2.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/1


Izjava, ki se predloži sekretariatu za Pogodbo o energetski listini v skladu s členom 26(3)(b)(ii) navedene pogodbe in ki nadomešča izjavo v imenu Evropskih skupnosti z dne 17. novembra 1997

Evropska unija, Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom) in njune države članice dajejo naslednjo izjavo:

„1.

Evropska unija in Euratom sta organizaciji za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu Pogodbe o energetski listini. Izvajata pristojnosti, ki jima jih podeljujejo njune države članice v okviru avtonomnih institucij s pooblastili za sprejemanje odločitev in pravosodnimi pooblastili.

2.

Evropska unija, Euratom in njune države članice so mednarodno odgovorni za izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe o energetski listini v skladu z njihovimi pristojnostmi.

3.

Dne 23. julija 2014 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 912/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 912/2014) (2). Uporablja se za postopke reševanja sporov med vlagatelji in državo, ki jih sproži tožeča stranka iz tretje države na podlagi Pogodbe o energetski listini. V navedeni uredbi je med drugim določeno:

A.   V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 912/2014 v primeru sporov, ki zadevajo obravnavo, ki jo zagotovijo institucije, organi, uradi ali agencije Evropske unije, Unija deluje kot tožena stranka.

B.   V primeru sporov, ki zadevajo obravnavo, ki jo v celoti in delno zagotovi država članica, je v členu 8 Uredbe (EU) št. 912/2014 določeno:

1.

Kadar Komisija prejme obvestilo, s katerim tožeča stranka izrazi namero o začetku arbitražnih postopkov v skladu s sporazumom, o tem nemudoma uradno obvesti zadevno državo članico. Ko tožeča stranka izrazi namero o začetku arbitražnih postopkov zoper Unijo ali državo članico, Komisija Evropski parlament in Svet v 15 delovnih dneh od prejema obvestila obvesti o imenu tožeče stranke, določbah sporazuma, ki naj bi bile kršene, zadevnem gospodarskem sektorju, obravnavi, ki naj bi kršila sporazum, in znesku zahtevane odškodnine.

2.

Kadar država članica prejme obvestilo, s katerim tožeča stranka izrazi namero o začetku arbitražnih postopkov, o tem nemudoma uradno obvesti Komisijo.

Poleg tega člen 9 Uredbe (EU) št. 912/2014 določa:

1.

Zadevna država članica deluje kot tožena stranka, razen v naslednjih primerih:

(a)

Komisija po posvetovanjih v skladu s členom 6 v 45 dneh od prejema obvestila ali uradnega obvestila iz člena 8 sprejme odločitev v skladu z odstavkoma 2 ali 3 tega člena ali

(b)

država članica po posvetovanjih v skladu s členom 6 Komisiji v 45 dneh od prejema obvestila ali uradnega obvestila iz člena 8 pisno potrdi, da ne namerava delovati kot tožena stranka.

V katerem koli od primerov iz točk (a) ali (b) Unija deluje kot tožena stranka.

2.

Komisija lahko z izvedbenimi akti na podlagi celovite in uravnotežene analize dejanskega stanja ter pravne razlage, ki ju posreduje državam članicam, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2) odloči, da Unija deluje kot tožena stranka, kadar nastopi ena ali več naslednjih okoliščin:

(a)

Unija prevzame celoto ali vsaj del morebitne finančne odgovornosti, ki izhaja iz spora v skladu z merili iz člena 3, ali

(b)

spor se nanaša tudi na obravnavo, ki jo zagotovijo institucije, organi ali agencije Unije.

3.

Komisija lahko z izvedbenimi akti na podlagi celovite in uravnotežene analize dejanskega stanja ter pravne razlage, ki ju posreduje državam članicam, v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3) odloči, da Unija deluje kot tožena stranka, kadar se podobna obravnava izpodbija v povezani tožbi zoper Unijo v okviru STO, kadar je bilo ustanovljeno razsodišče in se tožba nanaša na isto posebno pravno vprašanje ter kadar je treba zagotoviti dosledno utemeljitev v zadevi v okviru STO.

[…]

5.

Komisija in zadevna država članica nemudoma po prejemu obvestila ali uradnega obvestila iz člena 8 začneta posvetovanja v skladu s členom 6 o vodenju zadeve v skladu s tem členom. Komisija in zadevna država članica zagotovita, da se spoštujejo vsi roki iz sporazuma.

C.   Potem ko Evropska unija določi, kdo bo deloval kot tožena stranka v sporu, v skladu z navedenimi določbami Uredbe (EU) št. 912/2014, tožečo stranko obvesti v 60 dneh od datuma, ko je ta predložila obvestilo o nameri za začetek postopka reševanja spora. To ne posega v delitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami v zvezi z naložbami.

4.

Sodišče Evropske unije je kot pravosodna institucija Evropske unije in Euratoma pristojno za preučevanje vseh vprašanj v zvezi z uporabo in razlago ustanovnih pogodb in aktov, sprejetih na njihovi podlagi, vključno z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih sklenila Evropska unija in Euratom, ki jih je pod nekaterimi pogoji mogoče uveljavljati pred Sodiščem.

5.

Vsak primer, ki ga Sodišču Evropske unije predloži tožeča stranka iz pogodbenice, ki ni država članica EU, na podlagi oblik ukrepanja, določenih v ustanovnih pogodbah Unije, spada na področje uporabe člena 26(2)(a) Pogodbe o energetski listini (3). Ker pravni sistem Unije predvideva načine za takšno ukrepanje, niti Evropska unija niti Euratom ne dajeta brezpogojnega soglasja k predložitvi spora v mednarodno arbitražo ali spravni postopek.

6.

Kar zadeva mednarodno arbitražo, je treba opozoriti, da določbe Konvencije ICSID Evropski uniji in Euratomu ne omogočajo, da bi postala pogodbenici. Tudi določbe dodatnega instrumenta ICSID Evropski uniji in Euratomu ne omogočata, da bi jih uporabljala. Vsakršno arbitražno odločbo proti Evropski uniji in Euratomu bodo izvajale institucije Unije v skladu z njihovo obveznostjo iz člena 26(8) Pogodbe o energetski listini.“

(1)  Uredba (EU) št. 912/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija (UL L 257, 28.8.2014, str. 121-134).

(2)  Pojasniti je treba, da naj bi se s to izjavo obravnavale posledice sprejetja Uredbe (EU) št. 912/2014 v zvezi s primeri, ki jih sproži tožeča stranka iz pogodbenice, ki ni država članica EU, na podlagi Pogodbe o energetski listini. Spori med vlagateljem iz države članice in državo članico na podlagi Pogodbe o energetski listini ne spadajo na področje uporabe te izjave. EU in njene države članice lahko to vprašanje obravnavajo v poznejši fazi.

(3)  Člen 26(2)(a) se uporablja tudi v primeru, ko je lahko Sodišče Evropske unije pozvano, da preuči uporabo ali razlago Pogodbe o energetski listini na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga predloži sodišče države članice v skladu s členom 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije.