V žarišču: EU IN ENAKOST LGBTI
Februar 2020
Februar 2020

Vsi v Evropski uniji (EU) imajo pravico do enake obravnave.

Leta 2019 se je 76 % anketiranih Evropejcev strinjalo, da bi morali imeti geji, lezbijke in biseksualne osebe enake pravice kot heteroseksualne osebe, kar je več kot 71 % leta 2015. Vendar pa lahko lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe (LGBTI) diskriminacijo doživljajo na različnih področjih življenja, na primer pri iskanju zaposlitve ali uveljavljanju pravic iz socialnega varstva, pri šolanju ali kadar potrebujejo zdravstveno varstvo. Srečujejo se lahko tudi s sovražnim govorom in celo nasiljem ter se na delovnih mestih, v šolah in na javnih prostorih ne počutijo varne.
EU je od leta 1999 pristojna za ukrepanje v primerih diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Od takrat sprejema zakonodajo in ukrepe za razširitev pravnega in socialnega varstva oseb LGBTI.
V tej brošuri je opisano, kaj EU počne za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interspolne osebe.
EU se bori proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti. Njen cilj je v EU zagotoviti varstvo pravic vseh oseb LGBTI.
Evropska komisija je leta 2015 v okviru prizadevanj za boj proti diskriminaciji predstavila seznam ukrepov na področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo, prosto gibanje, azil in kaznivo dejanje iz sovraštva.
Da bi dosegla spremembe, Evropska unija tesno sodeluje z državami EU, saj so te odgovorne za spodbujanje in uveljavljanje pravic LGBTI, kot so pravno priznanje istospolnih parov in predpisi za pravno priznanje spola.

Skoraj polovica oseb LGBTI, anketiranih po Evropi, je bila žrtev diskriminacije ali nadlegovanja.
Vir: Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Raziskava EU o LGBT, 2013
Od leta 2003 je diskriminacija oseb na delovnem mestu na podlagi njihove spolne usmerjenosti v EU nezakonita. Zakonodaja vse države v EU zavezuje k zagotavljanju pravnega varstva pred diskriminacijo pri prijavi na delovno mesto, napredovanju in usposabljanju ter v zadevah, ki se nanašajo na delovne pogoje ter plačilo in odpuščanje.
Enako varstvo velja tudi pri diskriminaciji in nadlegovanju na področju zaposlovanja in socialne varnosti, če temelji na spremembi spola (če je oseba spremenila spol, ker je čutila, da se njen biološki spol ne ujema z njeno spolno identiteto).
Za dejansko izboljšanje enakosti oseb LGBTI pa so poleg zakonov potrebni tudi drugi ukrepi. EU je leta 2010 vzpostavila platformo za listine o raznolikosti, da bi podjetja, javne organe in neprofitne organizacije spodbudila h krepitvi njihovih zavez za izboljšanje raznolikosti. Sodelujoče organizacije so sprejele zavezo, da bodo spodbujale raznolikost in enake možnosti na delovnem mestu, med drugim tudi za osebe LGBTI.
Sovraštvo do oseb LGBTI se pogosto širi prek spleta in družbenih medijev. Za boj proti sovražnemu govoru na spletu se je Evropska komisija leta 2016 s podjetji Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft dogovorila o kodeksu ravnanja, v skladu s katerim naj bi ti večino prijav nezakonitega sovražnega govora pregledali v 24 urah in tako vsebino po potrebi odstranili. Instagram, Snapchat, Dailymotion in jeuxvideo.com so kodeks ravnanja podpisali leta 2018 in 2019.
Žrtve kaznivih dejanj si zaslužijo priznanje in spoštljivo obravnavo, prilagojeno potrebam posamezne žrtve. V direktivi o pravicah žrtev so določeni sklop zavezujočih pravic za žrtve in jasne obveznosti držav EU.
Na ravni Evropske unije si skupina strokovnjakov vlad, mednarodnih organizacij in civilne družbe prizadeva za boj proti nestrpnosti in diskriminaciji, med drugim zoper osebe LGBTI. Skupina pomaga oblikovati politike za preprečevanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora ter boj proti njim. Objavila je na primer smernice o zagotavljanju pravičnosti, zaščite in podpore žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva, pripravila pa je tudi smernice in usposabljanje za policijo in sodišča.

EU želi osebam LGBTI zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva, kot ga imajo drugi. Pripravljeni so bili posebni vodniki za usposabljanje zdravstvenih delavcev za delo z osebami LGBTI. Države EU sodelujejo tudi pri preprečevanju okužb z virusom HIV, spolno prenosljivih okužb, tuberkuloze in hepatitisa pri ranljivih skupinah, vključno z osebami LGBTI, ter testiranju in negi. Njihova cilja sta zgodnejše odkrivanje in boljša nega za vse.
Nacionalne telefonske številke za klic v sili za žrtve napada, nadlegovanja ali zlorabe so na voljo v vseh državah EU.
Vsi državljani EU imajo pravico do prostega gibanja znotraj EU. Cilj te pravice do prostega gibanja je olajšati življenje, študij ali delo v kateri koli drugi državi EU. Vendar pa lahko osebe LGBTI v praksi pri prečkanju meja naletijo na ovire. Istospolni pari imajo lahko na primer težave pri priznanju partnerske zveze ali otrok v drugi državi EU.
S pravom EU se pod nekaterimi pogoji pravica do prostega gibanja razširja na družinske člane državljanov EU, na primer njihove zakonce in otroke, čeprav ti niso državljani EU. Sodišče Evropske unije je jasno navedlo, da imajo istospolni zakonci pravico do prebivanja v drugi državi EU, v kateri njihov partner zakonito prebiva, tudi če država gostiteljica ni vzpostavila instituta istospolne zakonske zveze.
Na splošno države EU same določajo svoje zakone o sklenitvi zakonske zveze, vključno z istospolnimi zakonskimi zvezami in drugimi pravno priznanimi partnerskimi zvezami, kot so partnerske skupnosti. Natančna opredelitev zakonske zveze in partnerske skupnosti se lahko zato med državami razlikuje.
EU je sprejela spolno nevtralno zakonodajo o družinskih zadevah, ki se uporablja za vse državljane, vključno z državljani LGBTI. Pravila EU olajšujejo reševanje čezmejnih zadev, ki se nanašajo na razvezo zakonske zveze, starševske pravice, vzdrževanje, dediščino in premoženjskopravni položaj parov. Pravila pomagajo parom in družinam razumeti, sodišča katere države članice bodo obravnavala njihov primer in katero nacionalno pravo se bo uporabilo, ter olajšujejo priznavanje in izvrševanje sodb v drugi državi članici.
Kot oseba LGBTI imate v EU pravice.
Če menite, da so vaše pravice kršene, lahko vložite pritožbo in si v domačem nacionalnem pravnem sistemu prizadevate pridobiti pravno sredstvo. Nacionalna sodišča in tribunali sodelujejo s Sodiščem Evropske unije, da bi se pojasnilo, kako se mora uporabljati pravo EU. Za več informacij o tem, kako se nediskriminacija in enaka obravnava uporabljata v vaši državi, se obrnite na ustreznega nacionalnega člana evropske mreže nacionalnih organov za enakost. Spolne usmerjenosti ne pokrivajo vsi organi za enakost, zato je na spletišču na voljo pregled vprašanj, ki jih posamezni organi obravnavajo. Te organizacije, pa tudi nevladne organizacije in sindikati, vam bodo lahko pomagali, če menite, da ste bili diskriminirani, na primer na delovnem mestu ali pri prijavi na delovno mesto.

69 % Evropejcev meni, da bi morale biti istospolne zakonske zveze dovoljene po vsej Evropi.
Vir: Posebna raziskava Eurobarometer 493, Diskriminacija v Evropski uniji, maj 2019.

Več informacij o odnosu do skupnosti LGBTI v vaši državi članici je na voljo tukaj.
Evropska komisija vsako leto objavi poročilo, v katerem spremlja napredek v zvezi s seznamom ukrepov za izboljšanje enakosti oseb LGBTI v EU.
Evropska komisija spremlja tudi, kako se izvajajo zakoni EU, in poroča o ukrepih, ki so jih države EU sprejele za izboljšanje enakosti LGBTI.
V skrajnem primeru bi lahko Evropska komisija po potrebi ukrepala zoper državo EU, ki ne deluje v skladu s pravom EU, ter ne nazadnje predložila zadevo Sodišču. Evropska komisija je leta 2008 predlagala razširitev zaščite pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti na področja socialne zaščite (vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom), izobraževanja ter dostopa do blaga in storitev, kar vključuje na primer stanovanja.
Ta predlog sicer do zdaj ni dobil potrebne podpore vseh držav članic. Kljub temu so nekatere države članice že sprejele zakonodajo o zagotavljanju zaščite, ki presega zahteve iz veljavnega prava EU.
Organizacije civilne družbe prispevajo k spodbujanju pozitivnih sprememb, zato Evropska komisija podpira evropske organizacije LGBTI, kot so ILGA-Europe, del mednarodnega združenja lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb, Transgender Europe in IGLYO. Evropska komisija finančno podpira tudi organizacije LGBTI na nacionalni ravni, in sicer prek programa za pravice, enakost in državljanstvo ter programa Erasmus+. Ta finančna sredstva pomagajo organizacijam ozaveščati o izzivih in diskriminaciji, s katerimi se srečujejo osebe LGBTI. V okviru programa Erasmus+ sta bila na primer podprta projekta „P.R.I.D.E.“ in „Labels Down“, ki sta se osredotočala na razbijanje stereotipov o skupnosti LGBTI.
V okvirni direktivi o enakosti pri zaposlovanju je določeno, da morajo vse države EU zagotoviti pravno varstvo pred diskriminacijo in nadlegovanjem na podlagi spolne usmerjenosti pri iskanju zaposlitve, napredovanju in usposabljanju ter v zvezi z delovnimi pogoji, plačo in odpuščanjem.
Prenovljena direktiva o spolu varuje transspolne osebe pred diskriminacijo v njihovem poklicnem življenju zaradi spremembe spola.
Direktiva o enakosti spolov na področju socialne varnosti varuje transspolne osebe pred diskriminacijo na področju socialne varnosti zaradi spremembe spola.
V direktivi o pravicah žrtev so določeni sklop zavezujočih pravic za žrtve in jasne obveznosti držav EU glede zagotavljanja njihovega izvajanja v praksi.
Z direktivo EU o prostem gibanju se pod nekaterimi pogoji pravica do prostega gibanja razširja na družinske člane državljanov EU, na primer na njihove zakonce in otroke, čeprav ti niso državljani EU.
Člen 21 Listine določa: „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
Ta člen se uporablja samo za primere, v katerih se uporablja pravo EU.
Nekateri se morda ne zavedajo izzivov, s katerimi se lahko srečujejo osebe LGBTI. EU je financirala vrsto videoposnetkov pričevanj oseb LGBTI in njihovih zaveznikov iz različnih delov Evrope, da bi se slišal njihov glas in da bi se širila ozaveščenost. Vsak videoposnetek je osredotočen na drug vidik identitete in kaže, kako je mogoče s podporo skupnosti LGBTI in solidarnosti z njo dejansko izboljšati življenje ljudi.
Institucije EU podpirajo mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, EuroPride in druge dogodke ponosa ter sodelujejo na njih.
Evropejci so ponosni na svojo raznolikost, pri čemer vse več ljudi javno izraža svojo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Evropejci so izvolili voditelje, ki so javno izrazili svojo istospolno usmerjenost, med drugim luksemburškega in irskega predsednika vlade Xavierja Bettla (na sliki levo) in Lea Varadkarja (desno).
Sedež Evropske komisije v Bruslju je bil 17. maja 2019 v znak praznovanja mednarodnega dneva boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji osvetljen z barvami mavrične zastave.
Fotografija: gouvernement.lu
V več kot 70 državah zunaj EU so istospolni odnosi še vedno opredeljeni kot kaznivo dejanje, v nekaterih državah pa istospolno usmerjenim osebam grozi celo smrtna kazen. V drugih državah osebe LGBTI niso dovolj zaščitene pred diskriminacijo in se še vedno teptajo njihove človekove pravice.
EU druge države spodbuja, naj zagotovijo, da spolna usmerjenost, spolna identiteta ali spolne značilnosti ne morejo biti podlaga za nasilje ali kazenske sankcije.
Aprila 2019 je EU na primer obsodila zakone v Bruneju, v skladu s katerimi se istospolni odnosi kaznujejo s smrtno kaznijo s kamenjanjem, zaporom ali bičanjem.
Federica Mogherini, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije, 18. aprila 2019 na razpravi v Evropskem parlamentu o Bruneju.
EU je na svetovni ravni tudi velika donatorka projektom, namenjenim boju proti diskriminaciji oseb LGBTI, zlasti prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. Od leta 2016 je podprla 16 projektov v skupni vrednosti 5,2 milijona EUR, ki jih izvajajo organizacije civilne družbe v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in vzhodni Evropi. Leta 2018 je ustanovila nov sklad v vrednosti 10 milijonov EUR za podporo aktivistov in organizacij LGBTI na območjih, na katerih obstaja večje tveganje za diskriminacijo oseb LGBTI.
Države, ki se želijo pridružiti EU, morajo zaščititi osebe, ki se srečujejo z diskriminacijo in nasiljem. Varovanje in spodbujanje pravic oseb LGBTI ostaja prednostna naloga EU v teh „državah kandidatkah“, med drugim v okviru pogajanj za pridružitev EU. Finančna sredstva se zagotavljajo tudi mrežam, ki spodbujajo pravice na zahodnem Balkanu in v Turčiji. Poleg tega EU o pravicah oseb LGBTI razpravlja z vladami držav, ki mejijo na EU („sosedske“ države), in spremlja stanje na terenu. EU zagotavlja tudi finančno podporo organizacijam, ki delujejo v regiji „sosedstva“.