo stalna prizadevanja za zagotovitev ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, pri čemer je poudarek na doseganju rezultatov.

Po pozitivnem priporočilu Sveta je Evropski parlament aprila 2018 dokončno odobril izvajanje proračuna EU v letu 2016 s strani Komisije. Z letnim postopkom razrešnice Evropski parlament in Svet zagotavljata, da je Komisija politično odgovorna za izvrševanje proračuna ter da se nad upravljanjem denarja davkoplačevalcev izvaja demokratičen nadzor.

Julija je Komisija predstavila celovit sveženj finančnih poročil o proračunu EU za leto 2017, v katerem so zbrane vse razpoložljive informacije o izvrševanju, smotrnosti, rezultatih, dobrem finančnem poslovodenju in zaščiti proračuna EU. Iz poročil je razvidno, da je proračun EU dosegel rezultate v skladu s prednostnimi nalogami Komisije in se je pravilno izvajal.

V letu 2018 je Komisija dosegla znaten napredek pri ustanavljanju Evropskega javnega tožilstva, ki bo pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU, v 22 sodelujočih državah članicah. Evropsko javno tožilstvo naj bi bilo operativno do konca leta 2020.

Oktobra je Evropsko računsko sodišče enajsto leto zapored potrdilo zaključni račun EU ter ugotovilo, da izkazuje resnično in pošteno sliko finančnega stanja. Poleg tega je odkrilo manj napak na področjih porabe kot v predhodnih štirih letih. Stopnja napake pri več kot polovici odhodkov EU ni bila niti tako velika, da bi jo Sodišče štelo za pomembno. Pri prihodkih v proračunu ni bila ugotovljena nobena napaka.

Nacionalni parlamenti

Letni poročili za leto 2017 o subsidiarnosti in sorazmernosti ter o odnosih Komisije z nacionalnimi parlamenti sta bili objavljeni 23. oktobra skupaj s sporočilom Komisije o načelih subsidiarnosti in sorazmernosti.

Nacionalni parlamenti so v letu 2018 predložili 570 mnenj, od tega 37 obrazloženih mnenj v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, v katerih so podali argumente, da zakonodajni akti, ki jih je predlagala Komisija, niso bili skladni z načelom subsidiarnosti. Komisija je nadaljevala intenziven politični dialog z nacionalnimi parlamenti. Komisarji so se med letom 140-krat srečali s poslanci nacionalnih parlamentov, bodisi med obiski v državah članicah bodisi tedaj, ko so poslanci obiskali Bruselj. Člani Komisije so se ob tem udeležili različnih medparlamentarnih srečanj in drugih dogodkov, na katerih so se srečali z nacionalnimi poslanci.

Evropski varuh človekovih pravic

Preiskave Evropskega varuha človekovih pravic glede domnevnih nepravilnosti v institucijah in organih Evropske unije so se med drugim nanašale na kodeks ravnanja članov Komisije, zlasti na dejavnosti po prenehanju mandata, imenovanje posebnih svetovalcev Komisije in preglednost mednarodnih pogajanj. Obravnavane so bile tudi posebne teme, npr. vprašanja v zvezi z javnimi razpisi, pogodbami, zamudami pri plačilih, individualnimi kadrovskimi zadevami in dostopom do dokumentov. V letu 2018 je bilo več kot 97 % od skupno 229 sklepov in priporočil Evropskega varuha človekovih pravic zaključenih brez kakršne koli ugotovljene nepravilnosti.

Evropska državljanska pobuda

Komisija je v letu 2018 zabeležila sedem novih državljanskih pobud.

28. marca 2018 je bilo objavljeno drugo triletno poročilo o uporabi uredbe o državljanski pobudi, ki vsebuje pregled tega instrumenta, tj. glavne težave, s katerimi se srečujejo deležniki, pa tudi že uvedene izboljšave ali izboljšave, ki jih je Komisija predlagala v svojem predlogu za novo uredbo, sprejetem 13. septembra 2017.

Ob dnevu evropske državljanske pobude 2018, ki ga je 10. aprila organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor, je Komisija začela triletno komunikacijsko kampanjo o evropski državljanski pobudi. V glavnem gre za kampanje v družbenih medijih, ki temeljijo na kratkih videoposnetkih, in dogodke v državah članicah, usmerjene v morebitne multiplikatorje.

22. maja je zaživel tudi forum evropske državljanske pobude. Forum je spletna sodelovalna platforma, ki s predstavitvami najboljših praks, pomočjo pri iskanju partnerjev v drugih državah ali z neodvisnim svetovanjem strokovnjakov podpira državljane, ki želijo pripraviti pobudo ali jo že usklajujejo.

12. decembra je bil dosežen politični dogovor z Evropskim parlamentom in Svetom o reformi evropske državljanske pobude na podlagi predloga Komisije iz leta 2017.

Dialogi in posvetovanja z državljani

Dialogi z državljani

Od leta 2015 se je v več kot 400 mestih po vsej EU zvrstilo skoraj 1 300 dialogov z državljani. Število dialogov se je znatno povečalo po objavi Bele knjige o prihodnosti Evrope leta 2017. Za ohranitev tega zagona je Komisija februarja 2018 napovedala, da želi organizirati vsaj tisoč dialogov z državljani.

1. oktobra 2018 sta predsednik Juncker in ministrski predsednik zvezne dežele Baden-Württemberg Winfried Kretschmann v nemškem Freiburgu razpravljala z državljani na tisočem dialogu od začetka mandata te Komisije.

V letu 2018 je bilo v 27 državah članicah organiziranih 833 dialogov z državljani, na katerih je sodelovalo več kot 70 000 ljudi. Od leta 2015 je več kot 160 000 ljudi o zadevah, ki so zanje najpomembnejše, razpravljalo s predsednikom in podpredsedniki Komisije, komisarji, uradniki EU, poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnimi politiki. Učinek je že mogoče opaziti pri delu Komisije in drugih institucij. Predlogi Komisije glede novega dolgoročnega proračuna in razprave sozakonodajalcev, ki jim sledijo, na primer odražajo prednostne naloge in ambicije, ki so jih državljani izrazili med razpravami o beli knjigi.

Komisija razvija nove oblike dialogov z državljani, na primer čezmejne dogodke z državljani iz dveh ali treh držav članic, dialoge v živo z uporabniki platform družbenih medijev, državljanske delavnice, na katerih državljani ves dan razpravljajo o različnih temah, nato pa sledi še dialog, ter nova partnerstva z drugimi institucijami in državami članicami.

Prvi transnacionalni dialogi so potekali v letu 2018 v obmejnih mestih z državljani iz Malte in Italije, Nemčije in Nizozemske ter Nemčije in Poljske. Evropski parlament in Komisija sta aprila 2018 organizirala skupni dialog z državljani na Bledu v Sloveniji. Institucije so zastopali poslanca Evropskega parlamenta Franc Bogovič in Tibor Szanyi, komisarka Violeta Bulc in komisar Phil Hogan. Udeleženci so med drugim razpravljali o razvoju podeželja in pametnih vaseh, povezljivosti in skupni kmetijski politiki.

Razprava o prihodnosti Evrope

Razprava o prihodnosti Evrope se je v letu 2018 okrepila. Glavni cilj razprave je prisluhniti vsem mnenjem in zamislim iz vse Evrope, pri čemer vsako mnenje šteje. Zato se je Komisija osredotočila na različne vrste ozaveščanja in sodelovanje z vsemi drugimi zainteresiranimi institucijami in državami članicami. Odziv je bil odličen. Evropski parlament je pripravil vrsto razprav o prihodnosti Evrope na visoki ravni z voditelji držav ali vlad, Evropski odbor regij pa je organiziral razprave v evropskih regijah, mestih in občinah v okviru kampanje Razmislimo o Evropi.

Po pobudah francoskega predsednika Emmanuela Macrona in drugih voditeljev se je 27 držav članic marca dogovorilo o skupnem okviru posvetovanj z državljani o prihodnosti Evrope na podlagi izkušenj Komisije.

V podporo temu procesu je Komisija maja 2018 z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom sodelovala pri edinstveni pobudi participativne demokracije. Neodvisna agencija za raziskave javnega mnenja je izbrala skupino 96 državljanov iz 27 držav članic, da bi se odražala raznolikost socialno-ekonomskih okolij in mnenj o EU. Med dvodnevno razpravo, ki je potekala maja, je ta skupina oblikovala vrsto vprašanj za Evropejce.

Ta vprašanja so bila podlaga za spletno posvetovanje, na katerem se je vse Evropejce vprašalo, kakšno prihodnjo usmeritev Unije si želijo. Do konca leta 2018 je bilo predloženih več kot 77 000 prispevkov. Večina poleg odgovorov na vprašanja zaprtega tipa, ki se nanašajo na nekatere od najpomembnejših izzivov za prihodnost Evrope, vsebuje tudi kvalitativne pripombe in predloge.

Spletno posvetovanje je bilo dopolnjeno s posebno raziskavo Eurobarometer o prihodnosti Evrope, v kateri je med 24. oktobrom in 7. novembrom sodeloval reprezentativen vzorec 27 339 državljanov EU.

Pričakovanja državljanov

Kljub raznolikosti oblik izvedbe in udeležencev se na dialogih pogosto izpostavlja nekaj ponavljajočih se tem. Na splošno imajo udeleženci pozitivno mnenje o Evropski uniji. Menijo, da je Evropa ključnega pomena za reševanje težav. Zaznati pa je tudi skrbi in frustracije. Pogosto se razpravlja o tem, kdo bi moral narediti kaj. Državljani običajno menijo, da je reševanje ključnih izzivov učinkovitejše s sprejemanjem skupnih ukrepov na evropski in nacionalni ravni. Večina jih je zelo naklonjenih okrepljenemu usklajevanju na evropski ravni, na primer na področju okolja in varnosti hrane. Vendar večina tudi pričakuje in zahteva reforme za učinkovitejšo in preglednejšo Unijo.

Več informacij o vsebini in rezultatih dialogov z državljani in razprav o prihodnosti Evrope je na voljo v poročilu o napredku v zvezi z dialogi in posvetovanji z državljani, ki ga je Komisija 11. decembra 2018 predstavila Evropskemu svetu.