(Februar 2017)

V ČEM JE TEŽAVA?

Evropska energetska unija

Evropejci potrebujemo zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo. Pri našem načinu življenja je energija bistvena za opravljanje vsakodnevnih storitev, brez katerih ne državljani ne podjetja ne moremo delovati. Potrebujemo jo za razsvetljavo, ogrevanje, promet in industrijsko proizvodnjo. Poleg kritja osnovnih potreb jo potrebujemo tudi za delovanje pralnih strojev, računalnikov, televizorjev in vseh ostalih dobrin, ki jih uporabljamo tako rekoč brez razmišljanja. Zagotavljanje zadostnih količin potrebne energije, po ceni, ki si jo lahko privoščimo, tako zdaj kot tudi v prihodnosti, pa ni tako enostavno. Glavne težave so predstavljene v nadaljevanju.

Povezani trgi

Več kot polovico energije moramo uvažati

Evropska unija porabi petino vse svetovne proizvodnje energije, vendar ima razmeroma malo lastnih zalog. To ima pomembne posledice za naše gospodarstvo. EU je največja uvoznica energije na svetu, saj uvozi 53 % energije, kar pomeni letni strošek v višini okoli 400 milijard evrov.

Zaradi odvisnosti od omejenega števila držav, ki nam dobavljajo energijo, smo dovzetni za motnje v dobavi. Zgodilo se je že, da je bila na primer nekaterim državam prekinjena dobava plina.

Razmisliti moramo o novih, obnovljivih in čistih virih energije, kot je električna energija, proizvedena z vetrno, vodno in sončno energijo z uporabo vetrnih turbin, jezov in sončnih celic.

Poleg tega želi Evropa ostati konkurenčna ob prehodu svetovnih energetskih trgov na čistejšo energijo. EU si ne prizadeva le, da bi se temu prehodu prilagodila, temveč da bi bila pri njem vodilna na svetu.

Nimamo še vseevropske infrastrukture

Veliko elektroenergetskih omrežij in plinovodov je zgrajenih za nacionalne namene in nimajo dobrih čezmejnih povezav. Električna energija in plin bi se morala prosto pretakati po omrežjih, ki prekrivajo vso Evropo.

Poleg tega je treba energijo do kraja porabe prepeljati, včasih prek celin ali pod morjem. Zato je potrebno omrežje elektrarn, ki lahko še desetletja neprekinjeno dobavljajo energijo. To pomeni, da so potrebna obsežna tehnična, logistična in finančna sredstva.

Ker pa vlagatelji nimajo dostopa do vseevropskega trga, jih to odvrača od naložb v energetsko infrastrukturo. Pri naložbah v nove elektrarne, ki bi nadomestile stare in zastarele, bi zato lahko prišlo do zamud.

KAKO EU UKREPA?

Cilji EU na področju podnebja in energije do leta 2030

EU si je leta 2010 zastavila cilj, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za najmanj 20 %, povečala delež energije iz obnovljivih virov na najmanj 20 % porabe in prihranila najmanj 20 % energije.

Z dosego teh ciljev lahko pripomore k boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka, zmanjša svojo odvisnost od tujih fosilnih goriv ter ohrani cenovno dostopnost energije za potrošnike in podjetja.

Glede na napredek, ki ga je doslej dosegla, je na pravi poti, da doseže cilj glede energije iz obnovljivih virov, ki si ga je zastavila za leto 2020. Delež energije iz obnovljivih virov je leta 2014 znašal že 16 %.

Prehod na čisto gospodarstvo

Voditelji držav ali vlad EU so se poleg tega dogovorili o cilju, da se do leta 2030 najmanj 27 % energije proizvede iz obnovljivih virov.

Države EU so se dogovorile o cilju na področju energijske učinkovitosti v višini najmanj 27 %, ki ga je treba doseči do leta 2030, in o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 %.

Evropska komisija je februarja 2015 sprejela energetsko strategijo, da bi zagotovila, da bo EU lahko izpolnila zastavljene cilje. Strategija zajema pet ključnih področij:

  • zanesljivost oskrbe,
  • razširitev notranjega trga energije,
  • povečanje energijske učinkovitosti,
  • zmanjšanje emisij ter
  • raziskave in inovacije.

Zanesljivost oskrbe

EU mora postati manj odvisna od dobave energije, ki se proizvede zunaj njenih meja. To zahteva boljšo in bolj učinkovito uporabo domačih virov energije ter obenem večjo raznolikost drugih virov in dobave.

Komisija je februarja 2016 predstavila sveženj ukrepov za energetsko varnost, ki bodo prekinitve oskrbe zmanjšali na najnižjo možno raven. Prvič je uvedla načelo solidarnosti, po katerem bodo v skrajnem primeru sosednje države članice gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam v primeru hude krize pomagale zagotoviti oskrbo s plinom.

Razširitev notranjega trga energije

Energija bi se morala prosto, brez kakršnih koli tehničnih ali regulativnih ovir, pretakati po vsej EU. Šele tako bodo ponudniki energije lahko svobodno konkurirali med seboj ter zagotavljali najboljše cene energije za gospodinjstva in podjetja. Prosti pretok bo poleg tega olajšal proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Leta 2016 je bilo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za čezmejno energetsko infrastrukturo na voljo 800 milijonov evrov. Za obdobje 2014–2020 je bilo dodeljenih skupno 5,35 milijarde evrov.

Ta denar je vložen v projekte, kot je plinovod Balticconnector – prvi plinovod, ki povezuje Finsko in Estonijo. Ko bo začel delovati, to naj bi se zgodilo do leta 2020, bo združil vzhodno regijo Baltskega morja s preostalim energetskim trgom EU in odpravil finsko odvisnost od enega samega dobavitelja plina.

Denar je bil dodeljen tudi za izgradnjo plinovoda Midcat, ki bo, ko bo zgrajen, pripomogel k povezovanju trgov plina na Portugalskem in v Španiji s preostalo Evropo.

Povečanje energijske učinkovitosti

Dober način zmanjšanja stroškov Evrope z uvozom energije in njene odvisnosti od energije je zmanjšanje porabe energije. To pomeni, da bi moralo biti vse, kar porablja energijo (od avtomobilov in pralnih strojev do ogrevalnih sistemov in pisarniške opreme), zasnovano tako, da bi porabljalo manj energije.

Komisija je novembra 2016 predlagala sveženj sprememb zakonodaje Čista energija za vse Evropejce, da bi pripomogla k prehodu na čisto energijo. Ta sveženj vključuje ukrepe za pospešitev inovativnosti na področju čiste energije, za obnovo evropskih stavb, da bi bile bolj energijsko učinkovite, za izboljšanje energijske učinkovitosti proizvodov in za boljšo obveščenost potrošnikov.

Zmanjšanje emisij

EU se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za najmanj 40 % ter obenem posodobila gospodarstvo EU in ustvarila nova delovna mesta in rast za vse evropske državljane.

Podnebni cilji

EU je imela ključno vlogo pri doseganju svetovnega dogovora za obvladovanje podnebnih sprememb decembra 2015. Na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu se je 195 vlad dogovorilo, da se globalno segrevanje to stoletje omeji precej pod 2 °C. EU je Pariški sporazum o podnebnih spremembah uradno odobrila oktobra 2016, veljati pa je začel novembra. To pomeni, da mora EU (in preostali del sveta) sprejeti ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje emisij.

Komisija je julija 2016 predlagala zavezujoče ciljne vrednosti letnih emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju 2021–2030 za prometni, stavbni, gozdarski in kmetijski sektor ter sektorja ravnanja z odpadki in rabe zemljišč ter predložila strategijo za promet z nizkimi emisijami.

Raziskave in inovacije

V okviru raziskovalnega programa EU je za obdobje 2014–2020 skoraj 6 milijard evrov namenjenih za raziskave nejedrske energije. Komisija je septembra 2015 sprejela strateški energetski načrt , ki bo pripomogel k premagovanju težav, ki jih je treba rešiti za preoblikovanje energetskega sistema EU. Osredotočen je na ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da bo EU vodilna na svetu na področju energije iz obnovljivih virov in da bo razvila energijsko učinkovite sisteme.

Vodilna vloga na področju tehnologij alternativnih virov energije in manjše porabe energije bo ustvarila ogromne izvozne in industrijske priložnosti. To bo pripomoglo h krepitvi rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Obnovljivi viri energije bodo imeli pomembno vlogo pri prehodu na sistem čiste energije. Evropska unija si je zadala cilj, da bodo države članice do leta 2030 skupaj dosegle najmanj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije pri porabi končne energije. Leta 2030 bo polovica električne energije v EU proizvedene iz obnovljivih virov. Do leta 2050 bi morala biti vsa električna energija proizvedena brez izpustov ogljika.

Ta brošura je na voljo v 24 jezikih in tudi v naslednjih formatih:

PDF PRINT
  • Evropska komisija
  • Generalni direktorat za komuniciranje
  • Informacije za državljane
  • 1049 Bruselj
  • BELGIJA