22.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 311/16


Pritožba, ki jo je 24. junija 2011 vložila United States Polo Association zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 13. aprila 2011 v zadevi T-228/09, United States Polo Association proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in Textiles CMG, SA

(Zadeva C-327/11 P)

2011/C 311/25

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: United States Polo Association (zastopniki: P. Goldenbaum, T. Melchert, in I. Rohr, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2011 v zadevi T-288/09,

razveljavi odločbo odbora za pritožbe R 08861/2008-4,

naloži UUNT plačilo svojih stroškov in stroškov pritožnice,

in naloži družbi Textiles CMG S.A., če bo intervenirala v postopku, plačilo svojih stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da sodba Splošnega sodišča temelji na napačni razlagi in napačni uporabi člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1) (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).

Splošno sodišče naj bi na podlagi te napačne razlage in napačne uporabe navedene določbe nepravilno presodilo, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil obstoj verjetnosti zmede med znamkama U.S. POLO ASSN. (izpodbijana prijava) in POLO-POLO (prejšnja znamka).

Splošno sodišče naj ne bi opravilo pravilne in popolne celovite presoje verjetnosti zmede ter naj ne bi dovolj upoštevalo načel, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, oziroma naj bi ta načela uporabilo napačno.

Bistvene trditve pritožnice glede nepravilnosti presoje Splošnega sodišča je mogoče povzeti tako:

1.

Splošno sodišče je napačno uporabilo načela, ki so bila določena v sodbi Sodišča z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion (C-120/04, ZOdl., str. I-08551), v zvezi s tem, da ima lahko en element sestavljenega znaka samostojno razlikovalno funkcijo, čeprav ne prevladuje v celotnem vtisu.

Splošno sodišče je najprej pravilno zanikalo, da je v novejši znamki beseda „POLO“ prevladujoč element, vendar je nato na podlagi tega, da sta elementa „U.S.“ in „ASSN.“ kratica in okrajšava, ter na podlagi domnevnega neobstoja pomena in domnevno prenizke razlikovalne sposobnosti, napačno presodilo, da ima element „POLO“ zatrjevano samostojno razlikovalno funkcijo. To kaže na napačno razumevanje zahteve, da mora imeti element sestavljenega znaka samostojno razlikovalno funkcijo.

Sodbe v zadevi Medion nikakor ni mogoče razumeti tako, da določa splošno pravilo, v skladu s katerim je treba šteti, da ima v sestavljenem znaku vsak element, ki ima običajen razlikovalen učinek in ki je skupen dvema znamkama, samostojno razlikovalno funkcijo. Splošno sodišče ni upoštevalo, da je iz sodbe v zadevi Medion razvidno, da obstaja razmerje med pravilom in izjemo, in sicer je običajen primer to, da povprečni potrošnik znamko zazna kot celoto, ob tem pa obstaja možnost, da v celotnem vtisu prevladuje en ali več sestavnih delov sestavljenega znaka, izjema pa je to, da ima element, če v celotnem vtisu ni prevladujoč, zgolj v izjemnih primerih samostojno razlikovalno funkcijo. Splošno sodišče ni z ničemer utemeljilo, da gre v obravnavani zadevi za tako izjemo.

2.

Splošno sodišče je dejstvu, da je element „POLO“ skupen nasprotujočima si znakoma, pripisalo izključno in odločilno vrednost, ob tem pa ni pravilno uporabilo načel celovite presoje verjetnosti zmede kot izhajajo zlasti iz sodbe Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL BV proti Puma AG, Rudolf Dassler Sport (C-251/95, Rec. 1997, str. 1-6191).

Ni spoštovalo načela, da splošna javnost znamko zazna kot celoto in ne posveča pozornosti vsakemu posameznemu elementu, temveč je – glede na prejšnjo znamko – obravnavalo zgolj en sestavni del in ga primerjalo z novejšo znamko.

Natančneje, s tem, da ni upoštevalo razlik med nasprotujočima si znakoma, zlasti pozornost vzbujajočega podvajanja elementa „POLO“ v prejšnji znamki – ni v celoti upoštevalo okoliščin obravnavanega primera. Element „POLO“ ni niti prevladujoč v prejšnji znamki „POLO-POLO“ niti nima samostojne razlikovalne funkcije v sestavljenem znaku, Splošno sodišče pa ni niti navedlo, da je taka funkcija v tem primeru podana.

Dalje, prejšnja znamka „POLO-POLO“ kot celota nima nobenega pomena v nobenem jeziku Skupnosti. Zato ni mogoče opraviti pomenske primerjave.

3.

Splošno sodišče ni upoštevalo načela, da je presojo podobnosti mogoče opraviti zgolj na podlagi enega elementa le, če so drugi sestavni deli znamke nepomembni.

4.

Utemeljitev Splošnega sodišča je protislovna in nedosledna v tem:

Po eni strani je Splošno sodišče ugotovilo, da elementa „U.S“ in „ASSN.“ kot taka ne pomenita ničesar. Po drugi strani je poudarilo, da bi upoštevna javnost element „U.S.“ zaznala kot navedbo geografskega izvora. Dalje, tudi ob predpostavki, da je mogoče, da nekateri potrošniki ne bi razumeli okrajšave „ASSN.“, ni razloga, da bi jo potrošniki spregledali ali preslišali, temveč bi jo – v skladu z načeli, ki izhajajo iz sodbe v zadevi MATRA TZEN – zaznali kot razlikovalni element.


(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 17 zvezek 01 str. 146–180