15.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/13


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. novembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Stuttgart – Nemčija) – Izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega proti Gaetanu Mantellu

(Zadeva C-261/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Evropski nalog za prijetje - Okvirni sklep 2002/584/PNZ - Člen 3, točka 2 - Ne bis in idem - Pojem „ista dejanja“ - Pravica izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje - Pravnomočna sodba v državi izdaje naloga - Posedovanje prepovedanih drog - Promet s prepovedanimi drogami - Kriminalna združba)

2011/C 13/20

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Stuttgart

Stranka v postopku v glavni stvari

Gaetano Mantello

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Oberlandesgericht Stuttgart - Razlaga člena 3, točka 2, Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, str. 1) – Načelo „non bis in idem“ na nacionalni ravni – Možnost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega za izvršitev kazenskega pregona, povezanega z dejanji, od katerih so bila nekatera že predmet pravnomočne sodbe v državi članici izdaje naloga- Pojem „ista dejanja“ – Primer, v katerem so bila vsa dejanja, ki so bila podlaga evropskemu nalogu za prijetje, ob prvem kazenskem postopku znana preiskovalnim organom države članice izdaje naloga, vendar se niso uporabila zaradi taktičnih razlogov preiskave

Izrek

Za namene izdaje in izvršitve evropskega naloga za prijetje je pojem „ista dejanja“ iz člena 3, točka 2, Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami samostojen pojem prava Unije.

V primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari – v katerem je odreditveni pravosodni organ v odgovor na zahtevo za predložitev informacij, ki jih je v smislu člena 15(2) tega okvirnega sklepa zahteval izvršitveni pravosodni organ, v skladu s svojim nacionalnim pravom in ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz pojma „ista dejanja“, kot je določen v členu 3, točka 2, tega okvirnega sklepa, izrecno ugotovil, da prejšnja sodba, izdana v njegovem pravnem redu, ni pomenila pravnomočne sodbe, ki bi zajemala dejanja, navedena v njegovem nalogu za prijetje, in da torej ni preprečevala pregona, določenega v navedenem nalogu za prijetje – izvršitveni pravosodni organ nima nobenega razloga, da bi v povezavi s to sodbo uporabil razlog za obvezno neizvršitev iz navedenega člena 3, točka 2.


(1)  UL C 220, 12.9.2009.